informativno vojaškostrokovno glasilo ministrstva za ... za obrambo karl erjavec je za praznik sv...

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

2. junij 2006Leto XIV/9

SLOVENSKA

2. junij 2006

VOJSKA

Na Šoli za častnikekončali izbirno preverjanje

Gorski Karabah – mir ali vojna

Vojaški alpinisti na Aljaski

Cena

50

SIT /

0,2

EUR

2 S LOV E N S K A VO J S K A

Sp

rem

lja

mo

»Danes sta naša varnost in stabilnost odvisni od tega, koliko bo varen in sta-bilen svet,« je dejal dr. Drnovšek in nadaljeval, da se nestabilnost zaradi vojn, kriznih žarišč in terorizma lahko hitro razširi po vsem svetu. »Slovenija aktivno in enakopravno sodeluje v mednarodnih operacijah in zagotavlja mir ne le v sosedstvu na Balkanu, temveč širše. Prevzeli smo svoj delež odgovornosti za svetovni mir, za boljši svet.« Slovenski predsednik je poudaril, da je treba večjo pozornost nameniti učinkovitim medčloveškim odnosom in spoštovanju vsa-kega človeka, saj je človeški dejavnik tudi v sodobnih vojskah ključen. Minister za obrambo Karl Erjavec je za praznik SV dejal, da je to praznik vseh državljanov Slovenije. »V sorazmerno kratkem času smo dosegli izredno ve-lik napredek in dobre rezultate. Slovenska vojska postaja v vseh pogledih pri-merljiva z drugimi vojskami. Petnajst let v razvoju vojaške organizacije ni dol-go obdobje. Zavedamo se, da so pred Slovensko vojsko še številne naloge in pomembni profesionalni izzivi, in sicer utrjevanje, postopno dokončanje profesionalizacije vojske, kadrovsko popolnjevanje, kakovostno usposablja-nje in opremljanje ter intenzivno vključevanje v mirovne in humanitarne ope-racije na kriznih območjih po svetu. Prepričan sem, da bomo z odgovornim delom in ustrezno organiziranostjo pristojnih služb ministrstva ter SV lahko opravili vse te naloge.«Načelnik Generalštaba SV generalmajor Ladislav Lipič je dejal, da je bila slo-venska pomlad leta 1991 prelomnica v zgodovini slovenskega naroda, ki je omogočila razcvet slovenske državnosti v družbi evropskih demokracij. »Slo-venski vojski smo danes ugledni udeleženci med pripadniki vojsk članic za-vezništva, smo polnopravni člani s pravico odločanja o skupni varnosti, med partnericami v zavezništvu smo prepoznavni po preudarnosti, vztrajnosti in poštenosti. Nikoli ne pozabljamo na našo temeljno nalogo zagotavljanje nacionalne obrambe in sodelovanje z zavezniškimi državami v operacijah za podporo miru ter v humanitarnih operacijah v tistih delih sveta, kjer je to treba, kajti učinkovitost vojaških organizacij temelji na učinkovitem vojaškem

V Cerkljah ob Krki je v soboto, 13. maja, potekala osrednja slo-vesnost ob praznovanju 15. obletnice Slovenske vojske. Glavni govornik je bil slovenski predsednik in vrhovni poveljnik obram-bnih sil dr. Janez Drnovšek, ki je 6000 zbranim pripadnikom SV in 2000 obiskovalcem dejal, da se je SV uspešno vzpostavila že na začetku, saj je ubranila samostojnost Slovenije. »Od takrat SV korak za korakom izboljšujemo, posodabljamo in jo usposablja-mo za izzive sodobnega sveta,« je dejal dr. Drnovšek.

Na povabilo načelnika GŠSV generalmajorja Ladislava Lipiča je na delovni obisk prišel vrhovni poveljnik zavezniških sil za transformacijo general Lance L. Smith, ki se je udeležil tudi prireditve ob dnevu SV. V okviru obiska so generala Smitha seznanili s procesom transformacije SV, razvojem sil in uresničevanjem načrta ciljev sil SV v zavezništvu. Ge-neral Smith je dejal, da je med transformacijo najtežje zagotoviti učin-kovito in kakovostno vojsko, ki je dobro usposobljena in ima sodobno opremo. Sodobna vojska tako danes ni več usmerjena le v zagotavljanje številčnosti vojakov, temveč predvsem v kakovost in učinkovitost, kar je Slovenija v dosedanjem procesu že precej uresničila. To po njegovem mnenju dokazuje tudi s svojimi uspešnimi misijami v mednarodnem okolju, s čimer je prispevala k večji stabilnosti v svetu.

15. obletnico SV praznovali v Cerkljah ob Krki

Na povabilo načelnika GŠSV generalmajorja Ladislava Lipiča je na

S LOV E N S K A VO J S K A 3

Sp

rem

ljam

o

Naslednja številka revije Slovenska vojskaizide 16. junija 2006.

Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

SPREMLJAMO 2

15. obletnico SV praznovali v Cerkljah ob Krki

15 let od pekrskih dogodkov 4

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 10

Naporno usposabljanje 16. generacije kandidatov za častnike

Na Šoli za častnike že tretjič izbirno preverjanje 12

Vojaški alpinisti na Aljaski 14

SV na vaji Elite 2006 21

V 18. BRKBO že letos prva izvidniška vozila 22

V Vipavi organizirali dejavnosti zaMednarodno priznanje za mlade 23

OBJAVE 17

DNEVNIK 24

Dnevnik Natalije in Harisa (6. del)

STROKOVNE TEME 25

Vojščakova psiha nekoč in danes

Gorski Karabah – mir ali vojna 28

PREDSTAVLJAMO VAM 30

Več kot 500 intervencij na leto

NAŠE KORENINE 32

ŠPORT V VOJSKI 34

RAZVEDRILO 35sodelovanju med oboroženimi silami in znotraj oboroženih sil.« Ob dnevu Slovenske vojske so podelili več pri-znanj, najvišje, brigadirski sablji sta dobila pol-kovnika Bojan Pograjc in Branimir Furlan. Obis-kovalci prireditve so si ogledali tudi predstavitev opreme in tehnike enot SV ter dinamično predsta-vitev s helikopterskim desantom.

Valerija Šket JarmFoto: Bruno Toič

Slovenska vojska v šestnajsto leto z novo knjigo in filmom

V domu obrambe v Pekrah pri Mariboru so v petek, 12. maja, premierno predstavili knjigo in film Slovenska vojska v službi do-movine, ki govorita o nastajanju in 15-let-nem razvoju Slovenske vojske. Avtor knjige je podpolkovnik dr. Tomaž Kladnik, avtorja filma pa odgovorni urednik Revije Obramba Boris Knific in tiskovni predstavnik GŠSV Si-mon Korez.

Ana Pezdirec, Metlika: Podpiram slovensko osamosvojitev in SV, zato sem se ude-ležila prireditve. Sodelovala sem tudi pri osamosvojitvi, saj sem bila takrat v Metliki predsednica Rdečega križa in sem pred občinsko hišo prebrala protestno izjavo proti JLA. Prebegle vojake na služenju vojaškega roka iz nekdanjih jugoslovanskih republik smo oskrbovali člani Rdečega križa. Pozneje smo izvedeli, da jih je ob vra-čanju domov polovila policija JLA in jih žal pobila. Sem učiteljica, zato poskušam dogajanje za osamosvojitev prenašati na mlade. To je bila težka pot, zato je bilo potrebno veliko zbranosti in odpovedovanja ter ljubezni do domovine Slovenije. Helena Muzga, Litija: Prišla sem z možem, ki kot rezervni častnik sodeluje pri organizaciji. Prireditev je bila zanimiva, pa še vreme je bilo lepo. Pred 15 leti je bila določitev za samostojnost Slovenije prava, vendar se mi zdi, da zdaj ljudje ne živijo več tako dobro kot včasih, da teže najdeš zaposlitev in tudi mladi nimajo do-brih perspektiv. Slovenija je v Natu, zato je jasno, da pripadniki Slovenske vojske sodelujejo v mirovnih operacijah. Slovenija ni ogrožena, toda če bi se kaj zgodilo, bi jo morali braniti sami. V Slovenski vojski bi ohranila naborništvo. Anton Volf, Novo mesto: Zanima me sodobna vojaška oprema. Ko sem od leta 1961 do 1963 služil vojaški rok, je bila oprema slabša in tudi odnosi v vojski so se izboljšali. Če bi bil mlad, bi razmislil, ali bi šel v poklicno vojsko. Najraje bi bil v pe-hoti, na predstavi pa so pokazali, kako dobro so izurjeni naši pripadniki. Zdi se mi v redu, da je vojska poklicna. Glede na to, da smo v Natu, morajo naši vojaki po-sredovati tam, kjer je treba. Mir je treba vzpostaviti zunaj Slovenije, sicer se lahko spopadi razširijo tudi čez naše meje. Leta 1991 je Slovenija stopila na pravo pot. Saša Žlak, Trbovlje: S fantom nama je všeč SV in tako sva na prireditev prišla tretje leto zapored. Pogovarjala sva se o tem, kako bi bilo, če bi se oba zaposlila v SV. Služba se zdi precej dinamična, čeprav je verjetno odvisno, v kateri enoti si, sama pa sem navdušena nad helikopterji. Menim, da bi bilo dobro, da bi še vedno bilo obvezno služenje vojaškega roka, toda hkrati je tudi v redu, da je vojska odprta in se v njej zaposli tisti, ki ga to zanima. Prav je, da se je Slovenija osamosvojila, vendar smo se komaj odcepili od Jugoslavije, pa smo že vstopili v Evropsko unijo. Slovenija torej ni tako neodvisna, kot je na primer Švica, po drugi strani pa se mi zdi, da se je treba povezovati.

In Cerklje ob Krki, the 15th anniversary of the SAF was

solemnly marked

On Saturday, 13 May, in Cerklje ob Krki the central ceremony celebrating the 15th an-niversary of the Slovenian Armed Forces took place. The speaker was Dr. Janez Drnovšek, the President of the Republic of Slovenia and Commander-in-Chief of the Slovenian Armed Forces, who said to the 6,000 SAF members and 2,000 visitors attending the ceremony that the SAF have been successful from the very beginning – they were able to defend the independen-ce of Slovenia. “Since then, the SAF have gone through a step-by-step process of im-proving, modernizing, and training, getting more and more prepared for the various challenges of the modern world”, said Dr. Drnovšek.

Slovenija je na pravi poti

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateo Zore, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.100 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.


Sp

rem

lja

mo

Pekrčani in Mariborčani so takrat z živim zidom v Pekrah preprečili, da bi JLA dobila okrepitve, s cestnimi zaporami in oblikami civilnega upora v sodelo-vanju s podjetji pa JLA onemogočili, da bi dosegla svoje cilje. Glavni govornik na prireditvi predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru poudaril pomen dogodkov v Pekrah. Po njegovih besedah je tako začela nastajati prva mirnodobna slovenska vojska v zgodovini. Janša je poudaril, da so bili dogodki v Pekrah prvo merjenje moči JLA z novonastajajočo slovensko voj-sko in slovensko policijo ter velika šola slovenske obrambe, saj so pokazali, kje sta naša moč in šibkost. Dogajanje v Pekrah je tudi izraz odločenosti pre-bivalcev Peker in Maribora za uresničitev plebiscitarne volje. Premier Janša je poudaril, da če ne bi bilo takšne odločnosti in poguma, danes najbrž ne bi mogli govoriti, da je slovenska država nastala, žal še vedno z žrtvami, toda v primerjavi s tem, kar se je dogajalo v nekdanji skupni državi, z manj žrtvami.

15 let od pekrskih dogodkov

V soboto, 20. maja, so se s proslavo pred nekdanjim 710. učnim centrom TO v Pekrah pri Mariboru spomnili 15. obletnice pekr-skih dogodkov. 23. maja 1991 so namreč enote JLA obkolile učni center in zahtevale izročitev enote TO, ki je v bližini centra ujela izvidnika JLA in ju nato izpustila. Udeležence prireditve, med katerimi so bili prebivalci Peker in Maribora, predstavniki veteranskih organizacij, MO, SV in policije ter takratni udeleženci vojne za Slovenijo, sta pozdravila predsednik vlade Janez Janša in župan Maribora Boris Sovič.

Janša je prepričan, da smo na to lahko zelo ponosni in da je veličina vojne za Slovenijo v njenih živih in tem, da smo za zmago potrebovali sorazmerno malo časa. »Slovenija se je na podlagi pravilnih odločitev pravi čas odcepila od balkanske krize ter tako dobila več časa za gospodarske in socialne spre-membe.« Odločenost, pogum, predvsem pa enotnost po njegovem prepri-čanju potrebujemo tudi danes, ko so okoliščine in strateški po ložaj Slovenije ugodni za trajni razvoj. »Obdobje, ki je pred nami, je bistveno bolj predvidljivo kot katerokoli obdobje doslej in bila bi velika škoda, če ga ne bi bili sposobni izkoristiti. Potrebujemo vsaj neko osnovno stopnjo enotnosti, potrebujemo partnerstvo za razvoj, za prihodnost.« Mariborski župan Boris Sovič je v svojem nagovoru opozoril, da če bi se cen-ter in Maribor takrat vdala, bi bila pot slovenske osamosvojitve in državnosti bistveno drugačna, toda to se ni zgodilo. To je bil po njegovih besedah prvi oborožen upor v Sloveniji in začetek osamosvojitvene vojne. »Zahvaljujoč množičnim občilom je imelo to dejanje tudi veliko podporo javnosti, saj so poskrbela, da sta bila Slovenija in svet seznanjena s tem, kaj se dogaja pri nas,« je še dodal Sovič. Ob tej priložnosti je podelili domicil v mestu Maribor posebni policijski enoti PU Maribor, ki je v prelomnih trenutkih s pogumnim, požrtvovalnim in profesionalnim delom uspešno branila Maribor ter tako ve-liko prispevala k slovenski samostojnosti. Marko Pišlar

Ob 15. obletnici pekrskih dogodkov je potekalo veliko spremljajočih prireditev, in sicer odprtje spominske sobe in stalne razstave Pekrski dogodki ter prijateljska nogometna tekma med ekipo mariborskega združenja slovenskih častnikov in ekipo MO, ki jo je vodil obrambni minister Karl Erjavec. Tekma se je po rednem delu srečanja končala z neodločenim rezultatom, zmagovalca pa so določili streli z bele točke. To je postala ekipa MO. V spomin na pekrske dogodke so tudi letos pri-pravili tradicionalni spominski pohod. Več sto pohodnikom se je na poti od Peker do Vojašnice generala Maistra pridružil tudi minister Erjavec.

15. obletnice začetka usposabljanja prve generacije slovenskih vojakov v 510. učnem centru TO so se v torek, 23. maja, spomnili s proslavo tudi v ICZR na Igu pri Ljubljani, kjer je zbrane nagovoril minister Erjavec.

Predsednik Janša je v svojem nagovoru poudaril pomen pekrskih dogodkov.

Obiskovalcem prireditve so se z opremo predstavile enote SV.


Sp

rem

ljam

o

Vlada RS je na seji v četrtek, 18. maja, na predlog MO odločila, da bo Slovenija v okviru opazovalne misije EU v zahodno sudan-sko pokrajino Darfur napotila dva pripadnika SV. V Darfur bosta odpotovala oktobra v okviru podpore, ki jo bo EU namenila ope-raciji Afriške unije (AU) v Darfurju AMIS II. EU podpira prizadevanja AU za stabilizacijo razmer v Darfurju, resolu-cija Varnostnega sveta ZN pa je omogočila, da EU v Darfurju aktivno sodeluje in AU ponudi tako vojaško kot civilno pomoč. Trenutno v Dar-furju poteka razširjena operacija AMIS II, v sklopu katere deluje 6300 predstavnikov štabnega osebja in vojakov, 593 vojaških opazovalcev, 399 policistov ter 579 civilistov. Vlada je na seji ponovno odločala o napotitvi dveh pripadnikov SV v podporo misije OZN MONUC med junijskimi volitvami v Demokratični republiki Kongo. Tako bo en pripadnik SV napoten v operativno povelj-stvo operacije Euforja RD Kongo v Potsdam, drugi pa v poveljstvo sil operacije Euforja RD Kongo v Kinšaso. Na predlog MO se je vlada na seji odločila tudi o napotitvi največ petih pripadnikov SV v mentorske povezovalne operativne skupine v operaci-jo Isafa za usposabljanje afganistanske vojske, in sicer od julija letos z možnostjo rotacije. MO bo predlog o napotitvi inštruktorjev SV posredo-vala Italiji, saj je OMLT pod italijansko pristojnostjo.

Ob robu zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odno-se (GAERC) je 15. maja v Bruslju potekalo zasedanje ministrov za obrambo EU, ki se ga je udeležil tudi minister Karl Erjavec z delegacijo. Ministri so na zasedanju izmenjali mnenja o nadaljnjem razvoju voja-ških zmogljivostih s poudarkom na prispevkih, ki so jih najavile člani-ce EU. Ministri so se seznanili z rezultati koordinacijske konference za bojne skupine EU in govorili o Demokratični republiki Kongo ter poteku priprav vojaške operacije EU. Minister Erjavec je poudaril, da sta stabil-nost in varnost v Afriki ključnega pomena tudi za evropsko varnost. V drugem delu zasedanja so se ministri za obrambo pridružili zaseda-nju ministrov za zunanje zadeve in razpravljali o civilno-vojaškem so-delovanju, vojaških vidikih pomoči pri naravnih in drugih nesrečah ter o reformi varnostnega sektorja na Zahodnem Balkanu. Glede reforme varnostnega sektorja na Zahodnem Balkanu je minister Erjavec opozo-ril, da mora EU intenzivirati in konkretizirati aktivnosti na tem območju. Treba je zagotoviti večjo učinkovitost in racionalnost delovanja ter se izogniti podvajanju aktivnosti. V strateškem interesu Slovenije je varno in stabilno okolje na Zahodnem Balkanu, zato močno povečujemo nav-zočnost v mirovnih operacijah v regiji, je dejal minister. Ob robu zasedanja je potekal tudi sestanek upravljalnega odbora Ev-ropske obrambne agencije, na njem pa so ministri razpravljali o letoš-njih ključnih nalogah in izzivih agencije.

Vlada o napotitvi dveh pripadnikov SV na misijo EU v Darfur Ob robu zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odno-

Srečanje ministrov za obrambo EU

Dr. Drnovšek o bojni pripravljenosti 1. brigadeV torek, 23. maja, je Vojašnico Franca Rozmana Staneta v Ljubljani v spremstvu ministra za obrambo Karla Erjavca, načelnika GŠSV generalmajorja Ladislava Lipiča in visokih častnikov SV obiskal pred-sednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Janez Drnovšek. Obisk je bil del seznanitve vrhovnega poveljnika SV s stanjem pri-pravljenosti SV, o kateri sta dr. Drnovšku maja poročala minister za obrambo in načelnik GŠSV. Kot je znano, je pri pripravi prve ocene za leto 2005 prišlo do razlike v oce-njevanju 1. brigade SV na različnih ravneh, zaradi česar so se dogovorili za ponovno srečanje. Po obisku v 1. brigadi SV je vrhovni poveljnik dr. Drnovšek dejal, da je po prvem poročanju komisija, ki jo je imenoval obrambni mini-ster, še enkrat pregledala ocene, pri čemer so bile te najprej različne zaradi drugačne uporabe meril iz Natove metodologije za ocenjevanje bojne pri-pravljenosti. »Glede na to, kar sem slišal, ocenjujem, da gre pri razlikah v ocenah za različno uporabo in ne za druge motive. Po današnjem poročilu

je očitno, da je po tej metodologiji prišlo do negativne ocene še vedno pri štirih enotah Slovenske vojske, in sicer iz 1. brigade.« To so 10. in 20. moto-rizirani bataljon, 17. bataljon vojaške policije ter 670. poveljniško-logistični bataljon, lani pa je bilo negativno ocenjenih osem enot. Čeprav se to sliši slabo, je negativna ocena enot posledica tega, da me-todologija vključuje na primer nakup nekatere opreme, kot so kuhinje. »To so dejavniki, ki so na neki način zunaj enot 1. brigade. Te postavke bodo sorazmerno hitro rešene, zato sem ocenil, da ne gre za resne težave, da sta usposobljenost in bojna pripravljenost 1. brigade očitno zelo dobri. Merila zanjo so najostrejša in od nje se največ zahteva, saj je to elitna enota.« Dr. Drnovšek je še dejal, da je bilo poročilo sprejeto pozitivno in konstruktivno ter da se napake že odpravljajo. Tudi minister za obrambo Karl Erjavec je ocenil, da gre pri navedenih štirih enotah SV za manjše pomanjkljivosti, ki jih bodo, kot je zagotovil, pravočasno odpravili. MG/BT


Sp

rem

lja

mo

Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Agencija za raziskovalno dejavnost so konec leta 2005 podpisali sklep o izvajanju in financiranju ciljnega raziskoval-nega programa Znanost za varnost in mir (CRP MIR) 2006–2010. To je bil temelj za izvajanje razvojnoraziskovalne dejavnosti na obrambnem področju ter področju zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesre-čami od leta 2006 do 2010. Za izvajanje CRP MIR v obdobju 2006–2010 je namenjene približno 8,1 milijarde tolarjev. Na letošnji razpis, ki ga je MO pri-

Končan razpis raziskovalnega programa Znanost za varnost in mir

Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je v sredo, 17. maja, končal dvodnev-ni obisk v kraljevini Nizozemski, kjer se je srečal z načelnikom obrambnega štaba oboroženih sil kraljevine Nizozemske in nizozemskim obrambnim ministrom. Generalmajor Lipič je sodelovanje med slo-vensko in nizozemsko vojsko ocenil kot tra-dicionalno dobro. Z načelnikom generalom Dickom L. Berlijnom sta v pogovorih poseb-no pozornost namenila zračni obrambi, še posebno izkušnjam pri zagotavljanju var-nosti zračnega prostora, letališč in letalskih baz. Izmenjala sta izkušnje glede operacij v podporo miru, pri čemer sta govorila pred-vsem o operacijah v Afganistanu in Iraku, kjer pri usposabljanju iraških varnostnih sil sodelujejo tako slovenski kot nizozemski vo-jaki. Sogovornika sta se strinjala, da je vloga vojaških enot pomembna, brez vključevanja civilnih strokovnjakov pa dolgoročno ni mo-goče doseči miru in varnosti. Ob srečanju z nizozemskim obrambnim ministrom Henri-cusom Gregoriusom Jozephom Kampom so se pogovarjali tudi o integraciji vojaške in civilne strukture.

Z Nizozemci o zračni obrambi

Minister za obrambo Karl Erjavec se je 18. in 19. maja v Berlinu na povabilo organi-zatorja dr. Rogerja Weissingerja - Baylona iz ameriškega centra za raziskave strate-ških odločitev udeležil 23. mednarodne delavnice o globalni varnosti. Pokrovitelj je bil nemški minister za obrambo Franz Josef Jung.Delavnice so se udeležili najvišji predstavniki vlad ter obrambnih in zunanjih ministrstev, člani parlamentov, diplomati, visoki vojaški poveljniki ter predstavniki industrije iz več kot

Minister Erjavec na mednarodni delavnici o globalni varnosti

tridesetih držav. Teme delavnice so bile pred-vsem soočanje z izzivi za globalno varnost, sprejemanje odločitev glede zagotavljanja glo-balne varnosti, vplivi kriznih žarišč na globalno varnost in obrambna industrija. Minister Erjavec je prvi dan delavnice govoril o globalni varnosti s poudarkom na Zahodnem Balkanu. Predstavil je razmere in napredek v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Na delav-nici sta poleg Karla Erjavca nastopila nemški obrambni minister Franz Josef Jung in grški obrambni minister Evagelis Mejmarakis. Ob

robu delavnice se je minister Erjavec srečal tudi z gruzijskim ministrom za evro-atlantske povezave Giorgijem Baramid-zejem in mu predstavil reforme obrambnega sistema in pro-fesionalizacijo SV ter izrazil podporo Slovenije gruzijskim prizadevanjem za približevanje evro-atlantskim povezavam. Obrambni minister je obiskal tudi mednarodno razstavo letal-ske industrije in astronavtike ILA Berlin Air Show.

Minister Erjavec je govoril o globalni varnosti s poudarkom na Zahodnem Balkanu.

Foto

: Črt

Kano

ni

pravilo v sodelovanju z Agencijo za raziskovalno dejavnost, se je do konca marca prijavilo 390 izvajalcev, rezultati razpisa pa so bili javno objavljeni 11. maja. Izbranih je bilo 91 projektov, zaradi vsebinske povezanosti in boljšega doseganja ciljev so vključili še 26 projektov, tako da je odobrenih 117 prijav.V okviru letošnjega razpisa je bilo razpisanih 150 tem, ki so bile razdeljene na štiri prednostna področja, in sicer Slovenska vojska 21. stoletja, razvoj ko-munikacijskega in informacijskega sistema za potrebe nacionalne varnosti, obramba proti terorizmu, zaščita ljudi in okolja ter razvoj in upravljanje na-cionalnovarnostnega sistema. Skupna vrednost izbranih projektov je skoraj 3,7 milijarde tolarjev. Od tega je 36 odstotkov denarja namenjenih 29 pro-jektom s prvega področja, 20 odstotkov denarja 12 projektom z drugega, 22 odstotkov denarja 16 projektom s tretjega in 22 odstotkov denarja 34 projektom s četrtega prednostnega področja. MO bo za izvajanje teh pro-jektov namenilo letos skoraj dve milijardi tolarjev, leta 2007 približno 1,2 milijarde tolarjev in leta 2008 skoraj 447 milijonov tolarjev. V letih 2006 in 2007 je tako znanstvenim raziskavam in tehnološkemu raz-voju na področjih obrambe ter zaščite in reševanja pred naravnimi in drugi-mi nesrečami namenjenih pet odstotkov obrambnih izdatkov, kar je približ-no šest milijard tolarjev oziroma 25 milijonov evrov na leto. S tem deležem obrambnih izdatkov za razvoj in raziskave se Slovenija uvršča v evropski vrh, saj je v primerljivih državah EU in Nata v povprečju 1,5 odstotka obram-bnih izdatkov namenjenih za potrebe raziskav in razvoja.

Foto

: Bru

no To

ič


Sp

rem

ljam

o

430. mornariški divizion je v sodelovanju s 15. helikopterskim bataljonom SV v četr-tek, 18. maja, izvedel taktično vajo Reše-vanje na morju 2006.Vajo reševanja na morju v SV organizirajo enkrat na leto, da preverijo usposobljenost pripadnikov SV za reševanje ponesrečencev, tokrat pa je na njej prvič sodeloval tudi 15. helikopterski bata-ljon. Po scenariju vaje, ki je potekala pred rtom Ronek med Izolo in Strunjanom, je 430. morna-riški divizion od pristojnega poveljstva Nata do-bil obvestilo o nesreči transportnega letala, ki je bilo iz Aviana namenjeno v BiH, nad slovenskim

Slovenska vojska izvedla vajo reševanja na morju

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu se je v petek, 26. maja, končal že peti enotedenski tečaj o civil-no-vojaškem sodelovanju v humanitar-nih operacijah. Tečaj je organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Uradom ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, udele-žilo pa se ga je 26 civilnih in vojaških pred-stavnikov iz Avstrije, Belgije, Bosne in Her-cegovine, Kanade, Italije, Hrvaške, Francije, Makedonije, Velike Britanije, Nizozemske, Ro-munije, Srbije in Črne gore, Nove Zelandije in Slovenije ter šestih mednarodnih organizacij. Namen tečaja je bil posredovati osnovno zna-nje o mednarodnih humanitarnih reševalnih operacijah ZN in koordinaciji ter sodelovanju civilnih in vojaških struktur v teh dejavnostih. Udeleženci tečaja so izmenjali izkušnje iz hu-manitarnih in reševalnih operacij, v katerih so sodelovali, ter informacije o organiziranosti sistemov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v različnih državah.

Tečaj Združenih narodov

morjem. Patruljna ladja Ankaran 21 je odplula na območje nesreče in v manj kot uri našla po-nesrečenca ter na pomoč poklicala helikopter bell 412. Iz njega so se v morje spustili potapljači ter posadko transportnega letala in ranjenca v le desetih minutah potegnili iz morja. Helikopter je poškodovanca prepeljal v izolsko bolnišnico.Kot je po vaji, ki so si jo ogledali tudi tuji vojaški atašeji, akreditirani v Sloveniji, dejal kapitan fre-gate Ivan Žnidar, so sodelujoči naloge opravili hitro in brezhibno. Po njegovi oceni bi lahko iz-vajali tudi zahtevnejše operacije z več ponesre-čenci. MG/BT

Pripadniki 10. motoriziranega bataljona so v soboto, 27. maja, v Vojašnici Franca Roz-mana Staneta praznovali deseto obletnico delovanja enote. Poveljnik Poveljstva sil kapitan Renato Petrič je na slovesnosti za bataljon dejal, da je izvid-niška enota SV. »Formiranje 10. bataljona je bil prvi poskus v SV, da bi oblikovali bataljon, popolnjen s poklicno sestavo. Izkušnje, ki smo jih pridobili takrat, so nam zelo koristile tudi po-zneje.« Bataljon je po oceni poveljnika Povelj-stva sil najbolj aktivna enota SV v mednarodnih

10. bataljon praznoval desetletje delovanjavojaških operacijah, obenem pa bo konec leta na zrelostnem izpitu v imenu celotne SV. »Če ga bo-ste uspešno opravili, bo to prvi bataljon SV, ki bo sposoben delovati in se bojevati v vseh pogojih in okoliščinah. Ocena bo prišla iz mednarodnih vrst in bo objektivna. Verjamem, da boste uspešni,« je še dejal kapitan Petrič.Poveljnik 1. brigade, v sestavi katere je 10. bata-ljon, polkovnik Anton Tunja je poudaril motivira-nost pripadnikov bataljona in njihovo odločnost: »Poveljnik, ki ima tako vojsko, je lahko ponosen.« Tudi podpolkovnik Miha Škerbinc Barbo, povelj-nik 10. bataljona, je opozoril, da bi bila SV brez 10. bataljona danes drugačna. »Bataljon je imel v desetih letih vodilno vlogo pri profesionalizaciji SV, doseganju ciljev povezljivosti z Natom, pri mednarodnem vojaškem sodelovanju in medna-rodnih vojaških misijah, predvsem pa na področju razvoja in uvajanja novih orožij, opreme, taktičnih postopkov, štabnih postopkov ter vojaške kulture poklicne vojske zahodnoevropskega in evro-atlantskega območja.« Na slovesnosti, ki so se je udeležili visoki častniki SV, ki so prispevali k razvo-ju bataljona, zdajšnji in nekdanji pripadniki bata-

ljona z družinskimi člani ter predstavniki orga-nizacij in ustanov, ki so uspešno sodelovale z bataljonom, so podelili bataljonske medalje. Zlato medaljo sta dobila major Josip Bostič in podpolkovnik Dobran Božič, srebrno pa štabni vodnik Tomaž Mihelič. Pred slovesnostjo so v Vojašnici Franca Roz-mana Staneta pripravili dan odprtih vrat, na katerem so se prvič doslej poleg enot 1. brigade predstavile druge enote SV. Za približno 2000 obiskovalcev so bile posebno zanimive dina-mične predstavitve, ogledali pa so si lahko tudi sodobno vojaško tehniko in oborožitev ter opre-mo vojakov na mirovnih operacijah. MG


Sp

rem

lja

mo

Pri vrhovnem poveljstvu zavezniških sil za Evropo (SHAPE) v Monsu v Belgiji, kjer dela sedem pripadnikov Slovenske vojske v Natovi strukturi poveljstev in pet v nacionalnem vojaškem pred-stavništvu pri zavezniškem poveljstvu za operacije, deluje tudi mednarodna šola SHAPE (SHAPE International School – SIS).

Pod njenim vodstvom se vsako leto šola približno 2400 otrok v trinajstih sekcijah. V treh sek-cijah, in sicer v vrtcu, belgijski, nemški ter ameriški osnovni in srednji šoli ter v osnovnošol-skih sekcijah Velike Britanije, Kanade, Poljske, Grčije, Italije in Norveške, se šolajo tudi štirje

otroci staršev, zaposlenih v SV. Otroci predstavnikov so se po vstopu Slovenije v Nato začeli šolati na mednarodni šoli SHAPE. Ob ustanovitvi mednarodne šole SHAPE leta 1969 je SHAPE s predstavniki kraljevine Belgije podpisal sporazum o zagotavljanju šolanja otrokom staršev, zaposlenih v SHAPE, in financiranju slednjega. Temu sporazumu se je v začetku maja slavnostno pridružila tudi Republika Slovenija. Za pod-pis pridružitvenega sporazuma je vlada RS pooblastila brigadirja mag. Alojza Jeharta, ki je pridružitveni sporazum podpisal med delovnim obiskom delegacije mednarodne šole SHAPE v Sloveniji. Delegacijo mednarodne šole SHAPE, v kateri so bili ravnatelji in ravnate-ljice sekcij, je vodil generalni direktor Benoit Davin. Na podlagi njegovega zaprosila in odobritve načelnika GŠSV je slovensko nacionalno vojaško predstavništvo pri ACO organiziralo in tudi vodilo enotedensko strokovno ekskurzijo SIS po Sloveniji. Obsegala je obisk in predstavitev šolskega si-stema na Ministrstvu za šolstvo in šport, obisk in predstavitve na Šoli za ravnatelje na Brdu pri Kranju, v enem od slovenskih vrtcev, na osnovni šoli s prilagojenim učnim načrtom, na osnovni šoli, ki deluje pod vodstvom Unesca, in srednji šoli. Natrpan program, ki je potekal po vsej Sloveniji, je obsegal tudi ogled slovenskega parlamenta, Šolskega muzeja v Ljubljani, protokolarnega objekta na Brdu, proizvodnje v steklarni v Rogaški Slatini, muzeja železarstva v Kropi, Postojnske jame in Predjamskega gradu. Odmeven obisk, med katerim je bil podpisan pristop k mednarodnemu sporazumu, je nacionalno vojaško predstavništvo pri ACO organiziralo tudi ob pomoči predstavnikov enote za podporo, Kabineta načelnika GŠ, oddelka za vojaško sodelovanje in integracijo ter oddelka za pravne za-deve Generalštaba SV, za kar se vsem še enkrat iskreno zahvaljujemo.

Podpolkovnik Milan KranjecNacionalno vojaško predstavništvo pri ACO

Uredili šolanje otrok pripadnikov SV na mednarodni šoli SHAPE

Minister za obrambo Karl Erjavec je v soboto, 20. maja, v Staršah nago-voril udeležence in prireditelje mladinskega državnega gasilskega tek-movanja v spomin Matevža Haceta. Tekmovanja se je udeležilo 2000 mladih gasilk in gasilcev iz 190 tekmovalnih enot. V kategoriji mladink je zmagala enota iz prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Pol-zelo, med pionirji so bili najboljši mladi gasilci iz enote Pameče-Troblje. Enota iz prostovoljnega gasilskega društva Črešnjevec je zmagala med mladinkami, enota Gabrje pa med mladinci.

Minister se je srečal z mladimi gasilci in gasilkami

Predstavniki Uprave za obrambo Murska Sobota, občine Beltin-ci in SV so v Beltincih v petek, 12. maja, pripravili seznanitev s pravicami in dolžnostmi tamkajšnjih vojaških obveznikov letnika 1988.

V Beltincih obujajo tradicijo nabora

Slovenska vojska vas vabi na dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 15. junija od 10. do 17. ure v kompleksu skladišča Bežigrad v Celju. Na

dnevu odprtih vrat bodo dinamično predstavili delo in opremo enot, ki so v Vojašnici Celje. Med enotami se bo predstavil tudi 20. motorizira-

ni bataljon SV, ki bo prav na ta dan praznoval obletnico delovanja.Za obiskovalce bodo pripravili vojaško malico.

Vljudno vabljeni!

Slovenska vojska vas vabi na dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 15. Vabilo

Seznanitev s predstavitvijo enot SV, njihove oborožitve in opreme, ki so se je udeležili tudi pripadniki poveljstev za popolnjevanje enot madžar-ske vojske iz obmejne županije Zala in Vaš ter predstavniki deželnega vojaškega poveljstva dežele Gradiščanske iz Avstrije, so pripravili po tradicionalnem nekdanjem naboru. Tako se je skoraj sto fantov in nji-hovih spremljevalk iz vasi Beltinci, Ižakovci, Dokležovje, Lipa, Bratonci, Melinci, Gančani in Lipovci na seznanitev pripeljalo na sedmih okraše-nih traktorskih prikolicah. Po seznanitvi so se mladi s traktorji popeljali v sosednje vasi in Mursko Soboto na obisk k vrstnikom v srednje šole. Tradicionalni običaj so ponovno obudili lani, saj je bila po ukinitvi ob-veznega služenja vojaškega roka leta 2003 tradicija prekinjena. Pred tem je nabor pomenil mejnik v odraščanju mladih fantov. Za obujanje tradicije so se odločili župan občine Beltinci Milan Kerman in predsed-niki krajevnih skupnosti.

Foto

: Jer

ica

Pavš

ič


Sp

rem

ljam

o

Tik pred svojim življenjskim jubilejem nas je na višku svojih ustvarjalnih moči, poln načrtov in vizij za prihodnost nenadoma zapustil sodelavec in prijatelj Dušan Skočaj.Svojo vojaško pot je začel v Šoli za rezervne oficirje v Bileći. Leta 1992 se je zaposlil v 210. UC v Cerkljah ob Krki. Od leta 2004 je opravljal na-loge poveljnika logistične enote letališča v Vojašnici Cerklje ob Krki, za-dnji dve leti pa se je udeležil mednarodne mirovne operacije OZN Isafa v Afganistanu.Dušan Skočaj ni bil le predan pripadnik SV. Ob delovnih obveznostih je na prvo mesto vedno postavil družino in dom, zato iskreno sočustvu-jemo z njegovimi najdražjimi. Tudi njegovi sodelavci v SV ga bomo po-grešali. Izgubili smo dobrega prijatelja in predanega vojaka.

Prijatelji in sodelavci LEBA Cerklje ob Krki

Pripadnike in pripadnice 11. bataljona za zveze nas je globoko pretresla vest o prezgodnji izgubi našega pripadnika, sodelavca in prijatelja Mat-jaža Petkovška. Glede na svojo mladost je bil iz naše sredine iztrgan veliko prezgodaj. Karierno pot v Slovenski vojski je začel leta 1992 kot voznik oklepnega transporterja v oklepno-mehaniziranem bataljonu pri 5. PŠTO. Prej je leta 1991 sodeloval tudi v vojni za Slovenijo. Z željo po novem znanju je bil novembra 2000 prerazporejen v 11. bataljon za zveze, v katerem je opravljal dolžnost poveljnika v vodu za vzdrževanje komunikacijsko-informacijskih sistemov v poveljniško-logistični četi. Svoje znanje in izkušnje je prenašal na podrejene ter sodelavce in tako pripomogel k izboljšanju usposobljenosti v enoti. Za vedno boš ostal v naših srcih.

Ob 15. obletnici samostojne Slovenije in Slovenske vojske so v okviru vojaškega vikariata od 27. do 30. aprila organizirali roma-nje v Rim.

Tako so se Bogu in svetemu očetu zahvalili za neodvisno Slovenijo ter vse, kar je sveti sedež naredil med osamosvajanjem naše države, in za priznanje naše samostojnosti. Iz SV in z MO se je romanja udeležilo 20 pripadnikov, drugo pa so bili družinski člani in prijatelji, tako da je bilo skupaj 96 romarjev. Dneve so preživeli v druženju, molitvi, prepevanju in občudovanju umetniških stvaritev v Rimu. Med drugim so si ogledali štiri glavne rimske bazilike, Kalistove katakombe, vatikanske muzeje, Sikstinsko kapelo in papeževo zasebno kapelo, ki jo je s čudovitimi mo-zaiki opremil slovenski umetnik p. Marko Ivan Rupnik s sodelavci. V cer-kvi svete Marije prek Tibere se je v petek, 28. aprila, zbralo več kot 600 slovenskih romarjev, ki so imeli slovensko mašo z novim kardinalom dr. Francem Rodetom. Obiskali so tudi papeški zavod Slovenik in si ogledali stare rimske trge, vodnjake, palače ter spomenike. Pred vrnitvijo domov so se na trgu sv. Petra udeležili opoldanske molitve in nagovora svetega očeta Benedikta XVI., ki je zbrane pozdravil v slovenščini: »Dragi romarji iz Slovenije, še posebej vojaki, ki ste prišli v Rim ob 15. obletnici samo-stojne Slovenije in Slovenske vojske. Iskreno vam čestitam in želim, da ostanete še naprej zvesti Bogu in domovini – deo et patriae fidelis.«

Pastoralni asistent France Kokalj

Pripadniki SV romali v Rim

Iz srca se zahvaljujem vsem sodelavcem iz 45. OKB, EVOJ Vojašnice Pivka, osebju kuhinje v Postojni ter Okrepčevalnici Tomšič za pomoč in razumevanje, ki ste mi ju nudili pri operaciji srca hčerke v tujini.Zahvali se pridružujeta Barbara in Maruša.

David Bizjak

Zahvala

Fotografijo je posnel major Milan Korbar iz PDRIU na slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske. Bralci nam fo-tografije zanimivih utrinkov iz vojaškega življenja lahko pošljete po elektronski pošti na naslov [email protected]. Prosimo vas, da avtorja fotografije navedete z imenom in priimkom ter z nekaj stavki opišete, kaj foto-grafija prikazuje.

V spomin

Dušanu Skočaju(1956–2006)

Nič ni me strah poslednjega povelja,z roko trdno vzdignil bom svoj križ,bridkost je prag do večnega veseljain smrt je le vstopnina v paradiž.(Ivan Cankar)

V spomin

Matjažu Petkovšku (1970–2006)

Praznina, praznina nas obdaja.Vprašanja, vprašanja, zakaj!Zakaj, Matjaž?Nihče ne ve. Družina, prijatelji, sodelavci nismo te poznali,saj odgovori nam niso znani.Mislimo nate – prepričujemo se,da,tudi sedaj zaupamo, verjamemo,da lepše ti je.DS


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

so to podčastniki in poklicni vojaki z večletnim delom v Slovenski vojski. V drugo skupino sodi-jo štipendisti Ministrstva za obrambo, od katerih večina ni služila vojaškega roka. Ta skupina je morala pred začetkom šolanja opraviti še temelj-no vojaškostrokovno usposabljanje v Centru za usposabljanje v Vipavi. Tam so osvojili znanje, ki ga potrebuje vojak za preživetje na bojišču. Tako so se lahko že na začetku vsi kandidati na Šoli za častnike začeli usposabljati na področjih, ki so nadgradnja temeljnega vojaškega znanja, ki ga mora vsak vojak že obvladati.Prvi mesec so imeli kandidati večino teoretičnih priprav in usposabljanj v učilnici, kjer so se sezna-nili s temelji poveljevanja, vojaškega voditeljstva in taktike ter vojaško opremo in oborožitvijo, kar je pogoj za uspešno opravljanje vojaških nalog, ki so jih nato v praktičnih pogojih preizkusili tudi na terenu. Hkrati s temi temeljnimi predmeti so se na šoli izobraževali še iz drugih predmetov in tema-tik, ki jih mora častnik poznati in obvladovati za opravljanje svojega dela v Slovenski vojski.


V začetku februarju se je na Šoli za častnike začela usposabljati že 16. generacija kandidatov in kandidatk za častnike. Zaradi zmanjševanja potreb po častniškem kadru v Slovenski voj-ski je to druga generacija, ki je opravi-la izbor za sprejem v Šolo za častnike. Izbrani kandidati in kandidatke pred-stavljajo kader, ki ima sposobnosti in spretnosti, da na Šoli za častnike s pro-gramom šolanja pridobi predpisano vojaškostrokovno znanje, spretnosti in navade, ki jih sodobna vojska zahteva od častnika. Kandidati 16. generacije bodo šolanje končali marca 2007.

Na Šoli za častnike so v generaciji kandidati in kandidatke, ki na šolanje prihajajo z različnim predznanjem. Del kandidatov, ki prihaja iz enot Slovenske vojske, že ima izkušnje z vodenjem, poveljevanjem in vojaškim načinom življenja, saj


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja


Kandidati na oddelčnem in vodnem terenuMarca so se na prvem terenskem usposabljanju, ki so ga kandidati izvajali na osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček, usposabljali na ravni oddelka v različnih taktičnih razmerah. Kandidati so na teren odšli na podlagi ukaza, ki so ga pred tem dobili od načelnika učne enote, nato pa so morali pripraviti ukaze za svoje oddelke. Kandidati so vloge v oddelkih menjali, da so se vsi preizkusili kot poveljniki oddelka v različnih taktičnih razmerah. Na terenu je bil glavni po-udarek na taktičnem premikanju enote in izvajanju napada ter obrambe. Kan-didati so prenočevali v patruljni bazi, ki so jo postavljali vsak dan posebej, med usposabljanjem obrambe pa so spali v obrambnih rovih. Terensko usposab-ljanje je potekalo v zahtevnih zimskih vremenskih razmerah, saj je snežilo, po-noči pa so temperature padle tudi pod –10 stopinj Celzija. To so za bivakiranje zelo neugodne razmere, zato so imeli kandidati težave z zmrzovanjem hrane in vode, tako pa so dobro preizkusili kakovost opreme bojevnika 21. stoletja v na-vedenih pogojih. Prvo terensko usposabljanje za kandidate je bila prelomnica med njihovim šolanjem, saj so poleg novega znanja oblikovali odličen kolektiv, ki temelji na tovarištvu. Pri tem so imeli ključno vlogo predvsem bolj izkušeni kandidati, ki so svoje znanje in izkušnje nesebično prenašali na kandidate s krajšim vojaškim stažem in manj izkušnjami.Po krajšem obdobju v Vojašnici Šentvid, kjer deluje Šola za častnike, so kan-didati ponovno odšli na osrednje vadišče Slovenske vojske Poček na vodno terensko usposabljanje. Glede taktičnih pogojev je bilo zelo podobno prvemu terenskemu usposabljanju, le da so zdaj vse postopke izvajali na ravni voda. Tudi tokrat so imeli zelo različno vreme, in sicer dež, sneg, veter in sončno vreme. Usposabljanje je potekalo na ravni voda, torej na ravni, za katero se kandidati na Šoli za častnike pravzaprav šolajo. Tako sta jih na terenu poleg načelnika učne enote in inštruktorjev nenehno spremljala nosilca predmetov splošne taktike in poveljevanja ter jim dodatno pomagala pri opravljanju na-log. Na terenskem usposabljanju se kandidate ocenjuje tudi v tem, kako se znajdejo v posameznih vlogah, ki jih opravljajo, predvsem v vlogi poveljnika voda. Vrhunec vodnega terenskega usposabljanja je bil pohod kandidatov

z Žeribelj do Bača z vso opremo, ki so jo imeli s seboj za bivakiranje na

enotedenskem u s p o s a b -

ljanju. Na pohod so odšli z obrambnih položajev v rajonu Žeribelj, kjer jih je ob 2. uri napadel sovražnik. Po odbitju napada so dobili nalogo, da se v okviru določene časovnice z vso opremo premaknejo na strelišče na Baču po vnaprej predvideni maršruti. Kandidati so pohod opravili skladno z zada-no nalogo ter ob tem pokazali veliko vzdržljivosti in motiviranosti za izvedbo naloge, saj je teža opreme in drugih materialno-tehničnih sredstev, ki so jih prenašali, pri vseh presegala polovico lastne teže, pri nekaterih pa je bila celo višja od njihove telesne teže. Terensko usposabljanje je bilo tako kon-čano, kandidati pa so pridobili novo znanje in izkušnje, ki jih bodo koristno uporabljali v svoji nadaljnji karieri kot častniki Slovenske vojske.

Dvostransko sodelovanje stalnica Šole za častnikeMaja so kandidati na strelišču Bač izvedli tudi vsa pripravljalna in bojna stre-ljanja, ki so predvidena po programu Šole za častnike. Zdaj so na terenskem usposabljanju, ki ga na podlagi dvostranskega sodelovanja izvajajo skupaj s slušatelji češke visoke vojne akademije iz Vyškova na Bohinjski Beli. To sodelovanje je že tradicionalno v programu Šole za častnike. Prav tako je tradicionalno sodelovanje z belgijsko kraljevo vojaško akademijo, s katero bodo izkušnje izmenjali julija. Del slovenskih kandidatov bo odšlo v Belgijo, kjer se bodo usposabljali predvsem iz vsebin, ki so v Sloveniji iz različnih razlogov teže izvedljive. Kandidati kraljeve vojaške akademije iz Belgije bodo prišli v Slovenijo, kjer se bodo usposabljali v bojevanju v gorskem svetu s po-močjo inštruktorjev Gorske šole in Šole za častnike. Poleg vseh doslej našte-tih vsebin bodo kandidati 16. generacije Šole za častnike izvedli še terensko usposabljanje, povezano z izvajanjem boja v naselju in operacij v podporo miru, ki so postala ena od prednostnih nalog Slovenske vojske. Tako bodo kandidati končali prvo fazo usposabljanja na Šoli za častnike, ki je skupna za vse kandidate. Aleš Umek

Foto: Bruno Toič

Strenuous training of the 16th class of officer candidates In the beginning of February, at the Officers’ School already the 16th class of officer candidates began their training. The number of officers required by the Slovenian Armed Forces is declining, and this is the se-cond consecutive class of candidates who had to pass selection tests for admission to the Officers’ School. The purpose of the tests is to se-lect the candidates having the capabilities and skills that enable them to participate successfully in the programme of the Offices’ School and to acquire there the prescribed military expertise, skills, and habits a modern army requires from an officer. The candidates of the 16th class will finish their training in March 2007.


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Namen postopka je izbrati najboljše kandidatke in kandidate ter tako zagotoviti kader, ki ima sposo-bnosti in spretnosti, da med šolanjem na Šoli za častnike pridobi s programom šolanja predpisane vojaškostrokovno znanje, spretnosti in navade.Program zagotavlja izbirne postopke za dve ciljni skupini, iz katerih napotijo kandidate v Šolo za

Na Šoli za častnike že tretjič izbirno preverjanje Na podlagi Programa selekcije za spre-jem kandidatk in kandidatov v Šolo za častnike so v vojaškem šolstvu letos že tretjič opravili izbirne postopke za spre-jem kandidatk in kandidatov v 17. gene-racijo Šole za častnike. Izbirni postopek je potekal od 3. do 14. aprila, udeležilo pa se ga je 56 kandidatov. Preverjanje je uspešno končalo 41 kandidatov, ki so razvrščeni po doseženih rezultatih, kar je bila podlaga za izbor bodočih kandi-datov 17. generacije Šole za častnike, ki bo začela izobraževanje in usposablja-nje septembra.

častnike, in sicer kandidate, ki so že zaposleni v Slovenski vojski in so predvideni za prerazporedi-tev na častniško dolžnost (podčastniki Slovenske vojske), ter posameznike, ki v Slovenski vojski kandidirajo za zaposlitev na častniško dolžnost (štipendisti MO). Posebni cilji selekcijskega preverjanja so:– preveriti in oceniti gibalne in plavalne sposo-

bnosti kandidatov,– oceniti splošne intelektualne zmožnosti in

osnovne osebnostne lastnosti s poudarkom na ugotavljanju vodstvenih potencialov ter psi-hosomatskega stanja kandidatov,

– preveriti in oceniti raven vzdržljivosti kandida-tov in raven sposobnosti opravljanja nalog pod večjimi telesnimi obremenitvami,

– preveriti in oceniti raven splošnega praktične-ga znanja in spretnosti.

Izbirni postopek se je začel v ponedeljek, 3. apri-la, v Vojašnici Šentvid. Ta dan so bili kandidati razdeljeni v dve skupini tako, da je ena skupina opravila preverjanje gibalnih sposobnosti, druga pa skupinski psihodiagnostični pregled. Testirali so pripadniki in psihologi OPK ter drugih enot SV. Enako preverjanje je sledilo v sredo, 5. aprila, le da so se skupine zamenjale.Preverjanje gibalnih sposobnosti je potekalo po postopkih in merilih, ki so predpisani za ugotav-ljanje gibalnih sposobnosti kandidatov za vstop v Slovensko vojsko. Namen je oceniti gibalne spo-sobnosti in vzdržljivost kandidatov za častnike. Ta ocena vpliva v predpisanem deležu na končno razvrstitev posameznika, da pa kandidat uspeš-no opravi to testiranje, mora doseči predpisane minimalne pozitivne rezultate.Preverjanje gibalnih sposobnosti obsega sedem preverjanih postopkov, katerih merila so oprede-ljena za moške in ženske, in sicer skok v daljino

1212 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

z mesta, vesa v zgibi, dvigovanje trupa, tek na 2400 metrov, predklon na klopci, taping z roko in koraki v stran. Psihodiagnostični pregled ob-sega izvedbo testiranj in pregledov, predpisanih za vse kandidate, ki vstopajo v Slovensko voj-sko, in specifične preglede, ki omogočajo izbor kandidatov za častnike in ki obsegajo skupinski psihodiagnostični pregled, individualni psihološki pregled ter spremljanje vedenja kandidatov v raz-merah praktičnega preverjanja v terenskih pogo-jih. Končna ocena psihodiagnostičnega pregleda je del končne ocene kandidata in v predpisanem deležu vpliva na njegovo razvrstitev.Skupinski psihodiagnostični pregled obsega oce-njevanje splošnih intelektualnih zmožnosti, oce-njevanje sposobnosti koncentracije pri umskem delu, preizkus pozornosti in sposobnosti dosežka


Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaNa Šoli za častnike že tretjič izbirno preverjanje

med duševno obremenitvijo, preizkus verbalnih sposobnosti, aplikacijo osebnostnih vprašalnikov za namene ugotavljanja osnovnih osebnostnih lastnosti, vključno z ocenjevanjem vodstvenih zmožnosti in oceno psihosomatskega stanja.Z individualnim psihološkim razgovorom, ki z vsa-kim posameznikom traja približno uro, se prido-bijo glavni podatki o osebnosti in motivaciji kandi-data. Individualne razgovore so opravili psihologi iz OPK in drugih enot SV.Na koncu prvega oziroma tretjega dne izbirnega preverjanja so bili kandidati posameznih skupin seznanjeni s končnimi rezultati preverjanja gibal-nih sposobnosti in termini individualnih psiholo-

– orientacijski tek z bojno opremo na 10 kilome-trov, kar teče vsak kandidat posamezno,

– pohod s celotno opremo na 25 kilometrov v skupinah, ki so sestavljene iz pripadnikov obeh ciljnih skupin,

– obremenitev z omejitvami spanja, pri čemer so kandidati spali le pet ur z nenehnim lastnim varovanjem,

– obremenitve z opremo s skupno težo 20 kilo-gramov brez pripadajoče hrane in vode, ki jo kandidati dobijo za ves dan,

– obremenitev življenja in dela v terenskih pogo-jih, pri čemer so kandidati pozno ponoči pri-pravljali bivake in si organizirali prenočevanje z varovanjem,

– obremenitev prehranjevanja v naravi, pri čemer so si kandidati pozno ponoči pripravljali tople obroke in organizirali prehranjevanje.

Preverjanje splošnega praktičnega znanja in spretnosti poteka med dvodnevnim pohodom po delovnih točkah. Kandidati morajo opraviti na-slednje aktivnosti: izkop jame z dimenzijami 50 cm x 50 cm x 50 cm na čas, polnjenje okvira s 30 naboji na čas, določanje strani neba z busolo na čas, določanje azimuta na določeno točko na čas, plazenje po trebuhu na razdalji 40 metrov na čas, plazenje štirinožno na razdalji 40 metrov na čas, plazenje po boku na razdalji 40 metrov s PM M 53 na čas, ustavitev krvavitve z Esmarhovo pre-vezo na čas, premagovanje ovire po vzdolžni vrvi na čas, izvleka bremena z maso 70 kilogramov na čas, met bombe v cilj, met bombe v daljavo, plazenje po steni z višino 25 m – test strahu pred višino, preverjanje v zaprtem prostoru – test strahu pred zaprtim prostorom in pisni test – pre-verjanje splošne razgledanosti. Pri izvedbi vseh naštetih aktivnosti je poudarek na pravilnosti in hitrosti izvedbe postopkov, temu primerno pa se kandidati razvrstijo po končnih rezultatih v razvr-stitveno tabelo.Ocena vzdržljivosti ter ocena splošnega praktič-nega znanja in spretnosti sta del končne ocene in vplivata na končno razvrstitev kandidata v pred-pisanem deležu.Med praktičnim preverjanjem so bili navzoči tudi psihologi iz OPK, ki so opazovali vedenje kandi-datov med praktičnim preverjanjem v terenskih pogojih. Preverjanje je bilo zahtevno in naporno, kandidati pa so poleg vseh predvidenih aktivnosti spoznali tudi težave pri premikanju po neznanem terenu, orientacijo in konfiguracijo zemljišča. Kandidati so morali pokazati veliko znanja in želje, med njimi pa se je razvila tudi tekmovalnost zaradi doseganja čim boljših rezultatov ter tako tudi čim boljše končne uvrstitve. Preverjanje je končalo 53 kandidatk in kandida-

tov, od tega 41 uspešno in 12 neuspešno, trije kandidati pa so odstopili med preverjanjem. Na podlagi seznamov bo kadrovski kolegij NGŠSV izbral določeno število kandidatk in kandidatov, ki se bodo septembra udeležili izobraževanja in usposabljanja na Šoli za častnike v 17. generaciji. Na podlagi opravljene ankete s kandidati je bilo preverjanje opravljeno korektno in na visoki stro-kovni ravni. Pri pripravi in izvedbi izbora so sodelo-vali pripadniki Šole za častnike, Šole za podčastni-ke, OPK, 72. BR, 37. VTP, GORŠ, PP ter VZSL.

Stotnik Ernest PlehFoto: ŠČ

At the Officers’ School, the selection tests

were conducted already for the third consecutive time

On the basis of the Selection Programme for admission of candidates to the Officers’ School, this year – for the third consecutive time – the selection procedures for admis-sion of candidates to the 17th class of the Officers’ School were conducted. The se-lection procedures were carried out from 3 to 14 April, with a participation of fifty-six candidates. The forty-one candidates who successfully passed the tests were then classified by the results achieved, on which basis the candidates of the 17th class of the Officers’ school have been selected, who will begin their training in September.

ških razgovorov, ki jih je opravila skupina psiho-logov med 6. in 11. aprilom.V torek, 4. aprila, so preverili plavalne sposobno-sti kandidatov, in sicer po lestvici za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti, ki velja od leta 1997. Pri kandidatih so preverili osnove znanja plavanja, nato pa še hitrost plavanja na 50 metrov. Po opravljenem prvem sklopu preverjanja so se kandidati udeležili praktičnega dela preverjanja v terenskih pogojih. Aktivnost je potekala od 12. do 14. aprila na območju Svetlega Potoka in Kočev-ja. Cilj te aktivnosti je bil preveriti kandidate ciljnih skupin v njihovi vzdržljivosti ter poznavanju sploš-nega praktičnega znanja in spretnosti. Za ocenjevanje vzdržljivosti so s programom opredeljeni aktivnosti in merila:


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Namesto Patagonije Aljaska Slovenska vojska je prvo alpinistično odpravo najprej načrtovala v južnoameriško Patagonijo in razpis zanjo objavila konec leta 2004. 26 kandi-datov je izpolnjevalo predpisana merila, posebna

Vojaški alpinisti na Aljaski

Osem članov prve alpinistične odpra-ve Slovenske vojske se je na pot pod vodstvom nadporočnika Mihe Kuharja odpravilo v torek, 23. maja, z brniškega letališča. Glavni cilj odprave je v nacio-nalnem parku Denali na Aljaski osvojiti 6195 metrov visok najvišji vrh Severne Amerike Mount McKinley, za katerega se zdaj uporablja staro indijansko ime Denali. »Člani odprave bomo preverili svojo usposobljenost v gorniških veš-činah v najbolj zahtevnih pogojih in pri-dobili dragocene izkušnje za delovanje v ekstremnih terenskih in vremenskih pogojih. Obenem bomo preverili tudi opremo ter standardne in dodatne pre-hrambne izdelke za najbolj zahtevne razmere. Poleg tega bomo promovirali tudi Slovensko vojsko in gorništvo,« je pred odhodom povedal nadporočnik Kuhar. Odprava bo predvidoma trajala do 28. junija.

komisija pa jih je izbrala 18, ki so začeli pripra-ve. Maja lani so končali prvi del priprav. Sledil je izbirni postopek, med katerim so izbrali deset udeležencev in dve rezervi. Šesttedenska odpra-va v Patagonijo je bila načrtovana v obdobju od 1. decembra 2005 do 31. januarja 2006, vendar je bila odpovedana. »Eden glavnih razlogov je bil, da nismo mogli zagotoviti dovolj visoke ravni varnosti za morebitne nesreče, saj je ostalo od-prto vprašanje, kdo bi posredoval, če bi bilo treba. Poleg tega je odprava na Aljasko, ki je bila nato izbrana med več možnostmi, cenejša in stroški ne bodo presegli 15 milijonov tolarjev,« je pojasnil nadporočnik Kuhar. Člani odprave so nadaljevali usposabljanje tako z individualnimi kot skupin-skimi pripravami do odhoda na Aljasko. Ves čas so potekale še organizacijske priprave, ki jih je vodil 132. GORB. »To pomeni, da smo poskrbeli za materialno, tehnično in zdravstveno oskrbo ter vize in dovoljenja za vzpon ter načrtovali vse ob-like priprav in podobno. Menim, da je ekipa zelo dobro pripravljena na vseh ravneh,« je pojasnil poveljnik 132. GORB major Borut Cesar.

V Denaliju več ciljev Z letalom so se člani odprave odpeljali do Anc-horaga, nato pa z avtobusom do zadnjega nase-ljenega kraja na Aljaski Talkeetna in z manjšimi letali do ledenika Kahiltha Glacier. »Tu bomo po-

1414 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

Prvi bazni tabor Kahiltna Glacier

Foto

: Mar

ko P

reze

lj


Najvišja gora v Severni Ameriki

šesttisočak Denali

Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

stavili prvi bazni tabor, ki bo pod goro Hunter in kjer bomo ostali predvidoma teden dni ter se pri-lagajali na tamkajšnje razmere, predvsem na vi-šino. Dovoljenje za vzpon na vrh Denalija imamo od 2. junija. Izpod Hunterja nas nato čakata dva do tri dni hoje po ledeniku do drugega baznega tabora na 4200 metrih nadmorske višine, kjer bo izhodišče za vzpon na Denali. Tam se bomo spet prilagajali na višino. Prvič ne bomo splezali na vrh Denalija, temveč do 5000 metrov, nato pa bo od počutja udeležencev in razmer odvisno, za ka-tere cilje oziroma poti se bomo odločili. Eden od ciljev je vzpon na vrh Denalija in smučanje z vrha, kar je predvideno za tri do štiri člane odprave, ena do dve navezi načrtujeta plezalni vzpon po Vzhodnem grebenu na vrh Denalija, tretji cilj pa je vzpon čez Cassinov raz, ki je tehnično najbolj zahteven, kar bo verjetno opravila ena naveza. To je odvisno predvsem od tega, kako se bodo posa-mezniki počutili in od drugih razmer,« je povedal nadporočnik Kuhar. Odprava bo ves čas na višini od 3000 do 6000

Člani odprave na Aljasko

Foto

: Mar

ko P

reze

lj

metrov, kar pomeni, da se temperature lahko spustijo tudi do –40 stopinj Celzija. Poleg nizkih temperatur so nevarni še snežni plazovi, razpoke v ledenikih, večdnevno poslabšanje vremena in po-dobno. Vrhunski alpinist, zaposlen v Slovenski voj-ski, vojaški uslužbenec Marko Prezelj ima izkušnje z različnimi vzponi na Aljaski. »Slabo vreme s sne-gom in meglo lahko traja tudi teden dni. Tako bo veliko odvisno od trenutnih razmer, vendar bi mo-rali imeti precej smole, da bi to trajalo na primer ves čas odprave in bi nam onemogočilo osvojitev najvišjega vrha. Prednost na Aljaski je polarni dan, saj sonce zaide, vendar se nikoli ne stemni popol-noma. Aljaska ponuja zanimive plezalne izzive. Tako je plezanje lahko snežno ledno, tam, kjer je bolj strmo, pa kombinirano zaradi mešanega te-rena, skal, ledu in snega. Aljaska je med alpinisti priljubljena. Baza na 4200 metrih je zelo obljude-no območje glede na to, na kateri višini je. Tako je vsak dan v tem času tam od 500 do 700 ljudi, zato tudi potrebujemo dovolilnice. To je sicer divje območje, vendar zaradi veliko ljudi kar živahno.«

Major Borut Cesar

Nadporočnik Miha Kuhar

Vojaški uslužbenec Marko Prezelj

Višji vodnik Jure Noč

Višji vodnik Rajko Lotrič

Poddesetnik Matej Bizjak


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Samozadostnost na terenu Nadporočnik Kuhar je pojasnil, da se skupina vo-jakov SV prvič odpravlja kot enota na območje, kjer bodo preživeli 30 dni brez dodatne logistične oskrbe. Tako bodo s seboj vzeli vse, kar potrebu-jejo, kar pomeni od 50 do 60 kilogramov opre-me na posameznika, zato so dokupili predvsem opremo, ki je lažja kot običajna. »Večino tehnične opreme imamo iz gorske šole, kupili pa smo pred-vsem opremo in obleko, ki jo potrebujemo za tako višino, torej termoperilo, višinske čevlje in višin-ske šotore. Oprema bo potem ostala v gorski šoli, predlagali pa jo bomo tudi za specialistične enote SV.« Hrano bodo kupili v Anchorageju, saj je tam primerno pakirana in tudi cenovno primerljiva. Prav tako bodo kupili 50 litrov goriva, saj morajo vso vodo za kuhanje pridobiti iz snega oziroma ledu. »Cilj je, da preverimo sistem načrtovanja in organizacije, te izkušnje pa bodo lahko uporabile tudi druge enote SV za podobne primere,« je dejal nadporočnik Kuhar.

Poskrbljeno za morebitno reševanje Za varnost članov je poskrbljeno na več ravneh. Vsi člani odprave so gorski reševalci, eden od njih je tudi višji zdravstveni tehnik in ima s seboj dodatno opremo. Poleg tega so v obeh baznih taborih rangerji, prek katerih je mogoče začeti reševalno akcijo, za katero so prej plačali akon-tacijo. Odprava ima s seboj tudi satelitski telefon. Višji zdravstveni tehnik višji vodnik Jure Noč se je med pripravami dodatno usposabljal v medicin-ski stroki, med drugim tudi v ZDA. »Največji težavi bosta višina in mraz, torej posledično ozebline, višinska bolezen, dehidracija, slabost, bruhanje in podobno. Zato bomo imeli s seboj infuzije glukoze in elektrolitov ter druga zdravila v obliki tablet. Opremo smo poskušali čim bolj zmanjšati zaradi teže. Vzeli bomo osnovno medicinsko po-moč, vakuumsko blazino, če bi prišlo do zloma,

in reanimacijski komplet, vsi člani odprave pa imamo zdravila za višinsko bolezen. Vzeli bomo tudi aparat za merjenje vsebnosti kisika, ki bo eden glavnih kazalnikov, kdo gre lahko na goro. Če je kisika dovolj, to pomeni, da je posameznik prilagojen na razmere, predvsem višino.«

Kakovostne pripraveNa Aljaski so vodja nadporočnik Miha Kuhar iz GORŠ, vojaški uslužbenec Marko Prezelj iz šport-ne enote, poročnik Janez Levec iz LOGB, višji vod-nik Miha Larisi iz GORŠ, višji vodnik Rajko Lotrič iz GORŠ, višji vodnik Jure Noč iz VZE, višji vodnik Miha Arh iz GORŠ in poddesetnik Matej Bizjak iz 16. BNZP. Predvidena sta bila še dva člana, in sicer vrhunski alpinist Silvo Karo, ki se odprave ni mogel udeležiti zaradi zdravstvenih težav, ter vojak Janez Razpotnik. Člani so se intenzivno pripravljali več kot leto dni. Lani poleti so bili na enotedenskih pripravah v Franciji, kjer so preple-zali daljše, kombinirane smeri na višini do 4500 metrov. Do odhoda so nadaljevali vsakomesečne skupne priprave po tri dni, sicer pa so se vsi pri-pravljali posamezno oziroma po navezah. »Pri-prave so bile kakovostne, saj smo opravili precej zahtevnih vzponov v slovenskih Alpah in Franciji. Med pripravami nisem imel težav z višino, upam, da jih tudi tam ne bom imel. Aljaska je gotovo izziv, saj je vsak tak vzpon določen cilj,« je povedal pod-desetnik Matej Bizjak. »Letos sem skupno prema-gal 70.000 metrov nadmorske višine. Če ne bi šel na odpravo, bi jih verjetno pol manj, zato bi moral biti zdaj psihično in fizično dobro pripravljen. Na-črtujem, da bom smučal z Denalija, saj me turna smuka zelo veseli. Največje nevarnosti na Aljaski so višinska bolezen, morebitne zdravstvene teža-ve, hud mraz in orkanski veter. Mislim, da smo se v letu in pol priprav dobro spoznali, toda šele tam, v drugačnih razmerah, se bo to pokazalo. Odprava bo dobra preizkušnja in izkušnja,« je povedal viš-ji vodnik Rajko Lotrič. »Vzdušje je pravo, saj smo zelo motivirani in kar težko čakamo, da odidemo. Menim, da smo psihično in fizično dobro priprav-ljeni, za razmere, kamor gremo, pa je še posebno pomembna psihična pripravljenost. Prav gotovo bo to preizkus psihičnih, fizičnih in tudi tehničnih zmogljivosti tako za vsakega posameznika kot ekipo. Prepričan sem, bomo morali uporabiti vse znanje in izkušnje, ki smo si jih pridobili med delo-vanjem na alpinističnem, vojaškem, reševalnem in drugih področjih. Med seboj se zelo dobro po-znamo, kar je eden od bistvenih dejavnikov, da lahko dobro delujemo kot ekipa. Upam, da bomo cilje dosegli in se konec junija srečno vrnili v Slove-nijo,« je še povedal nadporočnik Kuhar.

Valerija Šket Jarm Foto: Bruno Toič

Nova oprema, primerna za ekstremne višine

Foto

: Mar

ko P

reze

lj

Military alpinists visiting AlaskaOn Tuesday, 23 May, eight members of the first alpine expedition of the Slovenian Ar-med Forces, led by First Lieutenant Miha Ku-har, departed from Brnik Airport. The main goal of the expedition is to climb Mount McKinley (6195 m), North America’s hig-hest peak, for which today also its old Indi-an name Denali is used; the mountain is lo-cated in Denali National Park, Alaska. “This will be an opportunity for us, the members of the expedition, to test our mountaineering skills under the most demanding conditions, and to gain precious experience in dealing with extreme weather and terrain. At the same time, we will test also the equipment and the food items (both the standard ones and those intended for the most demanding conditions). Besides, the expedition will pro-mote the Slovenian Armed Forces and the mountaineering itself,” said First Lieutenant Kuhar before departure. The expedition is planned to return on 28 June.

Gora Hunter


Od

red

be

št. 245, 2. junij 2006

3206.

Na podlagi 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

ODREDBOO POVIŠANJU ČASTNIKOV

I. v čin brigadirja:Branimir FURLAN, Novo mestoBojan POGRAJC, LjubljanaII. v čin polkovnika:Venčeslav OGRINC, MariborIII. v čin kapitana bojne ladje:Ljubo POLES, PostojnaIV. v čin podpolkovnika:Vojko ADAMIČ, LjubljanaZoran BARJAKTAREVIĆ, KranjIgor CEBEK, PtujBorut FLAJŠMAN, LjubljanaSrečko HABJANIČ, LjubljanaŽarko HENIGMAN, Novo mestoVjekoslav JURČAN, MariborSrečko KOLARIČ, MariborZvonimir LAH, MariborRobert PETEK, Slovenska BistricaBranko PODBREŽNIK, DomžaleBoris POŽEK, LjubljanaEvgen PRIMOŽIČ, PostojnaIgor SKERBIŠ, Slovenska BistricaBranko TUŠAR, TolminZoran VOBIČ, MariborFrančišek ZAVAŠNIK, Slovenj GradecV. v čin majorja:Borut ANGELI, KrškoDarko BEŽAN, KranjJosip BOSTIČ, KrškoAlfonz CUGMAS, Slovenske KonjiceSlavko DERENČIN, LjubljanaStanislav FERFILA, PostojnaLojze FINK, LjubljanaJože FROL, SežanaBojan GOLIČ DERENČIN, PostojnaDaniel HOZJAN, Murska SobotaFranc KALIČ, RibnicaSlavko KEKEC, MariborKristijan KIKOVIČ, PostojnaZlatka KNEZ, CeljeIvan KOS, MariborMarko KOŠIR, RibnicaJožef KRIŽMAN, Ljubljana

Objave Ministrstva za obramboVojko LEBAN, PostojnaSaša LIČAR, TrbovljeAvdulla PELAJ, RibnicaMarko PRVINŠEK, LjubljanaDarko RAVNIK, LjubljanaBranko REK, LjubljanaBoris REZO, Novo mestoDušan SILA, SežanaBojan ŠON, CeljeBlaž TOMŠIČ, SežanaJure VELEPEC, LjubljanaAleš ZAJC, KrškoKarmen ZUPANC BALKOVEC, Novo mestoVI. v čin stotnika:Jakob ALIJESKI ULČAR, JesenicePeter ANŽIČ, LjubljanaVincenc ARKO, RibnicaIrena AVBELJ, LjubljanaDrago BABIČ, MariborMiljenko BELINA, LjubljanaTanja BLATNIK, Novo mestoStanislav BREZAR, KranjMatej DOLINAR, KranjIztok FIFOLT, Novo mestoVladimir GAŠPER, Slovenj GradecAleš GOGALA, JeseniceRobert GOLIČ, DomžaleGregor HRIBAR, KranjKatja HRIBAR, KranjValter ILENIČ, PostojnaStojan IPAVEC, Nova GoricaRenata KARAMARKOVIĆ, LjubljanaInge KEMPERLE, KranjBojan KOVIČ, DomžaleBoštjan KOZINA, LjubljanaMarija KREFT, KranjIgor LANIŠNIK, KranjSamo MALI, DomžaleIvan MASLO, SežanaBoštjan NOVAK, Slovenske KonjiceAljoša PAHOR, Nova GoricaBoštjan PALČIČ, KranjDarko PEČE, DomžaleMatija PERKO, KranjVincenc PETERCA, DomžaleMelita PIRC, KrškoDragan POSLONČEC, MariborPeter SITER, LjubljanaDarko SOVIČ, DravogradRoman STRELEC, Slovenska BistricaStanislav STRNIŠA, Novo mestoAndrej ŠIJANEC, RibnicaDemitrij ŠVIGA, TrbovljeGorazd TOMAŽIČ, Slovenska BistricaGoran VAREK, JeseniceTomaž VENIŠNIK, Krško

Borut VITEK, MariborMajda ZORZUT, KranjMarjan ZUPANČIČ, KranjUroš ŽIBERT, KranjMartin ŽIŽEK, MariborVII. v čin nadporočnika:Tilen BERGER, DomžaleDamjan BEVK, Nova GoricaSamo BRIC, LjubljanaIgor BRINAR, TrbovljeKarmen CUNDER, LjubljanaAndreas DULAR, LjubljanaRok EINHAUER, LjubljanaJure FERBEŽAR, LjubljanaDarja FRLEŽ, PtujErvin HATUNIĆ, VrhnikaPeter HRIBERŠEK, KrškoPeter JUVAN, TrbovljeGoran KIKER, MariborBorut KOROŠEC, CeljeBojan LESKOVAR, LjubljanaBorut LONČARIČ, Slovenska BistricaMaja MARGUČ, KranjRoman MASTEN, KranjDomen MIKULEC, KrškoSiniša MOŽINA, VelenjeDavorin OSOJNIK, LjubljanaAndrej PEČAR, KoperSamo PETELINC, KrškoPrimož PINTAR, KranjMiha RIJAVEC, LjubljanaAleš Gregor RISTIČ, Novo mestoIgor STRAŠEK, Novo mestoBoštjan SUŠNIK, KranjMarjan ŠETINA, Novo mestoBenjamin ŠKRINJAR, Slovenj GradecMiro ŠPACAPAN, VelenjeZdravko ŠPELIĆ, Novo mestoMartin ŠTEFANIČ, KrškoBarbara TURK, VrhnikaInes VATOVEC, KoperZoran VOJČIĆ, LjubljanaTomaž ŽBOGAR, Kranj

Šifra: 811-2/2006-127Datum: 12. 5. 2006

Karl ERJAVECMINISTER

3207.

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo

(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ

MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. red Slovenske vojske na lentiprejme:Ladislav LIPIČ, Murska SobotaII. red generala Maistra II. stopnjeprejmeta:Srečko LISJAK, Nova GoricaSrečko MARTINUČ, Nova GoricaIII. red Slovenske vojske z zvezdoprejmeta:Janez SLAPAR, TržičPeter ZUPAN, RadovljicaIV. red generala Maistra III. stopnjeprejmeta:Anton VEREŠ, KamnikAlojz ZAVRŠNIK, SevnicaV. red Slovenske vojskeprejmejo:Alojz JEHART, LjubljanaGabrijel MOŽINA, LjubljanaJožef ŽUNKOVIČ, Hoče-Slivnica20. MOTB SV CeljeVI. zlato medaljo generala Maistraprejmejo:Dragan BAVČAR, LjubljanaBranko KOBETIČ, ČrnomeljAndrej KOCBEK, LenartSrečko KODRIČ, Nova GoricaStojan LEDINEK, MariborVladimir LIČEN, KoperVladimir MAHER, ŠentiljJožef MOLK, VrhnikaAndrej OSTERMAN, ŽirovnicaVojko PAVLIN, LjubljanaMihec ŠKERBINC BARBO, LjubljanaMarko ŠTRUKELJ, Dol pri LjubljaniVII. zlato medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Miran FIŠER, OrmožStanko MIHOLIČ, LjubljanaBoris MIKUŠ, LjubljanaMilan OBREZA, LukovicaRenato PETRIČ, LjubljanaFranc POJBIČ, PostojnaMatjaž ŠINKOVEC, MedvodeAlojz ŠTEINER, Murska SobotaMitja TEROPŠIČ, Novo mestoVIII. srebrno medaljo generala Maistraprejmejo:Vincenc ARKO, RibnicaRado ČELOFIGA, MariborIvo FURLAN, Ljubljana


Od

red

be

Boris GERŠAK, KoperJožef GRABUŠNIK, DuplekIgor ISKRAČ, Slovenske KonjiceSrečko KARBA, LjutomerDarko KASTELIC, TrebnjeRobert KLINAR, BledMatjaž KOVAČ, CeljeCvetko KRAVANJA, PostojnaSimon KREJAN, VrhnikaZoran KRISTAN, RadovljicaVilko LIBENŠEK, KrškoPrimož LOGAR, HorjulVasilije MARAŠ, BrežiceMitja MIKLAVEC, SežanaTatjana PEČNIK, LjubljanaStanislav PEGAN, MariborFranc PLESTENJAK, VrhnikaFrance PLUT, Ivančna GoricaDarko SKOK, Šempeter-VrtojbaFriderik ŠKAMLEC, Trnovska vasBranko URBANČ, KrškoZdenka VESELIČ, ČrnomeljBranko VUKANAC, ŠenčurStojan ZABUKOVEC, LjubljanaIX. srebrno medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Ernest ANŽELJ, MariborIztok ARBAJTER, KamnikBojan BALANTIČ, TržičVlado BEVETEK, LjubljanaBoštjan BLAZNIK, RadovljicaAndreja BOGATAJ MARKELJ, KranjBožo BOŽOVIĆ, LjubljanaDavid BRADAČ, DomžaleBranko BRATKOVIČ, LendavaRoman BUNDERŠEK, LjubljanaAvguštin BURG, OrmožDarko BUT, Rogaška SlatinaSrečko CEHNAR, PesnicaCiril CENČEK, BledFranjo CESAR, LjubljanaBranko COJHTER, MariborLeopold ČUČEK, KoperMarjan DOVŽAK, Nova GoricaBojan FARIČ, Murska SobotaAndrej FEFER, VrhnikaBreda FERŠ, PiranAvgust FORTUNA, Ivančna GoricaBranko FRANK, Ilirska BistricaJože GORENC, TrebnjeMarko GRUBAR, LjubljanaJože HOČEVAR, LjubljanaBojan HORVAT, LjutomerMatjaž IRGL, DomžaleSimona JANČAR, KamnikAleksander JANŽEKOVIČ, Hoče-SlivnicaDanilo JAZBEC, GrosupljeSašo JUG, KranjJanko KAVALAR, JeseniceStanislav KEGEL, LenartAlojz KISILAK, Murska Sobota

Damijan KOGEJ, Slovenska BistricaMartin KOJADIN, LjubljanaRoman KOLAR, LjubljanaFranc KORAČIN, Gornja RadgonaAleš KOTNIK, CeljeŽeljko KRALJ, LjubljanaŽeljko KRALJ, Slovenska BistricaTea KRANJC, LjubljanaMilan KRANJEC, CeljeZdenka KRESE, TrebnjeMiran KRMELJ, TrebnjeŠime KULONJA, LjubljanaErik KUPER, LjubljanaIvan LAKOVŠEK, Slovenj GradecRobert LENARČIČ, LendavaViktor LESNIKA, Slovenska BistricaPeter LEVSTEK, KočevjeMiran LOPAREC, KočevjeRoman LUNDER, RibnicaBojan MIKUŠ, LjubljanaZdravko MOLIČNIK, Ravne na KoroškemDušan MOŠTROKOL, KranjSuad MUSLIMOVIĆ, Novo mestoJurij NAHTIGAL, Novo mestoAlojz NOVAK, VeržejVojko OBRULJ, LjubljanaVlado PAKIŽ, CerknicaCvetko PERC, Loški LotokVinko PERNEK, MariborJože PLUT, LjubljanaPrimož POGAČNIK, NakloBoštjan POKLUKAR, BledBranko POSARIČ, MariborIvan POŽEK, ČrnomeljIvka PUŠAVEC, TržičRajko RAVNIKAR, KranjBlanka RAZPET, Zagorje ob SaviTatjana RUDOLF, Slovenska BistricaMiloš SAJOVIC, KranjDrago SELINŠEK, StaršeBojan SIEGA, JeseniceMateja SKUBIC, LjubljanaAnton SLANA, MariborMilan SLANA, PtujZdenko SLATNAR, ŠoštanjIvan SMODIŠ, CankovaIztok STEGEL, LjubljanaMirko STOPAR, VrhnikaVojko SVETIČIČ, ŽirovnicaViljem ŠOLAR, RadovljicaGorazd ŠOŠTER, KrškoRudolf ŠTRUMBERGER, VrhnikaStanko TEKAVČIČ, BrezovicaZdenko TERPIN, PreboldFranko ULJANČIČ, Ilirska BistricaMajda UMER, KoperVilma URLEP, LjubljanaŽeljko VARGA, Novo mestoStojan VIVOD, Slovenske KonjiceRajko VREČAR, Trnovska vasMilan ZALAR, Dol pri LjubljaniMilan ŽAGAR, Trbovlje

Igor ŽEŽLIN, BrdaTomaž ŽIBERT, KranjX. bronasto medaljo generala Maistraprejmejo:Mitjan ABRAM, IzolaAnton AJSTER, BrežiceMarija ALBREHT, PreddvorCiril ANDOLJŠEK, RibnicaDamjan ANTONČIČ, SežanaJože ARKO, KamnikEdvard ARNUGA, LjubljanaBoris BALEK, JeseniceFranjo BAUMAN, MariborMatej BEKE, KranjErnest BERA, Slovenska BistricaMatjaž BIZJAK, AjdovščinaLado BLATNIK, Novo mestoMilivoj Mitja BOBIČ, SemičVida BORSE, LjubljanaBoštjan BOŽNIK, ŠentiljMiran BRATINA, AjdovščinaRenato BREZNER, Hoče-SlivnicaDenis BRIC, LitijaDarija BRINC, PostojnaMarko BRUS, LogatecBranko BUNDERLA, MariborSlavko CELARC, VrhnikaBorut CESAR, RadovljicaDejan CMAGER, MariborMatej CRNKOVIČ, BeltinciDarko CVETKO, CeljeŽeljko ĆAKIĆ, LaškoAljoša ČEFARIN, CerknicaRobert ČERNIVEC, KranjSiniša ČRETNIK, PesnicaVojko ČUČEK, VojnikSrečko DOBRAVEC, DomžaleDušan DOLENC, PostojnaMiroslav DOLINŠEK, KrškoTadej DROBNIČ, CerknicaPjeter DUHANI, JezerskoMiloš DUMIĆ, Gornja RadgonaAmir EGRLIĆ, CeljeDimitrij FABČIĆ, VrhnikaAljoša FEKONJA, LenartLeon FINŽGAR, Slovenska BistricaBojan FLAJS, SevnicaMarjan FRANGEŽ, KoperJanez FRANKO, BrežiceJože FRANKO, ŠentjernejGregor FRAS, VrhnikaMarko FRIDL, MariborValter FURLANIČ, KoperMiroslav GALUN, PtujJanez GAUBE, LjubljanaAlojz GERBEC, AjdovščinaAndrej GERJEVIČ, BrežiceSrečko GOLI, GrosupljeDamjan GOLOB, LjubljanaBranko GORŠE, LjubljanaRudolf GRABROVEC, Škofja LokaBojan GRAH, Piran

Marko GRIČAR, Škofja LokaSrečko GROZDE, Velike LaščeRok GRUBAR, LogatecGregor HAFNER, HrastnikJanez HAFNER, KranjMarko HITI, CerknicaBogdan HORVAT, PostojnaDušan HORVAT, ČrnomeljDamjan HRIBAR, Ivančna GoricaVojko ILEC, LjubljanaAndrej INDOF, GrosupljeMarijan IVANUŠA, MariborRoman JAKŠE, ŠentjernejBoštjan JANEŽ, Zagorje ob SaviStanko JARM, TrebnjePeter JELOVŠEK, VrhnikaJosip JELUŠIĆ, RibnicaBogdan JENKO, Ilirska BistricaMiloš JENKO, KranjMilan JESIH, MariborBoris JOŠT, CeljeMatjaž JUREČIČ, KrškoBoštjan KALAN, KranjAnton KANDUTI, PolzelaMojca KAUČIČ ŠKUFCA, LjubljanaJanez KAVČIČ, Gorenja vas-PoljaneMarjan KELENC, PostojnaIgor KLANEČEK, MariborVinko KLEMENČIČ, KranjDanilo KLINAR, LjubljanaIvan KMETEC, SežanaIgor KOBAL, PostojnaAlbert KOČEVAR, IzolaDušan KOČEVAR, KidričevoIztok KOČEVAR, KranjMatija KOGOVŠEK, HorjulBoštjan KOKALJ, KranjJanja KOLAR, Slovenska BistricaAnton KOLER, LogatecMiran KOLMAN, LjubljanaVesna KONČINA, SevnicaJaka KONJAR, LitijaTimon KOPITAR, LjubljanaSlavko KORČE, LogatecMarko KORDEŽ, MežicaZdenko KOROŠEC, Rače-FramJožek KOS, PesnicaLudvik KOS, RibnicaMirko KOS, LjubljanaMatjaž KOŠELNIK, ŽirovnicaDomen KOTNIK, RušeDanijel KOVAČ, LjubljanaDanijel KOVAČ, MariborAlojzij KOVAČIČ, CerknicaDanijel KOVAČIČ, CerkvenjakViljem KOVAČIČ, VrhnikaMatjaž KOZAMERNIK, GrosupljeIztok KOZOLE, BrežiceAnica KOŽAR, TržičSonja KOŽAR, RibnicaSimon KOŽUH, Škofja LokaSrečko KRAJNC, MariborMilena KREDAR, Trbovlje


Od

red

be

Marija KRESE, LjutomerBlanka KRIŽ, LjubljanaJanez KROŠL, BrežiceMarjan KUČAN, Gornji PetrovciTomaž KURDIJA, Škofja LokaVojko KUŠTRIN, AjdovščinaKamil LASIČ, Šempeter-VrtojbaIgor LEDINEK, Slovenj GradecAndrej LEVSTEK, RibnicaRajko LIKAR, AjdovščinaFranc LOGAR, LogatecMladen LUJIĆ, VrhnikaAleksander MAJETIČ, ŠkofljicaAleš MARIČ, VrhnikaZvezdan MARKOVIĆ, LjubljanaLadislav MATELIČ, KranjDarko MATIJEVIĆ, BrežiceAleš MATOVIĆ, LjubljanaTomaž MIHELIČ, LjubljanaMiran MIHELJ, VrhnikaKlemen MIJATOV, DomžaleRajko MIKLAVC, KungotaAleš MIKLAVČIČ, LjubljanaMartin MIKLAVEC, PostojnaDragica MILAVEC, PostojnaDamijan MUHIČ, ŠkofljicaJoško MULEJ, RadovljicaZdenko MUSAR, LjubljanaMihael NAGELJ, VrhnikaStanislav NAROBE, LjubljanaKarel NIKOLAVČIČ, VrhnikaDrago NOGRAŠEK, Šmartno pri LitijiSandro NORČIČ, JeseniceAlojz NOVAK, VeržejJanez OBLAK, Gorenja vas-PoljaneMarino OGRIN, KoperLjuboslav OMAN, VrhnikaLudvik ONUK, ŽalecNataša OSTOJIĆ, Ivančna GoricaMatjaž OSTREŽ, LitijaTomislav PANČUR, Slovenske KonjiceDanica PAPLER, KranjMatjaž PAVČEK, LjubljanaDarko PAVLEC, MariborMihael PAVŠIČ, KranjDušan PECMAN, PivkaAleš PERKO, VrhnikaRobert PETRAČ, LjubljanaRenato PETROVIČ, ZavrčDamjan PLANINC, KrškoAnton PLAZAR, SevnicaErnest PLEH, OrmožMihael PLEVNIK, BrežiceUroš PODLESNIK, RušePrimož POGAČNIK, RadovljicaDamjan POLAK, Novo mestoIgor PRAH, BrežiceMiran PRAPROTNIK, RadovljicaRobert PRELEC, Murska SobotaDanilo PREMZEL, MariborAleš PUCIHAR, LjubljanaJurij RADUHA, KranjMilanko RAIČEVIĆ, Ljubljana

Aleš RAJŠEK, LitijaDavorin REČNIK, MariborJanko REPENŠEK, LjubljanaDavor REŽEK, LjubljanaAnton RIHTARIČ, VrhnikaBranko ROŠKAR, JuršinciNataša ROT, TolminIvan RUPA, VrhnikaRobert RUPAR, LjubljanaAndrej Ivan RUS, BrežiceSimon SAJOVIC, PostojnaSergej SAVOV, SežanaMatjaž SEDMAK, Ilirska BistricaIvan SEMEC, Novo mestoSilvester SEMIČ, VipavaMilan SETNIČAR, LitijaMaja SEVER, KungotaLojze SEVŠEK, KrškoEmir SIKIRIĆ, VrhnikaRobert SIMONIČ, MozirjeŠandor SIRAK, LjubljanaMarjan SIRK, ŠtoreAndrej SKERLOVNIK, MariborSrečko SKOČIR, MislinjaBorut SKUK, PostojnaJože SLADIČ, Cerklje na GorenjskemIvica SLAK, LjubljanaRobert SLAK, LjubljanaMarjan SLANIČ, DomžaleJanez SMOLEJ, VrhnikaVojko SOTLAR, ŠentjurDušan SRČIČ, Radlje ob DraviStane STANIŠA, KomendaPeter STARC, KoperBoštjan STRAMŠAK, ZrečeFranjo SUHADOLNIK, BorovnicaVanja SVETEC, DravogradRoman ŠEME, GrosupljeDarko ŠEMROV, PivkaDejan ŠIBILJA, BrežiceMatjaž ŠINIGOJ, Novo mestoNataša ŠIŠKO, BrezovicaMiloš ŠKRAB, CerknicaJanko ŠKRABELJ, Slovenj GradecBoštjan ŠKUFCA, PostojnaIvan ŠMON, LjubljanaJože ŠORN, CeljeMilan ŠPACAPAN, LjubljanaTomaž ŠPENDAL, Novo mestoVilko ŠTEMBERGAR, BrežiceIgor ŠTEMBERGER, SežanaMarko ŠTERBENC, MariborBoris ŠTIBERNIK, GrosupljeAnton ŠTURBEJ, RogatecVitaz ŠUBERGER, Slovenske KonjiceZdenka ŠUŠMELJ, AjdovščinaTomaž ŠVARA, PostojnaBojan TANACEK, VrhnikaMarko TAUČER, MariborStefan TOMANOVIĆ, LjubljanaVitomir TOMAŽIČ, KranjBoštjan TOMC, TrzinMiroslav TOMIĆ, Ilirska Bistrica

Rok TOMŠIČ, LitijaSrečko TOPOLOVEC, MariborNaćo TRAJKOVSKI, BrežiceLidija TREBŠE, LjubljanaAlojz TRETJAK, MislinjaBoris TROTOŠEK, KamnikAnton TURK, LogatecIvan TURNŠEK, CeljeSonja TURNŠEK, ŠentjurMitja TURŠIČ, JeseniceJanez ULČAR, RadovljicaRoman URBANČ, KrškoVinko URH, MedvodeBoris URŠIČ, AjdovščinaIztok VAVPETIČ, DomžaleIvan VEGELJ, BrežiceZlatko VEHOVAR, Slovenske KonjiceRajko VELIKONJA, Nova GoricaKlaudio VERBANAC, Ilirska BistricaTomislav VESEL, KočevjePeter VIDONJA, Slovenska BistricaJože VIDRIH, BrežiceBranko VINKOVIČ, LjubljanaViktorija VIRAG, LjubljanaTomaž VISINSKI, TrbovljeDamjan VODEB, ŠentjurGregor VODEB, BorovnicaJanez VODEB, BorovnicaJosip VOLF, LjubljanaMilan VOURI, Murska SobotaCvetka VRABIČ, VelenjeFranc VUČKO, ČrenšovciZlata WEINGERL KRESEVIČ, MariborVladimir ZAFOŠNIK, Slovenska BistricaPeter ZALOŽNIK, LogatecIvan ZEMLJARIČ, DornavaAdnan ZILIĆ, TrbovljeKlemen ZOREC, Ivančna GoricaBojan ZUPANC, ŠentjurAlojz ZUPANČIČ, Dolenjske TopliceTeodora ŽABKAR, KrškoDamijan ŽAGAR, RibnicaDarijan ŽENKO, PivkaBojan ŽIST, MetlikaKatja ŽITKO, PivkaBogdan ŽIVIC, AjdovščinaKristijan Jožef ŽVAR, KrškoXI. bronasto medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Peter ADAMLJE, Ivančna GoricaPrimož ADAMLJE, Slovenske KonjiceJanez AHLIN, GrosupljeRoman ANDOLJŠEK, ČrnomeljMajda ARH SEVŠEK, KrškoPetra ARKO, SodražicaDanica ARNŠEK, BrežiceAndrej ARNUŠ, DomžaleMiran BALAŽIC, Gornja RadgonaIgor BALON, BrežiceUroš BAN, TržičLavra BASTARDA, Škofja Loka

Peter BAŠA, Ilirska BistricaVinko BAUMAN, Slovenske KonjiceZdenko BELINA, KozjeAleš BENJE, KrškoDominik BENKO, MariborAleš BERTONCELJ, Škofja LokaMatjaž BERTONCELJ, PostojnaJosip BIRO, Hrpelje-KozinaGregor BIZJAK, KočevjeMihaela BOHL, PesnicaMatjaž BONČINA, Škofja LokaZvezdan BOŽIČ, KoperBojan BOŽNIK, MariborBranko BRATOŽ, KoperMiha BRIC, LjubljanaMilan BRULC, TrebnjeAleksander BUDJA, PuconciVesna BUKOVEC, MariborHelena BURGAR, TrzinMarko BUTARA, Novo mestoAndreja CESAR, GrosupljeDušan CIRAR, LjubljanaRomana CIZEL, BrežiceStojan COLJA, PivkaIvan COLLAUTTI, ŠentjurMaksimiljan CVAJDIK, ŠentiljRadovan CVAR, KranjMarjan ČAČULOVIČ, ŽalecTomislav ČELESNIK, KamnikTomaž ČERNEC, CeljePeter ČUDEN, Slovenska BistricaDomen ČUJEŽ, ŠentjurBoris DELOPST, ŠoštanjFeliks DETELA, LjubljanaManuela DJUKIČ, LitijaDamijan DOLINAR, LjubljanaRobert DORNIK, KrškoMatjaž DROBEŽ, LjubljanaMustafa DŽAFIĆ, LjubljanaAleksander EBERHART, Hoče-SlivnicaMilada FABJAN, LjubljanaRoman FAJHTINGER, MariborAleksandra FERLEŽ, CeljeDamijan FINC, ŠkofljicaIgor FLISAR, Gornji PetrovciPrimož FOJKAR, Škofja LokaVlasta FRAJNKOVIČ, PtujUroš GANZA, PiranMarko GERŠAK, BrezovicaSimon GODINA, Ilirska BistricaBoštjan GOLOB, LenartMirko GOLOB, Zagorje ob SaviNatalija GORJUP, LukovicaUroš GORNIK, CeljeMojca GRAŠIČ, KranjSilvo GRČAR, KamnikZdravko GREGL, BrežiceAndrej GREGORIČ, LjubljanaBojan GRLICA, LjubljanaLoredana HABIČ, KranjBenjamin HAFNAR, KranjZdenka HAFNER, Medvode

2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Od

red

be

Igor HAUPTMAN, MariborRobert HORVAT, LendavaSrečko HORVAT, VidemViktor HOSTNIK, LjubljanaNeža HRAST, BledMilan IVANČIČ, CerknicaVenčeslav IVANČIČ, KidričevoBoštjan JAGER, BrezovicaBojana JANEŠ, PostojnaDrago JARC, ŽužemberkUroš JARC, KranjBojan JAVORNIK, MariborGregor JAZBEC, TrbovljeMatija JAZBEC, ŠentjurMarko JELEN, OrmožMarko JELENKO, Selnica ob DraviIvan JERINA, Novo mestoDenis JUNGER, MariborMarjan JURIČ, Slovenske KonjiceMladen JURINČIČ, KoperJurij JURTELA, KidričevoMateja KAPŠ, SemičMatjaž KARTUŠ, ŽalecSrečko KAUČIČ, MariborMatjaž KAVČIČ, KočevjeElizabeta KEJŽAR, JeseniceAna KISOVEC, LitijaPeter KLINC, LenartJanez KLJUN, RibnicaZoran KMETIČ, Cerklje na GorenjskemGregor KOBAL, PostojnaTomaž KOKL, PreddvorMajda KOSEC, LjubljanaNina KOVAČ, LjubljanaMiroslav KOVAČEVIĆ, VelenjeMarjan KOZLEVČAR, LjubljanaMelita KOŽMAN, PostojnaMatej KRAJNC, Šmartno ob PakiMiran KRAMAR, Mirna PečNataša KRIŽAJ, KočevjeAlenka KRIŽAN, PtujRobert KUKOLJ, LjutomerSilvo KUKOVIČ, MariborMarko KUMP, IgDušan KUNAVER, LjubljanaJanja KURET, KamnikBranko KURNIK, DuplekIgor KUŽELJ, BrežiceJože KVARTUH, BrežiceRoman LAHNE, KrškoUroš LAMPRET, LjubljanaBojan LANGERHOLC, Škofja LokaMateja LAZNIK, HrastnikMartin LESKOVAR, LjubljanaDanijel LIVIĆ, MariborGregor LORBER, Novo mestoBernad LUKENDA, CeljeSašo MAJCEN, KranjDominik MALJKOVIĆ, Ilirska BistricaSimon MARIČ, Murska SobotaRobert MARINIČ, MariborFranjo MARKELC, Novo mesto

Boris MARKEŽIČ, KoperMihael MARKIČ, DomžaleTomaž MATEJKA, KočevjeMiha MATEK, ŽalecAnita MAUHAR, KočevjeStanko MEGLIČ, TrebnjeFranci MERLAK, LogatecIgnacij MERSEL, Ivančna GoricaMarjan MIKL, LjutomerStane MIKLAVŽIČ, MozirjeSašo MILAVEC, CerknicaAleš MIŠMAŠ, LjubljanaMatjaž MOHAR, Hrpelje-KozinaZdravko MOLIČNIK, Ravne na KoroškemTomaž MRLAK, HorjulRoman MUHA, LjubljanaMarko MUHIČ, KočevjeMiran MUHIČ, StaršeBranka MURAUS, MariborFranc Karol NARAKS, ŽalecMojca NAVRŠNIK, MariborBranko NIMAC, Zagorje ob SaviMateja NOVAK, DomžaleJože OREŠNIK, SevnicaMarjan OSET, RogatecMarko OSOJNIK, Slovenj GradecVladimir OŠINA, KranjAnton OTONIČAR, CerknicaAlojz OVEN, ŠenčurDavid PAGON, ŽiriMarko PAVLIČ, Novo mestoAljoša PAVŠIČ, TolminBoris PEGAN, SežanaGordana PELC, RibnicaMartin PERKO, Slovenska BistricaZoltan PETER, Črna na KoroškemMateja PETERNEL, Cerklje na GorenjskemSlavica PETROVIĆ, KranjGregor PIPP, KranjTomaž PISNIK, PodvelkaMitja PLANINC, LjubljanaJože PLUT, ČrnomeljJože PODBOJ, VrhnikaMarjan POGAČAR, LjubljanaAnton POGAČNIK, RadovljicaMonika POLDA, BledKristijan POŠTRAK, DuplekJanko POŽUN, LogatecIgor PRELOG, MariborSlavko PRIMC, Ilirska BistricaUroš PRIMC, Ilirska BistricaBarbara PRISTAVEC, LjubljanaJože PRISTAVEC, BorovnicaTomaž PROSEN, Ilirska BistricaPrimož PROTNER, PiranRudi PUCONJA, Hoče-SlivnicaRudolf PULKO, PtujDarko RADOŠ ROTH, PostojnaDamjan RAJH, OrmožAnton RAMPRE, KidričevoMatej RAMŠAK, Laško

Leon REHAR, VipavaRobert REK, MariborAleš REPINA, PesnicaIvan RIBIČ, BrežiceSanda RIMAHAZI, BledGregor ROJKO, MariborJože ROTAR, CeljeDejan ROŽMAN, MariborAleš RUTAR, Ilirska BistricaLilijana SARAJLIĆ, LitijaAljoša SELAN, KranjVlasta SKOČIĆ, SežanaAndrej SKODIČ, StaršeFranko SKOK, KoperMarjan SLAČEK, PesnicaViktor SLADIČ, VrhnikaIgor SLANA, PtujViljan SLUGA, Hrpelje-KozinaDamir SMERDELJ, KoperMartin SMODIŠ, BeltinciMatej SMODIŠ, RušeBoris STARIHA, ČrnomeljDomen STRGAR, Slovenj GradecMiha STRNAD, KranjDušan SUŠNIK, LjubljanaPrimož SVATOVŠEK, KranjRobert ŠAJN, Ilirska BistricaBojan ŠENKINC, Ilirska BistricaJanez ŠIBERLE, KranjRobert ŠILC, Slovenska BistricaBrigita ŠIPEK, Gornja RadgonaDamjan ŠKAFAR, KidričevoLuka ŠKOBIĆ, SevnicaBoris ŠKODNIK, MariborMilena ŠKRBINA, LjubljanaRobert ŠOŠKO, BrežiceSulafa ŠPRUK OSMAN, LjubljanaBožidar ŠTAMPEK, BrežiceIrena ŠTEMBERGAR, Ilirska BistricaDamir ŠTEMBERGER, Ilirska BistricaBranko ŠTREMFEL, IdrijaAlenka ŠTRITOF, CerknicaMarko ŠTRUBELJ, GrosupljeTanja ŠULIGOJ, Nova GoricaIvan ŠUŠNJARA, Slovenska BistricaIgor TOMAŠIČ, MetlikaBrigita TOMŠIČ, LjubljanaDomen TORKAR, RadovljicaIgor TRČEK, IdrijaMatjaž TROHA, BorovnicaFranc TURK, Novo mestoŠpela UMEK, TržičSlavko VALJAVEC, TržičNataša VESEL, MedvodeLilijana VIDAK, CeljeJanez VIDIC, BledMatjaž VINDIŠ, VidemMatej VOCOVNIK, Slovenj GradecMiroslava VODUŠEK, KungotaFranci VOLČIČ, LjubljanaDavorin VOLGEMUT, PtujElizabeta VOVKO, NakloAndrej ZAFRED, Pivka

Aleksander ZAJEC, VrhnikaMatjaž ZANUT, BrežiceAlojzija ZAPLOTNIK, KranjAleksander ZIDARIČ, KrškoMitja ZIDARIČ, LogatecJanez ZORC, LjubljanaAleksander ZUPAN, KranjSimon ZUPANČIČ, Novo mestoDamijan ŽAGAR, RibnicaMitja ŽITNIK, IgPeter ŽLOGAR, LjubljanaDragica ŽNIDARŠIČ, KočevjeKsenija ŽUPANC, CeljeBorut ŽUPEVC, MariborXII. veliko plaketo za sodelovanjeprejmeta:TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE, LjubljanaZVEZA SLOVENSKIH ČASTNIKOV, LjubljanaXIII. veliko sabljo Ministrstva za obramboprejmeta:Branimir FURLAN, TrebnjeBojan POGRAJC, LjubljanaXIV. nož Ministrstva za obramboprejmejo:Štefan BARBARIČ, Murska SobotaDušan HUDOLIN, DobrepoljeDušan JAN, LjubljanaXV. strelno orožje - pištoloprejmejo:Andrej BAJT, LjubljanaAlbin GUTMAN, Novo mestoRade KLISARIČ, Novo mestoAnton KRKOVIČ, KostelBojan ŠULIGOJ, Jesenice

Šifra: 094-8/2006-140Datum: 12. 5. 2006


3208.

Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 2. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

ODREDBOO POVIŠANJU VOJAKOV

v čin poddesetnika:Igor HARI, Murska SobotaMladen LESKOVAR, MariborDomen RANCA, Murska Sobota

Šifra: 811-2/2006-128Datum: 12. 5. 2006



Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaElite 2006

Vaja Elite je neke vrste vrhunec elektronskega bojevanja tako za enote zrač-ne obrambe in letalstva kakor tudi za elemente poveljevanja in nadzora v zračnem prostoru. V zelo realnih scenarijih lahko udeleženci vaje pridobijo zaupanje v svojo izurjenost in vzdržljivost sistemov, ki jih upravljajo v zahtev-nem in kompleksnem okolju elektronskega bojevanja.Glavni cilji vaji so bili preizkusiti izurjenost v pogojih elektronskega bojevanja, vzdržljivost in sposobnost preživetja, razviti in preveriti taktične postopke, uri-ti posadke ter vodstveni kader v poveljevanju in nadzoru nad orožnimi siste-mi ter preveriti sposobnost integracije in mednarodnega sodelovanja.

Različni oborožitveni sistemiDržave udeleženke so na vaji sodelovale z zračnimi plovili F/A-18, F-16, F-4F, tornado, C-295M, SU-22M4, CH-53, BO-105P, C-160, DA-20, cougar, chinook in drugimi, njihovo delovanje pa so na tleh ogrožali sistemi zračne obrambe, kot so rapier, patriot, hawk, cheetah, roland, stinger, crotale, aspic, RBS-70, SA-6, SA-7 in SA-10. Za popestritev dogajanja je poskrbelo veliko zračnih in zemeljskih sistemov za motenje.

9. BZO na vaji že četrtičNa vaji je bilo v slovenskem kontingentu 43 pripadnikov 9. BZO in predstavnik EEB/OIB, ki je deloval v celici za koordinacijo elektronskega motenja. Čeprav smo sodelovali le z raketnim sistemom roland, pretekli dve leti smo namreč tudi s prenosnimi raketnimi sistemi ZO, je letošnja vaja z nekaj novostmi pred-stavljala nov izziv. Prvič smo uporabili operativni center zračne obrambe GEHOC, ki smo ga v enoto dobili novembra lani. Usposabljanje posadke se je začelo tri tedne pred vajo

v Sloveniji in

SV na vaji Elite 2006

nadaljevalo v ZRN, nato pa se je posadka udeležila vaje. GEHOC, ki je prek povezave s CRC pokrival poveljevanje z raketnim sistemom roland, je zago-tavljal sliko o razmerah v zračnem prostoru tudi nemškim sistemom ZO. Po nekaj začetnih težavah pri vzpostavitvi je sistem vso vajo deloval stabilno.Druga novost so bile videokamere, ki so jih za vajo zagotovile OS ZRN in ki smo jih pred začetkom namestili na raketna orožja roland. Z videoposnet-ki smo lahko sodelovali na višji stopnji analize rezultatov, poleg tega pa jih bomo lahko uporabljali pri nadaljnjem usposabljanju v enoti.Na letošnji vaji so bile prvič uporabljene naprave za elektronsko sporočanje rezultatov TAG (Trusted Agents Gadget). To so dlančniki z vgrajenim telefo-nom GPS in GSM, s katerimi evalvatorji prek sporočil SMS v zasebnem omrež-ju GSM pošiljajo vse podatke v celico za analizo elektronskega bojevanja.S sodelovanjem na vaji smo izpolnili vse cilje organizatorja vaje kakor tudi cilje, ki jih je določil poveljnik sil. Poudariti je treba tudi, da je premik vojaške kolone v ZRN in nazaj, skupaj torej približno 1500 kilometrov, potekal brez težav. Če upoštevamo, da je bilo v koloni 22 vozil, od tega šest 30-tonskih kamionov sistema roland, pot pa je veliko časa potekala zunaj avtocest, je bila to precej težka naloga, ki kaže na vrhunsko usposobljenost in izkušenost posadk. Največ težav smo imeli med pripravami na vajo, saj smo jih zaradi številnih aktivnosti, ki smo jih izvajali marca in aprila, zmanjšali na minimum.

Vaja NATINADS, na kateri je baterija roland sodelovala aprila, se je kon-čala tik pred odhodom v ZRN.

Ob koncu vaje in podelitvi plaket za sodelovanje je polkovnik Axel Wilcke, idejni oče in dosedanji vodja vaje Elite, dejal: »V užitek mi je bilo sodelovati z vami. Tudi vnaprej si še želim sodelovanja, ne želim pa si leteti nad vami.«

Stotnik Marko Gričar

Na nemškem vojaškem vadišču Heuberg na jugu dežele Baden-Wurttemberg je od 4. do 18. maja potekala največja letošnja vaja enot zračne obrambe in letalstva v Evropi Elite 2006. Vaje v elektronskem in protielektronskem bojevanju (Electronic Warfa-re Live Training Exercise – Elite) se je udeležilo 23 držav. Poleg organizatorice Nemčije so aktivno sodelovale še Švica, Češka, Španija, Finska, Francija, Velika Britanija, Grčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovenija, Švedska, Turčija, Avstrija, Kanada, Danska, Estonija, Madžarska in Italija. Latvija in Romunija sta vajo spremljali kot opazovalki.


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Terensko usposabljanje je bilo namenjeno pri-padnikom 18. BRKBO za urjenje postopkov iz splošne in RKB-taktike. »Cilj taborjenja je bil tudi preizkusiti delovanje poveljniško-logistične čete pri zagotavljanju logistične podpore enotam 18. BRKBO v terenskih razmerah z razpoložljivim kadrom in sredstvi,« je pojasnil namestnik povelj-nika 18. BRKBO stotnik Drago Desnica in dodal, da je poveljniško-logistična četa 18. BRKBO v fazi doseganja začetnih operativnih zmogljivosti. Četa skrbi za namestitev, zveze, oskrbo s hrano in vodo ter za transport in vzdrževanje vozil, opre-me in sredstev. Trenutno je popolnjena s četrtino predvidenega kadra, v prihodnje pa bo ob nada-ljevanju popolnjevanja in opremljanja sposobna zagotavljati celovito logistično podporo bata-ljonu. Poveljnik poveljniško-logistične čete 18. BRKBO nadporočnik Igor Veršnik je povedal, da je bila izvedba logistične podpore terenskega uspo-sabljanja zanje velik izziv, za kar so potrebovali iznajdljivost in pomoč pripadnikov drugih čet. Letos naj bi končne operativne zmogljivosti do-segla 2. četa za dekontaminacijo 18. BRKBO, ki je opremljena s sodobnimi sistemi zabojnikov za dekontaminacijo ljudi, vozil in opreme in je bila od januarja 2005 z dvema LVD vključena v NRF. »Julija bodo pripadniki 1. LVD v pripravljenosti za NRF 7, 2. LVD pa se pripravlja za osmo rotacijo, ki bo od januarja 2007 v šestmesečni pripravlje-nosti za delovanje,« je povedal poveljnik 1. oddel-ka v 2. LVD vodnik Simon Kosmač in dodal, da so to usposabljanje izkoristili tudi kot priprave za prihodnje vključevanje svojih enot v sile NRF.

V 18. BRKBO že letos prva izvidniška vozila

Od 8. do 11. maja je na osrednjem vadišču SV na Počku pri Postojni pote-kalo večdnevno terensko usposablja-nje pripadnikov 18. BRKBO iz Kranja. Na njem je sodelovalo 130 častnikov, podčastnikov in vojakov iz poveljstva bataljona, poveljniško-logistične, izvid-niške in dekontaminacijske čete. Slednji bosta težišče preoblikovanega in poso-dobljenega 18. BRKBO, ki ga bo SV do konca leta 2008 razvila za nacionalne potrebe, ukrepanje in pomoč ob nesre-čah ter za opravljanje nalog v okviru zavezništva.

Pripadniki 2. čete so poleg urjenja postopkov na dekontaminacijski postaji izvedli tudi usposablja-nje voznikov specialnih, tovornih in terenskih vozil za izvedbo premika v nočnih razmerah z očali za nočno vožnjo.V 1. izvidniški četi 18. BRKBO vzpostavljajo za-četne operativne zmogljivosti, znotraj nje pa je kadrovsko popolnjen 1. izvidniški vod. Februar-ja so prvi poklicni vojaki končali specialistično usposabljanje za pridobitev VED RKB-izvidnik. »Poudarek na tem terenu je na urjenju posamez-nika in oblikovanju kolektiva,« je dejal poveljnik 1. izvidniškega voda poročnik Gorazd Stergar in dodal, da se pripravljajo na začetek oddelčnega usposabljanja, ki ga bodo nadaljevali, ko bodo

enoto opremili z novimi RKB-izvidniškimi vozili. »Vsa usposabljanja izvidnikov potekajo z opremo, ki jo imamo trenutno v enoti, zato ob dobavi novih vozil ne bomo potrebovali daljših usposabljanj iz RKB-taktike, bolj pa se bomo morali posvetiti delu z novo opremo, ki je bolj zahtevna za uporabo,« je še razložil poročnik Stergar. Naslednji programi za pridobitev VED RKB-izvidnik bodo odvisni od pritoka kadra, čeprav letos niso predvidena nova specialistična usposabljanja. V enoto naj bi že le-tos dobili tudi prva lahka izvidniška vozila, težka izvidniška vozila pa bodo prevzeli pred koncem leta 2008, ko naj bi 18. BRKBO dosegel polno operativno zmogljivost. Marko Pišlar

Foto: Bruno Toič

Priprave na met ročne bombe

Stotnik Drago Desnica

NadporočnikIgor Veršnik

VodnikSimon Kosmač

PoročnikGorazd Stergar


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

Dejavnosti za Mednarodno priznanje za mlade je v Sloveniji prva začela izvaja-ti Gimnazija Škofja Loka, na kateri sta izvajalca programa profesor Jože Boga-taj, ki je koordinator programa MEPI, in profesorica Mateja Prevodnik Mayland, mentorica programa MEPI.Program MEPI je pred več desetletji v Angliji zasnoval vojvoda Edinburški. Bi-stvo programa je kakovostno preživljanje prostega časa mladih, obsega pa tri sklope, in sicer športno delovanje, dopolnilno znanje in veščine, kot so igranje na glasbila, tuji jeziki, pevski zbor ter vojaške veščine, in sklop prostovoljstva, v katerega so vključeni pomoč dijakom, učna pomoč, delo v vrtcu in domu za ostarele ter podobno. Dijaki, ki uspešno končajo vse tri programe MEPI in osvojijo bronasto, srebrno in zlato značko ter imajo potrjen mednarodni indeks MEPI, imajo boljša izhodišča za nadaljnje šolanje, vpise na fakultete, pridobitev štipendije ali olajšave pri zaposlovanju.V okviru tridnevnega taborjenja so dijaki v sodelovanju s Centrom za uspo-sabljanje Slovenske vojske samostojno osvojili precej vojaških vsebin, in sicer organizacijo tabora ter postavljanje šotorov in bivakov, orientacijo na zemljiš-ču, pohodništvo, vojaško topografijo, osnove gorništva in terensko pripravo hrane. Taborili in prenočevali so na vojaškem vadišču Mlake. Prvi dan uspo-sabljanja, torej v četrtek, 18. maja, so dijaki spoznavali teoretične teme orien-

V Vipavi organizirali dejavnosti za Mednarodno priznanje za mlade

tacije in vojaške topografije ter opravili orientacijski tek. Orientacijska proga je bila dolga približno 12 kilometrov, na njej pa je bilo deset kontrolnih točk. Te so bile postavljene na vidna mesta, proga pa je potekala po ravnini, izjema je bila le kontrolna točka v zaselku Gradišče nad Vipavo. Start in cilj sta bila na istem mestu, to je na vojaškem vadišču Mlake. Vsaka skupina je dobila karto Vipave in okolice v razmerju 1 : 25.000, busolo M-53 in označevalni jopič za varnost in boljšo vidljivost udeležencev. Skupine so imele tri ure časa za rešitev naloge.Drugi dan usposabljanja so se dijaki odpravili na pohod v okolico Vipave, s startom in ciljem na istem mestu, to je spet v taboru na Mlakah. Proga je bila dolga približno 28 kilometrov in je vključevala tudi vzpona, in sicer na Plaz in Sv. Pavel. Premagati je bilo treba 700 metrov višinske razlike. Med pohodom so bili trije daljši postanki za 20, 15 in 30 minut, vsakih 15 minut hoje pa je bil enominutni postanek za uživanje tekočine. Med pohodom so dijaki opravljali naloge, na primer imobilizacijo zlomljene okončine, izdelavo priročnih nosil in prenos ranjenca ter določanje stojne točke na podlagi karte in busole, na za-dnji točki pa so si morali skuhati enolončnico ter se predvsem naučiti pripraviti ognjišče, zakuriti ogenj brez papirja ter ga vzdrževati. Da bi dijaki osvojili srebrno priznanje MEPI, so se zadnji dan opravili še na deset kilometrov dolg pohod do plezališča Bela nad Vrhpoljami, tako da so v treh dneh prehodili 50 kilometrov, kolikor so morali po programu za srebrno značko. Na plezališču Bela so dijaki s pomočjo dveh inštruktorjev Gorske šole plezali in se spuščali po steni z varovanjem, vodoravno premagovali razdalje po vrvi, se vpenjali in izdelovali sidrišča ter osvojili druge osnove gorništva.V Centru za usposabljanje to ni bila zadnja skupina MEPI, saj že v petek, 2. junija, pričakujejo nove dijake iz Gimnazije Škofja Loka, ki bodo v dveh dneh izvedli program za bronasto značko, naslednja skupina škofjeloških dijakov pa si bo od 8. do 10. junija prizadevala osvojiti srebrno priznanje.

Rajko Likar

Center za usposabljanje Slovenske vojske in Gimnazija Škofja Loka s programom Mednarodno priznanje za mlade – MEPI sodelujeta že drugo leto. V tem času sta pripravila in izvedla že pet skupnih programov, in sicer tri programe za bronasto prizna-nje MEPI ter programa za srebrno priznanje MEPI. Od 18. do 20. maja sta izvedla tridnevno taborjenje in usposabljanje. Tokrat so mladi tekmovali za srebrno priznanje.


Dn

ev

nik

Četrtek, 4. majNatalija: Z italijanskim herculesom, ki so ga med pristajanjem varovali naši vojaki, je tokrat prišel naš psiholog Jazbec iz 20. MOTB. Moram prizna-ti, da je bilo lepo po dolgem času videti nekoga v uniformi z našimi temnimi barvami.

Petek, 5. majNatalija: Zjutraj sem prišla z nočne dolžnosti, zato sem kakšno uro počivala, vendar so me kar kma-lu zbudili. Na kontrolni točki sem pregledovala ženske, ki so šle v role 2. Drugače je to naloga španskih vojakinj iz vojaške policije, vendar so bile tokrat na streljanju.Haris: V operativni center je bilo javljeno, da je v mestu možnost nastavljenega eksplozivnega sredstva. Naši vojaki so v mesto spremljali piro-tehnike in sanitetno vozilo. Na kraju so zavarovali območje, pirotehniki pa so našli zvezane akumu-latorske baterije, prirejene za vžig eksploziva.

Sobota, 6. majHaris: Vojaki, ki smo podnevi prosti in gremo v nočno izmeno, smo imeli tedenski pregled obo-rožitve in vozil, kar že od začetka misije izvajamo enkrat na teden. Zaradi drugačnih vremenskih razmer, torej prahu in peska, ki sta tukaj povsod, je vzdrževanje nekoliko težje, toda trudimo se, da je vsa vojaška oprema vedno brezhibna in pri-pravljena za učinkovito uporabo.

Dnevnik Natalije in Harisa (6. del)

Nedelja, 7. majHaris: V bazi smo spet spuščali zastave na po-lovico droga za mrtva italijanska vojaka, ki sta izgubila življenje v Kabulu, ko je bila sprožena da-ljinsko vodena bomba. V zadnjih desetih dneh je to že drugič, da smo spuščali zastave na polovico droga za mrtve italijanske vojake.

Torek, 9. majNatalija: Po dnevu na dolžnosti v vročini, ko je bilo na soncu celo 56 stopinj Celzija, sem bila utruje-na, zato je bilo zvečer prav lepo posedeti zunaj na zraku, saj je malo pihalo. Kar naenkrat sem spet zaslišala alarm za role 2, helikoptersko reševalno postajo – MEDEVAC. Spet se je nekaj zgodilo, da so jih aktivirali. Že drugič danes, in to zdaj, ko je ura že deset zvečer. Nekateri so bili med alarmom v piceriji, nekateri pa verjetno že v postelji. Pozne-je sem videla, kako tečejo proti role 2. Takšni alar-mi so kar pogosti. Mi ne moremo nič pomagati, le zamislimo se, da smo srečni, ker nismo mi tisti, ki bi jih reševali, potem pa poslušamo, kako helikop-terji odletijo na pomoč.

Sobota, 13. majNatalija: Danes smo delali ves dan. Pokrili smo tudi italijansko izmeno, da smo bili lahko zvečer prosti, ko smo priredili proslavo za dan slovenske vojske. Na proslavo smo povabili tudi poveljnika Isafa (RAC WEST) generala Danila Errica, da nam

je povedal nekaj besed in da je slovenskemu kon-tingentu podelil medalje za misijo. Ob dnevu slo-venske vojske smo dobili tudi voščilo iz Slovenije. Kapitan fregate Renato Petrič nam je poslal nekaj besed in lepih želja.

Torek, 16. majNatalija: Danes imam že četrto nočno izmeno eno za drugo, ker se tako imenovani duty order spreminja in prilagaja zaradi prve skupine, ki gre na dopust. Zjutraj pridem iz nočne izmene, zvečer pa spet v nočno. Počitka je torej zelo malo, saj je podnevi nemogoče spati v šotoru v tej vročini, ker klima ne pomaga dovolj, ko se šotor segreje.

Sreda, 17. majNatalija: V drugi nočni izmeni sem opazovala naše kolege Italijane, ko so peljali dva vojaka na drugo stran steze, da sta postavila zasedo. Čaka-la sta, če bo spet kdo prišel in prerezal električne žice, ki so zunaj. Tako sta bila tam kar tri ure, ven-dar ni bilo nikogar. Moja naloga je bila, da javim nadrejenemu v operativnem centru, če bi ustrelila signalno raketo, kar naj bi bil nekakšen znak.

Četrtek, 18. majHaris: Zjutraj so talibani na obrobju mesta Herat postavili zasedo ameriškemu konvoju. Ko se je začelo streljanje, se je pred konvoj pripeljal samo-morilec, ki se je z avtomobilom razstrelil. V napa-du je bil ubit Američan. Naši vojaki, ki so na kraj napada spremljali EOD TEAM, so zavarovali ožje območje dogodka. V zadnjih dneh se je število napadov v državi povečalo in pričakujemo, da se stanje ne bo kmalu ustalilo.

Petek, 19. majNatalija: Ponoči sem delala. Moj prvi 24-urni delavnik, ki se je začel včeraj čez dan. Dan je bil pester, prav tako pa tudi noč. Približno ob 1. uri smo dobili sporočilo, da je pred PRT v Heratu eksplodirala bomba. Nekdo je podtaknil bombo v avtomobil domačina, ki živi v bližini in ima avtomobil parkiran pred PRT. To je bilo malo pred našo zadnjo izmeno to noč, tako da smo bili bolj pozorni, ko smo šli na dolžnost. Napadi so namreč vedno bliže. Včeraj se je eksplozija slišala celo do naše baze. Takšne avtobombe so menda le napovedi, da lahko kmalu pričakuje-mo resnejši napad.Haris: Danes je prva skupina odšla na petnajst-dnevni dopust v Slovenijo. Vojaki, ki smo ostali tukaj z dvema podčastnikoma, poveljnikom voda in polovico NPE, smo razdeljeni v dve skupini in imamo 24-urni delavnik, da pokrijemo svoj del dolžnosti.


Stro

kov

ne

tem

e

Vojščakova psiha nekoč in danes

lahko naredimo, je, da prepoznamo, kako se je oblikoval sistem vojskovanja, nato pa se lotimo stoletne naloge in ga razdremo kos za kosom.« Začel bom s poglabljanjem v psiho vojščaka. Razmislek o vojščakovi psihi naj se torej začne s temeljnim razlikovanjem med umom, telesom in dušo ter bojnim duhom. Vojščakova psiha se je spreminjala skozi stoletja vojskovanja, oblikovali so jo značaj in osebnost vojščaka ter družbena pričakovanja.

Psiha rimskega vojščakaRimskega vojščaka je motiviralo prepričanje o osebni duhovni moči in časti, na katero ga je ved-no znova pred vsako bitko opominjal poveljnik. Oba sta se zavedala, da so vse bitke odločene z bojem prsi na prsi. Človek se je bojeval proti člo-veku v napadu in obrambi. Pri tem smo danes vedno znova presenečeni nad močjo nenavadnih

Sam Keen je svobodnjak, predavatelj, vodja seminarjev, religio-log in filozof, ki potuje in predava, živi na kmetiji v hribovju nad Sonomo, goji konje in telovadi na trapezu. Prek kratkim je v Slo-veniji izšla njegova knjiga Ogenj v trebuhu, kako biti moški. K pisanju tega članka me je spodbudilo poglavje v knjigi, ki govo-ri o obredu vojskovanja in vojščakovi psihi. Keen nam ponuja poglobljeno razpravo o tem, kako sistem vojskovanja kot spreje-ti del družbenega in psihološkega obzorja, znotraj katerega živi-mo, vpliva na oblikovanje vsega, kar smo in počnemo, ter ki je razmeroma neviden. Še več, razumevanje sistema vojskovanja med ljudmi nam pomaga razumeti moške ter izkrivljene odnose med njimi in ženskami.

Sama Keena zanima, kaj se zgodi, ko so um, telo in duša moškega prežeti s pričakovanjem družbe, da mora biti pripravljen trpeti, umreti in ubijati za obrambo ljubljenih ljudi. Pritrjujem številnim avto-rjevim trditvam, tudi trditvi, da se ljudje še naprej ogibamo ključnemu vprašanju o odnosu med si-stemom vojskovanja ter moško in žensko psiho. Nekateri njegovi sklepi so preveč posplošeni, zato bi jih bilo vredno sistematično in interdisciplinar-no raziskati. Čeprav je njegovo iskanje odgovorov posplošeno, bralca prevzame njegov filozofski je-zik, ko nas opozarja, da lahko najdemo odgovor o vojščakovi naravi in psihi na najbolj banalnih mestih, ki so večkrat bližje, kakor bi pričakovali. Dodajam, da je naloga sodobne vojaške psiho-logije podobna nalogi sodobne filozofije: naj išče še bolj temeljito, naj se poglablja z večjim žarom in dvomom prav v bistvo konfliktne in vojakove stvarnosti. Sam Keen je zapisal: »Največ, kar


Str

oko

vn

e t

em

e

psiholoških sil (mnogih od njih tudi danes ne ra-zumemo), ki so jih uporabljali starodavni vojščaki. Nasprotnik je bil oddaljen manj kot meter, kričal je, sikal in preklinjal v tujem jeziku – bil je tujec, v njegovih očeh je bilo mogoče zaznati strah in bes ter željo po ubijanju. Soočanje teles, besni pogledi oči v oči so rimskemu vojščaku narekovali samo en način za preživetje v takšnih razmerah. Zbrati vso potrebno energijo in hrabrost ter posekati, pre-bosti in premagati nasprotnika na kraju samem. Uboj nasprotnika je bil pogoj za lastno preživetje. Način vojskovanja in spremembe v vojaški organi-zaciji so vplivali tudi na vojščakovo psiho. Rimski voditelji in vojskovodje so uvajali novo orožje, kot je bil kratki meč. Spremembe v novem orožju so vplivale tudi na spremembo v taktiki bojevanja. Rimljani so se učili vojskovanja od sovražnikov, tako so se hoteli izogniti presenečenju v sovražni-kovi taktiki. Gladiatorji, ki so urili rimske vojščake v bojih prsi na prsi, so upoštevali načelo umetnosti vojskovanja o združevanju poguma in veščine vo-jaškega urjenja posameznika in manjših enot, kar je zagotavljalo uspeh v boju. Rimski vojščak se je zavedal, da je zmaga rezultat odličnega osebne-ga urjenja in stroge discipline v taboru.

Psiha samuraja in bojevnika nindžeV 16. stoletju se je na Japonskem bojevalo za oblast na stotine vojaških diktatorjev in na tisoče samurajev. Boji so potekali štiri stoletja. Najmoč-nejši vojaški diktatorji so živeli v razkošju, daleč od rožljanja orožja. Samuraji, ki so varovali svoje gospodarje in bili pripravljeni umreti zanje, so se bojevali odkrito, pošteno in disciplinirano. Na Ja-ponskem so se za gospodarje bojevali tudi nind-že, ki so bili pretkani, pogumni in zahrbtni. Bojevali

so se ponoči, zato so jih imenovali tudi bojevniki noči. Tako samuraji kot nindže so urili svoje telo in um v sozvočno harmonijo. Njihovo telo je zaradi sistematičnega urjenja tako duha kot uma postalo strah in trepet nasprotnikov. Eno od vodil samura-jev je bilo: um vodi telo in um je tam, kjer se telo ustavi. Nindže so bili najemniški vojaki, pogosto rekrutirani iz kmečkih slojev. Za zahodno mišljenje nepojmljiva disciplina uma, telesa in duha je na-redila skrivnostnega, nepremagljivega bojevnika. Mojster je prenašal skrivnosti bojevanja na svoje potomce. Skrivnosti bojevanja je bilo treba uživati po kapljicah. Nindže so pri urjenju duha, telesa in uma upoštevali tri zakone, in sicer nebes, zemlje in človeštva. Po zakonu nebes je bojevnik moral pre-mišljeno izbrati čas napada. Včasih je bilo treba nanj čakati več mesecev. Zakon zemlje je pomenil,

najti sovražnikovo šibko točko, zakon človeštva pa je izrabljal znanje o človeškem vedenju.Samuraji in nindže so se urili v harmonični usklaje-nosti uma in telesa s kozmično energijo. Prednost so dajali umu in ne orožju ter telesu. Samuraj se je trudil, da bi bila njegova misel tako ostra kot ostri-na rezila njegovega meča. Bil je pripravljen trpeti, umreti in ubijati za obrambo ljubljenih ljudi. Voja-ška organizacija vzhodnjaških vojsk je bila in je še zmeraj pretkana s svojsko filozofijo bojevanja, ki je tako daleč od zahodne in poosebljene mili-tantne samozadostnosti. Vojske Daljnega vzhoda, še posebej bojni duh vojaških množic, so zato za vzhodnjaške vojaške strokovnjake še zmeraj skriv-nost. Zatorej bi te vojske morale postati spoštova-nja vreden nasprotnik. Čast, zvestoba in ljubezen so osebne vrednote vzhodnjaškega bojevnika, ki so bile in so še daleč pred vrednoto denarja.

Psihološki svet sodobnega vojščakaMichael Foucault je takole opisal razliko med ide-alnim tipom vojščaka in idealnim tipom kolektiv-nega vojaka, ki je del vojaškega stroja množične vojske pa tudi vojaškega stroja sodobne najem-niške vojske. »V 17. stoletju so ljudje zaznavali vojaka kot osebo, ki nosi znake: naravne znake moči in poguma pa tudi znamenja svojega po-nosa; njegovo telo je znamenje njegove moči in hrabrosti; vojaškega poklica se mora zares naučiti postopoma – predvsem tako, da se bojuje – zato pa vojaški gibi in hoja, drža in položaj glave v do-bršnem delu izhajajo iz telesne retorike časti.« Že v drugi polovici 18. stoletja opazimo bistven premik v zaznavanju vojaka od tipičnega bojevnika k pri-padniku poravnanega stroja – vojaške množice. Foucault ga opiše tako: »Vojak je postal nekaj, kar se izdeluje; iz testa brez oblike, iz okornega tele-sa izdelajo stroj, ki ga potrebujejo; postopoma so popravljali drže; pretehtana vadba počasi predela vsak del telesa, mu zagospoduje, si ga vsega po-dredi, doseže, da je nenehno razpoložljivo, in se potiho nadaljuje v avtomatizmu navad: skratka, iz telesa so 'izgnali kmeta' in mu dali 'videz vojaka'.«Bojevnik današnje dobe je zelo različen od staro-davnih rimskih bojevnikov ali podob samurajev in nindž. Biti vojščak ali bojevnik ni enako kot biti ali postati vojak danes. Redki vojaki postanejo resnični vojščaki tudi zato, ker ne veljajo zakoni stare vojne, ko so bili vojščaki nepogrešljivi, žen-ske in otroke pa je bilo treba zavarovati. Moški so bili nekoč legitimni kandidati za sistematično klanje – hrana za topove (Sam Keen). Danes, v 21. stoletju, Foucaultov opis vojaka iz 18. stoletja velja bolj kot kdaj koli prej. Razlika je le v tem, da države pošiljajo v boj vojake glede na termometer, ki se imenuje javno mnenje (padli in ranjeni vojaki vplivajo na popularnost politikov), in da tudi žen-

Pogovor med indijanskim bojevnikom – dedkom in vnukom v indijanskem rezervatu (odlomek iz miniserije Varuh sanj - Dreamkeeper, 1/2, TVS 2003)Dedek: Pravijo, da so današnji mladi bojevniki jutrišnjega dne. Če pogledam tebe, bi rekel, da smo v velikih težavah. Vnuk: Včasih si lahko prav hudoben, ne razumeš, kakšno moč imaš. Dedek: No-bene moči nimam. Veš, kaj je moč? Vnuk: Denar. Pištola. Oba ljudi prisilita v dejanja. To je moč, ne? Ded: To ni moč, to je beda. (čez nekaj trenutkov) Veš, kaj delaš? Vnuk: Zdaj? Vozim gospodično Daisy (star avtomobil). Ded: Kdo je gospodična Daisy? Vnuk: Vidiš, ne veš vsega. Ded: Še dobro, da ti veš, saj sva zelo daleč od doma. Prisluhni legendi. Nekoč je živel mlad indijanski vojščak, ki je poskušal priti na goro. Toda bogovi so ga zmeraj pregnali. Zato je šel k vraču in mu povedal naslednje: Moledoval sem, stradal sem, molil sem. Pa nič. Duhovi ne poslušajo. Pognali so me z gore. Vrač mu je odgovoril: Vrniti se moraš. Indijanec mu odgovori: Nič več ne vem kot takrat, ko sem šel gor. Nobenega videnja ni zame. Vrač: Potem pa pojdi domov. Potem se je vrnil in poskusil še enkrat. Nauk te zgodbe je, vnuk moj, da modrost, moč prihaja od znotraj. Iz človekove duše. Ko se zave svoje vloge v velikem krogu. Svoje enosti z vesoljem in njegovimi silami. Ko spozna, da je v središču vesolja sila, ki je večja od njega. Te moči ne moreš obleči kot srajco. Ne moreš je nositi kot pištolo. V tebi je.

Pogovor med indijanskim bojevnikom – dedkom in vnukom v indijanskem rezervatu (odlomek iz

Nauk o duši indijanskega bojevnika


Stro

kov

ne

tem

e

ske stopajo na prizorišča (bojna polja), na katerih sta gospodovalnost in osvajalnost najbolj cenjeni vrlini. Njihova občutenja in značajski oklep bodo zelo verjetno postali podobni moškim (mučitelji in mučiteljice v Abu Grajbu). Sam Keen nadaljuje z razlago psihe vojaka, ko pravi, da ima sodobna psihologija dvoje mogočnih intelektualnih orodij, ki nam pomagata razumeti psiho vojščaka: Freudo-vo zamisel o »obrambnih mehanizmih« in zamisel Wilhelma Reicha o »značajskem oklepu«. Freud razlaga psiho vojščaka kot psihogram, po katerem sistem vojskovanja oblikuje um in čustva moških in žensk. Njegov opis jaza razgalja logiko psihe vojščaka. Psihološka pokrajina, kakršno opisuje, je bojno polje, na katerem se »ponoči spopadajo ne-zavedne vojske«. Wilhelm Reich pravi, da se v oko-lju groženj in nasilja, s katerim je obdan vojak ali vojakinja, ne oblikuje le um, temveč tudi telo. Telo zazna nevarnost ter se fizično in psihično pripra-vi na odziv. Družba, ki se pripravlja na vojno med državljani, tajno ustvarja zaznavo, da je grožnja, ki jo predstavlja sovražnik, vseskozi navzoča, zato moramo biti nenehno budni. »Nenehna budnost je cena svobode.« (Sam Keen) Ali ni to najbolj posre-čen opis stanja, v katerem smo se znašli danes, v obdobju »permanentnega boja« proti globalnemu terorizmu? Vojaški poklic bojevnika je v krizi, ker najemnik nima bojevniškega duha v klasičnem pomenu besede ali motivacije za bojevanje v tuji deželi, za interese, s katerimi se ni poistovetil, in

Literatura:• Ogenj v trebuhu: kako biti moški. Nova Gorica, Zalo-

žba Eno, 2006.• Nindže – bojevniki noči, starodavni vojščaki, TV-nada-

ljevanka, 7. del. Televizija Slovenija, 1. program, 3. 11. 2001.

• Ameriški film: vojni film, dokumentarni film. Televizija Slovenija, 26. 1. 2004.

• Michael Foucault: Nadzorovanje in kaznovanje, na-stanek zapora. Delavska enotnost, Ljubljana 1994.

• Varuh sanj (Dreamkeeper), miniserija, 1/2. Televizija Slovenija, 14. 4. 2006.

ker država, ki mu to moč daje v razmerah krize ali vojne, predstavlja drugačne vrednote institucije od njegovih osebnih prepričanj in vrednot, ki jih je oblikoval med šolanjem na strogih vojaških akade-mijah. Vojaške akademije (primer West Point) na-menjajo veliko pozornosti osebnim tradicionalnim vrednotam bojevnika. Na West Pointu učijo kadete upoštevati častno kodo, s katero živijo na akade-miji štiri leta in ki pravi: »Kadet ne bo lagal, goljufal, kradel ali toleriral tistih, ki to počnejo.« Kazen za prekršek je stroga – po navadi takojšnja izključitev. Potem pa kadet postane častnik in odide na bojiš-če v Irak. Pride do konflikta vrednot in prepričanj z drugačnim vedenjem skupine, nato so kršene kon-vencije mednarodnega humanitarnega prava in se zgodijo kruta trpinčenja zapornikov. Na bojnem polju 21. stoletja junak ni več plečat posameznik, temveč enota. Individualnost moč-nega bojevnika s častjo, pogumom se je podredi-la kolektivnosti vojaške skupine. V kolektivnih voj-skah so dominirale močne osebnosti. Množične vojske so krepile kolektivnost, obenem pa osebni bojevniški duh, izurjeno telo ter bojevniški um in duh vojaka. To je bil del motivacije in psihološke priprave za bojevanje.Konec množičnih vojsk je predstavil najemniške-ga vojaka iz drugačnega testa. Intervencijski in ekspedicijski način bojevanja povzroča negoto-vost pri novodobnih bojevnikih. Njihovi telo, um in duša so zmedeni ter pogosto pod stresom, ker

ne vedo, za kaj se bojujejo. Sovražniku ne zrejo v oči, pogosto ne vidijo njegovega obraza, nimajo priložnosti, da izstrelijo en sam naboj …, potem pa jih pokonča zahrbtna krogla ostrostrelca ali nastavljena mina. Ne občutijo več resnične moči telesa, ki prihaja iz duše in srca. Sodobni vojak lahko izstopi iz začaranega kroga identitetne negotovosti tako, da začne misliti, da je potreben s svojo veščino, znanjem in pogumom. Za svoja junaška dejanja potrebuje podporo jav-nosti, civilistov, hoče občutiti, da ga potrebujejo v krizah in vojni, ko bo z izurjenostjo zaščitil življenja svojih najdražjih in tistih, ki se sami ne morejo bra-niti. Moč naj bi razumel tako kot indijanski dedek (glej okvirček), kot moč duha in trezne presoje, kot izjemno občutljivo sredstvo, katerega uporaba je pod nadzorom legitimnih institucij političnega, demokratičnega in civilnega nadzornega aparata države ter institucij kolektivne obrambe.

Dr. Beno Arnejčič

The warrior psyche, in the past and today

Sam Keen is a freelancer, lecturer, seminar leader, religiologist and philosopher, who travels around the world and lectures, lives on a farm in the hills above Sonoma, breeds horses, and practises the flying trapeze. Not long ago, in Slovenia his book Fire in the Belly: On Being a Man (translated as Ogenj v trebuhu: kako biti moški) was published. The author of this article has been incited to write it by the book’s chapter dealing with the rite of warfare and the warrior’s psyche. Keen offers a substantial discussion on how the warfare system, as an accepted part of the social and psychological horizon we live in, affects the formation of everything we are and do, while being relatively invisible. Moreover, the understanding of the system of warfare between people helps us under-stand men and the distorted relations bet-ween men and women.


Str

oko

vn

e t

em

e

Izbruh sovražnostiDo konca osemdesetih let prejšnjega stoletja je sovjetskemu vodstvu s tako imenovano politiko korenčka in palice uspevalo ohranjati status quo. Začetek perestrojke in glasnosti je na Kavkazu pov-zročil sprostitev etničnih napetosti, ki so pogosto prerasle v krvave vojne. Eden od njih je bil tudi spor v Gorskem Karabahu, armenski enklavi, v kateri je leta 1987 živelo približno 85 odstotkov Armencev in 15 odstotkov Azerov. Prve napetosti so se pojavi-le že leta 1988 z armenskimi zahtevami za odcepi-tev regije od Azerbajdžana in za priključitev k Arme-niji. Najprej je bilo to miroljubno gibanje, katerega pobude je zvezna oblast v Moskvi bolj ali manj zav-račala. To je povzročilo radikalizacijo armenskega gibanja za združitev z Armenijo ne glede na ceno. Napetosti je zaostril še pokol Armencev v Azerbajd-žanu v vasi Sumgait, kar je v Gorskem Karabahu sprožilo vse bolj krvavo gverilsko vojno in množice beguncev (glej Melander, 2001). Moskva je zato v regiji razmestila enote ministrstva za notranje zadeve, ki pa jim spopadov ni uspelo ustaviti. Miru ni bilo, zato so se spomladi 1991 v regiji razmestile enote sovjetske vojske, ki so sku-paj z azerskimi specialnimi policijskimi enotami začele vojaško operacijo Krog, v kateri se je pre-gon gverilcev spremenil v azersko etnično čiščenje armenskih ozemelj v okolici Gorskega Karabaha. Nasilna operacija in odkrito sodelovanje zveznih ter azerskih sil sta med Armenci povzročila šok, zaradi česar je zmerno armensko vodstvo začelo

Gorski Karabah – mir ali vojnaKonflikt v Gorskem Karabahu, regiji, ki obsega 4388 kvadratnih kilometrov in v kateri živi približno 150.000 ljudi, ima v SND najdaljšo zgodovino (Tchilingiri-an 1999: 435). Začetek spora sega v daljne leto 1921, ko je takratno sovjet-sko komunistično vodstvo krščansko armensko enklavo Gorski Karabah pri-ključilo muslimanskemu Azerbajdžanu. Že armensko komunistično vodstvo si je prizadevalo za priključitev te armenske enklave Armeniji, vendar je bilo pri tem zaradi velikega vpliva azerbajdžanskih naftnih polj v takratni Sovjetski zvezi (SZ) neuspešno (Moordian in Druck-man, 1999: 709).

prestolnico enklave Stepanakert. Armencem je konec leta 1992 po hudih bojih uspelo zavzeti Sušo in Lačinski koridor. Ta armenska uspeha označujeta tudi armenski prevzem pobude, katere zaščitni znak je silovita jesensko-zimska ofenziva združenih armenskih sil, v kateri so osvojili Gorski Karabah oziroma tretjino državnega ozemlja Azer-bajdžana. Azerbajdžanskemu porazu na fronti se je zaradi spopadov med opozicijo in vladajočo elito pridružil še notranjepolitični zlom Azerbajdža-na. Diplomatski pritisk Ruske federacije in medna-rodne skupnosti, grožnja nadaljevanja armenske ofenzive ter splošna izčrpanost so maja 1994 pri-vedli do podpisa sporazuma o prekinitvi ognja.

Mednarodno posredovanje in zunanji vplivi

V letih 1991–1995 je bilo kar šest posredovanj držav in mednarodnih organizacij. Prvo med njimi je bilo posredovanje predsednika Ruske federacije Jelcina in predsednika Kazahstana Nazarbajeva septembra 1991, sledilo pa mu je iransko po-sredovanje od februarja do maja 1992. Avgusta 1992 je spet posredoval Nazarbajev, četrto je bilo posredovanje Konference za varnost in sodelo-vanje v Evropi (KVSE) med februarjem 1992 in decembrom 1994 ter hkrati rusko posredovanje med novembrom 1993 in decembrom 1994. Od decembra 1995 poteka posredovanje OVSE oziro-ma tako imenovane skupine iz Minska (Mooradian in Druckner, 1999). Poleg OVSE so imeli pomembno vlogo bodisi za-radi posredovanja bodisi zaradi lastnih interesov pri reševanju tega spora tudi Rusija, Iran in Turči-ja. Rusija je razen v obdobju sovjetske vladavine tradicionalna armenska zaveznica, s katero je že leta 1997 sklenila sporazum o prijateljstvu, sodelo-vanju in vzajemni pomoči, v katerem se je Rusija zavezala, da bo branila Armenijo pred napadom

popuščati. Avgusta 1991 se je v Moskvi zgodil dr-žavni udar, v Azerbajdžanu, Gorskem Karabahu in Armeniji pa so oblast prevzele nacionalistične sile, ki so zavračale vsakršen kompromis (glej Melan-der, 2001).Sledila je krvava vojna, v kateri je od leta 1991 do 1994 umrlo več kot 20.000 ljudi in zaradi katere je od doma zbežalo več kot 450.000 armenskih in 800.000 azerskih beguncev (Tchilingirian, 1999: 445). Začetek vojne je nesrečno sovpadal z umi-kom enot nekdanje Rdeče armade (takrat že urad-no enot ruske vojske), med katerim sta sprti strani bolj ali manj nasilno izpraznili več skladišč orožja, zaradi česar se je vojna dodatno zaostrila in se spremenila v armensko-azerbajdžansko vojno za Gorski Karabah. Najprej so bili močnejši Azeri, ki pa jim ni uspelo prebiti odlične armenske obram-be, ki je po eni strani izčrpavala Azere, po drugi pa omogočala popolnjevanje in urjenje armenskih sil. Ena ključnih bitk je bila za vzpetino Suša, s katere so Azeri obvladovali regijo in silovito obstreljevali


Stro

kov

ne

tem

e

tretje strani. Tako je Rusija formalizirala odlične odnose z Armenijo, ki se kažejo v dejstvu, da je Armenija ključna ruska zaveznica na Kavkazu in država, v ka-teri ima Rusija pomembne vojaške baze. Rusija je imela poleg tega kot najpo-membnejša regionalna sila od začetka vojne pomembno posredniško vlogo in je leta 1994 dosegla sedanjo prekinitev ognja. Vprašanje Gorskega Karabaha Rusija izrablja kot pomemben adut v odnosih z Azerbajdžanom in pri prepreče-vanju prodora zahodnih, predvsem naftnih interesov (glej Tchilingirian, 1999).Iran svoj vpliv in navzočnost v regiji utrjuje z dvostranskimi sporazumi ter na-raščajočo gospodarsko navzočnostjo v Armeniji in Karabahu. Čeprav poskuša biti v sporu sorazmerno nevtralen, njegovo gospodarsko sodelovanje z Arme-nijo resno obremenju odnose z Azerbajdžanom, saj zmanjšujejo učinek azer-bajdžanske blokade Gorskega Karabaha in Armenije. Poleg tega Iran ni preveč zadovoljen s krepitvijo ameriškega in zahodnega vpliva v Azerbajdžanu in v tihi podpori Armenije vidi sredstvo pritiska na Azerbajdžan (Tchilingirian, 1999).Turčija je tradicionalni zaveznik Azerbajdžana in hkrati armenski »sovražnik«, saj državi nimata neposrednih diplomatskih odnosov. Armensko-turške odno-se obremenjuje tako imenovano armensko vprašanje (Hay Tad) oziroma turški genocid nad Armenci leta 1915, katerega pa Turčija vztrajno zanika. Ta država tako popolnoma podpira azerbajdžanska in hkrati zavrača armenska stališča glede reševanja spora. Seveda Turčija zaradi podpore Azerbajdžana pričakuje dobičkonosne naftne pogodbe, predvsem pa, da bo zaradi naftovoda iz Azer-bajdžana, ki se konča v Turčiji, postala pomembno mednarodno naftno tržišče (Tchilingirian, 1999: 456).

Razmere danesDanes se spor rešuje v okviru skupine OVSE iz Minska, v kateri so bistvena na-slednja vprašanja (Tchilingirian, 1999: 446–48): • varnost Gorskega Karabaha oziroma vprašanje demilitarizacije, razmestit-

ve mirovnih sil in varnostnih garancij velesil ter mednarodnih organizacij (OZN, OVSE, EU …) Gorskemu Karabahu;

• tako imenovano vprašanje Suše oziroma vprašanje repatriacije beguncev, ki jo sprti strani pogojujeta z veliko nasprotujočimi si zahtevami. Poleg tega tudi begunci niso preveč navdušeni nad repatriacijo in zahtevajo dokončno integracijo v svoje nove domovine;

• vprašanje Lačinskega koridorja oziroma neposredne ozemeljske povezave med Gorskim Karabahom in Armenijo;

• vprašanje končnega statusa Karabaha je bistveno nerešeno vprašanje, pri katerem si sprti strani popolnoma nasprotujeta.

Mednarodna skupnost ponuja dve rešitvi, in sicer fazno ter paketno. Večina sku-pine iz Minska podpira fazno rešitev, ki predvideva postopno reševanje odprtih vprašanj, Armenija in Rusija pa podpirata paketno rešitev, ki vključuje zahtevna pogajanja o vseh odprtih vprašanjih hkrati. Kot bistveni razlog nasprotovanja faznemu reševanju Armenci navajajo možnost ponovnega začetka sovražno-

Viri:• Interfax-Military News Agency: Azerbaijani serviceman reported killed by Armenian

gunfire, 27. 1. 2005.• Moordian, M., Druckman, D. (1999): Hurting Stalemate or mediation? The Conflict over

Nagorno-Karabah, 1990–1995, Journal of Peace Research, let. 36, št. 6, 709–727.• Tchilingirian, H. (1999): Nagorno Karabagh: transition and the elite. Central Asia Sur-

vey, 18 (4), 435–461. • The Military Balance 2004/05 (2004): Russia, International Institute for Strategic Stu-

dies, London.

sti, saj bi po njihovem mnenju lahko Azerbajdžan, ko bi v neki fazi rešil vprašanje okupiranih območij, poskušal nasilno rešiti preostala odprta vprašanja. Dodatna težava za pogajanja je azersko nepriznavanje karabaških Armencev kot strani v konfliktu, zato se z njimi pogaja prek Armenije. Tako želi Azerbajdžan ohraniti dosedanje stanje in okrepiti svoj naftni vzpon, s katerim bo poskušal iz-boljšati svoj pogajalski položaj. To je zelo nevarno, saj tako Karabah vse bolj pri-dobiva dejansko neodvisnost, ki je Azerbajdžan ne bo mogel dolgo ignorirati.

Sklepni delNamesto sklepnega dela lahko ugotovimo, da je to še en kompleksen in težko rešljiv spor na Kavkazu, katerega rešitev, kljub tudi v Sloveniji izraženim opti-mističnim pričakovanjem, ni znana. Obnovitev spopadov je ob gospodarski krepitvi Azerbajdžana in njegove politike ohranjanja dejanskega statusa zelo verjetna. Seveda pri tem ne smemo pozabiti vpliva drugih dejavnikov. Zavedati se moramo, da v ozadju potekajo geostrateški in geopolitični boji med velesila-mi za prevlado v regiji, bogati z nafto in drugimi energenti. Zato je rešitev tega spora precej odvisna tudi od velikih sil, predvsem pa od ZDA, EU in Rusije.

Mag. Klemen Grošelj

Is there peace or war in Nagorno Karabakh?The conflict of Nagorno Karabakh, a region with an area of 4,388 squa-re kilometres and a population of approximately 150,000, has its roots in the distant year of 1921, when the then Soviet communist leaders annexed the Christian Armenian enclave Nagorno Karabakh to Muslim Azerbaijan. Already in the communist era, Armenian leaders endeavou-red to bring about the annexation of this Armenian enclave to Armenia, but to no avail, which was due to the big influence Azerbaijan had in the former Soviet Union because of its oil fields, as Mag. Klemen Grošelj points out in the introduction of his description of the situation in Na-gorno Karabakh.


Pre

dst

av

lja

mo

va

m

Več kot 500 intervencij na letoV Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu pri Ljubljani se je 8. maja začel sedemtedenski program uvajalnega in temeljnega usposablja-nja za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS). Usposabljanje, ki poteka v ICZR in na poligonu 208 pri Pivki, je namenjeno pripadnikom enot CZ za varstvo pred NUS in pripadnikom SV, ki se pri vsakdanjem delu srečujejo z minskoeksplozivnimi sredstvi (MES). O tem, kako potekajo usposabljanja, kako je v Sloveniji organiziran sistem varstva pred NUS in kako ukrepati ob morebitni najdbi NUS, smo se pogovarjali z vodjo usposabljanj s področja varstva pred NUS v ICZR Stanislavom Lotričem.

Katere programe usposabljanja za varstvo pred NUS izvajate v okviru URSZR?Na področju varstva pred NUS izvajamo v ICZR različne programe usposabljanj, s katerimi želimo pripraviti pripadnike enot CZ za varstvo pred NUS na pravilno in varno ukrepanje ob najdbi NUS. To so uvajalno in temeljno usposabljanje za varstvo pred NUS, dopolnilno usposabljanje pripadnikov enot za varstvo pred NUS – preverjanje usposo-bljenosti, dopolnilno usposabljanje za varstvo pred NUS v vodi, dopolnilno usposabljanje vodij intervencij na področju varstva pred NUS, uspo-sabljanje za seznanitev s področjem varstva pred NUS in usposabljanje deminerjev iz drugih držav za varstvo pred NUS. Pripadniki regijskih enot CZ za varstvo pred NUS, ki izpolnijo zdravstvene, iz-obrazbene in starostne pogoje, najprej opravijo uvajalno in temeljno usposabljanje za varstvo pred NUS. Skladno s pravilnikom o varstvu pred NUS sledijo dopolnilna usposabljanja najmanj enkrat na dve leti, s katerimi pripadnikom enot podaljšujemo pooblastila. Usposabljanje za vod-je intervencij poteka v dveh delih. V temeljnem kandidat dobi splošno znanje o vodenju inter-vencij na področju zaščite, reševanja in pomoči, v dopolnilnem pa se osredotočimo na obravna-vanje postopkov in vodenje intervencije na podro-čju varstva pred NUS. V sklop dopolnilnih uspo-sabljanj sodi tudi usposabljanje za varstvo pred NUS v vodi. Na njem tečajnikom posredujemo dodatno znanje za odstranjevanje NUS iz vode. Omenil bi tudi strokovne posvete s tega področja, ki jih pripravljamo vsako leto in so namenjeni ob-ravnavanju strokovnih tematik, predstavitvam po-sameznih akcij in izmenjavi izkušenj, predstavit-vam novih postopkov in metodologij uničevanja NUS, prikazom novih sredstev, pripomočkov in opreme. Vsa usposabljanja pripadnikov enot CZ za varstvo pred NUS potekajo v namenskem ob-jektu, ki ima poleg sodobne učilnice še kabineta z učnimi sredstvi in pripomočki. Praktična uspo-sabljanja izvajamo na urejenem poligonu 208 v bližini Pivke.

Kako poteka uvajalno in temeljno usposablja-nje?Ta program usposabljanja izvajamo enkrat na leto za največ petnajst udeležencev. Usposablja-nje traja sedem tednov oz. 242 ur. V uvajalnem delu predstavimo delovanje sistema zaščite in re-ševanja. Sledi temeljno usposabljanje, ki je razde-ljeno na posamezne vsebinske sklope, kot so eks-

Stanislav Lotrič

plozivne snovi in njihovi učinki, vrste smodnika in pirotehničnih zmesi, strelivo in MES, diverzantska sredstva, osnovne zgradbe in vrste vžigalnikov, vrste vžiga in sredstva za vžig in izdelava mrež za aktiviranje razstreliv, eksplozivna polnjenja, rušenje elementov in materialov, označevanje streliva in MES, skladiščenje streliva in MES, me-tode in sredstva za odkrivanje NUS, humanitarno razminiranje, varnostni ukrepi, prevozi NUS in MES, onesposobitev ter uničevanje NUS in MES, psihološki vidiki nesreč in prva pomoč. Teoretične vsebine sproti dopolnjujemo s praktičnimi vajami in delom v ICZR in na poligonu 208. Udeležence

redno preverjamo, saj je uspešno opravljen teore-tični del usposabljanja pogoj za praktično delo. Usposabljanje končamo s preverjanjem znanja udeležencev.

Kako je pri nas organiziran sistem varstva pred NUS?V Sloveniji je varstvo pred eksplozivnimi sredstvi v pristojnosti dveh ministrstev in treh organov. Tako je pokrito celotno ozemlje in vsa interesna področja v državi. V MNZ v okviru policije in pod vodstvom specialne enote deluje enota za proti-bombno zaščito, ki izvaja intervencije ob najdbi eksplozivnih naprav ali sumljivih predmetov in ob grožnjah o nastavitvi eksplozivnih premetov in naprav, strokovno pomaga pri ogledih kraja eksplozije, daje strokovna mnenja in pomaga policiji, sodeluje pri zavarovanju pomembnejših in varovanih oseb ter izvaja strokovna usposab-ljanja. V sklopu MO je to področje v pristojnosti URSZR in SV. Prva skrbi za izvajanje kontrolnih tehničnih pregledov streliva, delaboracijo opo-rečnega streliva, delaboracijo streliva za potrebe fizikalno-kemijskega laboratorija SV, uničevanje elementov streliva, kot so sežig smodnikov in eks-plozivov, sežig streliva do 14,5 mm in uničevanje eksplozivnih sredstev v fugasah, pirotehnično zagotovitev bojnih aktivnosti SV, odstranjevanje NUS v vojaških objektih in na vadiščih SV ter teh-nične preglede in vzdrževanje raket. V enotah SV so skladno s potrebami in formacijo razporejeni posamezni specialisti iz tega področja, ki skrbijo za podporo pri njihovih bojnih aktivnostih. Pristoj-nosti pirotehnikov SV so skladno z zakonodajo omejene na vojaške objekte in praviloma le za formacijska MES in strelivo. Skladno z Zakonom o obrambi o njihovi vključitvi v aktivnosti na po-dročju zaščite in reševanja odloča vlada RS, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika CZ. Pod vodstvom URSZR deluje osem regijskih enot CZ za varstvo pred NUS s sedeži v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni in Kopru. Pripadniki teh enot so večinoma prostovoljci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in imajo opravljeno strokovno usposab-ljanje v ICZR. Tako pridobijo pooblastilo za delo na področju varstva pred NUS in lahko podpišejo pogodbo o delu z ministrstvom. Za svoj prispevek pri odstranjevanju in uničevanju NUS so nagra-jeni skladno z merili za nagrajevanje. V vsaki od osmih regij deluje vod za varstvo pred NUS. Vodi ga poveljnik, ki ima na voljo tehnični oddelek, v


Pre

dsta

vlja

mo

vam

On 8 May, in the Protection and Rescue Training Centre in Ig near Ljublja-na, a 7-week programme of introductory and basic training in protection against unexploded ordnance began. The training programme is carried out in the Protection and Rescue Training Centre itself and on the military training area no. 208 near Pivka; its aim is that the participants acquire basic knowledge/know-how in the field of protection against unexplo-ded ordnance. The training course is attended by 15 participants; most of them are members of regional Civil Defence units for protection against unexploded ordnance, however, participating are also some members of the SAF units encountering problems of this type in their everyday work. We talked with Stanislav Lotrič – who is in charge of the Administration for Civil Protection and Disaster Relief’s training in the field of protection aga-inst unexploded ordnance – about the training methods/programmes, organization of the system of protection against unexploded ordnance in Slovenia, and measures to be taken if unexploded ordnance is found.

katerem je od osem do deset pripadnikov, in zdravstveni oddelek, v katerem je šest pripadnikov. Pripadniki naših enot vestno izpolnjujejo svoje naloge in delujejo skladno s pravilnikom o varstvu pred NUS. Znanje redno obnavljajo in dopolnjujejo na dopolnilnih usposabljanjih in v okviru mednarodnega so-delovanja.

Kateri so najbolj onesnaženi predeli z NUS v Sloveniji? Smrtonosni ostanki so po vsej Sloveniji. Največ jih najdemo v Posočju, na Goriškem in Krasu, območju, kjer je potekala soška fronta, kjer so med prvo svetovno vojno po ocenah izstrelili več deset milijonov izstrelkov različnih kalibrov. Strokovnjaki ocenjujejo, da pri približno dveh odstotkih ubojnih sredstev pride do zatajitve, kar nakazuje, da je na območju soške fronte ostalo najmanj milijon NUS. Druga svetovna vojna je zajela vso Slovenijo. NUS, različna eksplozivna sredstva, vojaško opremo in orožje najdemo na širšem območju okupatorjevih postojank, pri čemer je zelo onesnažen vod-ni prostor, na območjih večjih spopadov in ofenziv, ob prometnicah in na območjih zaključnih bojev za osvoboditev. Poseben problem predstavljajo ostanki bombardiranj, ki so jih zavezniki izvajali na pomembne cilje, kot so železniška križišča in tovarne, ter postavljene morske mine obeh vojskujočih se strani, predvsem v Tržaškem zalivu. Količina ostalih nevarnih sredstev iz druge svetovne vojne je precejšna neznanka, ki je brez podrobne namenske analize ne moremo določiti. Osamosvojitvena vojna je zaradi uporabljenih sredstev in nevarnosti, ki so jo predstavljala, narekovala takojšnje ukrepanje. Ostanke letalskega napada s kasetnimi bombami, oboroženih spopadov s sodobnim protioklepnim, protiletalskim, tankovskim in pehotnim orožjem, minska polja ob in v vojaških objektih so že med vojno in takoj po njej v števil-nih intervencijah in organiziranih akcijah sistematično očistili pripadniki enot CZ za varstvo pred NUS, TO in policije.

Koliko intervencij poteka na dan?Pripadniki enot CZ za varstvo pred NUS na leto opravijo približno 500 interven-cij, kar v povprečju pomeni skoraj dve intervenciji na dan. Največ jih je spomla-di, poleti in zgodaj jeseni, ko ljudje hodijo v naravo, delajo v gozdu in gradijo. Največ intervencij je v novogoriški regiji, ki pokriva območje soške fronte. Zgodi se, da imajo tamkajšnji pripadniki tudi pet ali šest intervencij na dan.

Koliko NUS na leto odstranijo enote CZ in kakšna je še nevarnost pred temi sredstvi?V Sloveniji ostaja zelo veliko NUS, ki jih bo treba odstraniti in uničiti. »Piroteh-niki« so od leta 1950 do 1990 uničili v povprečju od 20 do 50 ton NUS na

Črt Praprotnik, regijska enota CZ za varstvo pred NUS Gorenjske:»Od letos sem pripadnik regijske enote CZ za varstvo pred NUS Gorenj-ske, drugače pa sem zaposlen pri gasilsko-reševalni službi v Kranju. Za usposabljanje sem se odločil prostovoljno, saj me to področje zanima, poleg tega pa bom pridobljeno znanje lahko koristno uporabil pri svojem vsakdanjem delu. Usposabljanje je zanimivo, čeprav v nadaljevanju pri-čakujem več praktičnega dela.«Tomaž Kregar, inštruktor:»Zaposlen sem kot preizkuševalec razstreliva v podjetju KIK Kamnik in kot inštruktor letos prvič sodelujem pri praktičnem delu tega usposabljanja, saj sem v svoji poklicni karieri pridobil veliko izkušenj pri delu z MES. Delo tečajnikov ocenjujem kot uspešno, saj naloge opravljajo dobro, ob tem pa so pozorni na varnost in pravilnost postopkov, kar je pri delu z NUS najbolj pomembno.«

Z usposabljanjem do znanja o varstvu pred NUS

leto, po letu 1990 pa so povprečne količine manjše, toda še vedno znašajo od 10 do 20 ton na leto. Pripadniki enot CZ za varstvo pred NUS vsak dan z intervencijami odstranijo nevarno sredstvo. Med najdenimi NUS prevladuje-jo topovske granate, minometne mine, ročne bombe in strelivo za pehotno orožje iz obeh vojn. Velik napredek dosegamo v tehnologiji uničevanja NUS in z uporabo novejših metod zmanjšujemo škodljive vplive na okolje. Izkuš-nje pripadnikov enot CZ za varstvo pred NUS kažejo, da kljub velikim napo-rom ni očiščena niti polovica vseh NUS.

Marko Pišlar


Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

Na

še k

ore

nin

e

Po daljši državljanski vojni v Etiopiji se je v državi postopoma začel vzpostavljati mir. V Indiji so ne-kdanjega predsednika vlade Radživa Gandhija ubili z bombo, skrito v vencu cvetja, ki ga je dobil pred nastopom na predvolilnem zboru. V SZ se je nada-ljevala gospodarska in politična kriza, poleg tega je bila vlada prisiljena ponuditi koncept gospodarske-ga razdruževanja z republikami, kar je pozneje vpli-valo tudi na nekaj osamosvojitev republik v samo-

stojne države. Na Poljskem so bile množične stavke predvsem v mestnem prometu, poleg tega so v Varšavi stavkali tudi smetarji. V Lublinu je začelo zaradi slabih socialnih razmer gladovno stavko 30 vojakov. V Albaniji je v Tirani demonstriralo 50.000 ljudi, ki so zahtevali odstop vlade, pri čemer je prišlo tudi do neredov, v katerih sta posredovali policija in vojska. V Švici so zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin v Evropi sprejeli odločitev o spremembi takratnega obrambnega sistema in zmanjšali obo-rožitev ter število vojakov. Nato je načrtoval sestavo enot za hitro odzivanje, ki naj bi jih uporabljal na kriznih območjih. V evropskem parlamentu so spre-jeli novo resolucijo o Jugoslaviji, v kateri so zapisali pravico republik in pokrajin, da same odločajo o svoji prihodnosti. Na Hrvaškem so v tem času iz-vedli referendum, na katerem se je 94,17 odstotka ljudi izreklo za samostojno državo. V Sloveniji je med drugimi pomembnimi dogodki potekal tudi natečaj za nove državne simbole, na katerega je za nov grb države prispelo kar 87 idej-nih predlogov. Predsednik slovenske vlade Lojze

V drugi polovici maja so se odnosi med Slovenijo in JA še poslabšali in prišlo je do resnih zaostritev razmer ter prvih incidentov. V tokratnem prispevku se med drugimi dogodki spominjamo obkolitve učnega centra TO v Pekrah, prve žrtve pod kolesi oklepnika JA v Mariboru in ugrabitve poveljnika TO Vla-dimirja Miloševiča.

Peterle je obiskal Moskvo, kjer je podpi-sal tudi sporazum o sodelovanju in po-vabil Borisa Jelcina, da obišče Slovenijo. V Ljubljani so starši vojakov na služenju vojaškega roka ustanovili odbor za var-stvo in vrnitev slovenskih vojakov v Slo-venijo, saj so jih v JA po odsluženju takoj razporedili v rezervo in zadržali v vojaš-nicah. O tem je na tiskovni konferenci govoril tudi obrambni minister Janez Janša, ki je podrobneje predstavil pro-jekt prevzema oblasti, razgovore s Hrvaško o varovanju 600 kilo-metrov dolge hrvaško-slovenske meje, ustanovitvi učnih centrov TO

in načrtih postopnega odhoda JA iz Sloveni-je do konca leta 1993. Predstavljene so bile tudi nove uniforme TO in oprema vojaka, ki so jo naredili v slovenski firmi. Oprema vojaka v TO, h kateri je sodilo 33 kosov, je znašala 18.000 takratnih dinarjev in so jo vojaki po usposabljanju lahko odnesli domov za potre-be služenja v rezervi. 20. maja je v Slovenijo prispela delegacija JA, ki jo je vodil poveljnik 5. vojaškega območja generalpolkovnik Konrad Kolšek. S predstavniki slovenske oblasti se je pogovarjal o uveljavitvi zveznega zakona o vojaški obveznosti, kar je pomenilo, da je pozival k pošiljanju nabornikov na služenje vojaškega roka v JA in k zaprtju obeh učnih centrov. Naslednji dan je delegat JA v republiški skupščini polkovnik Milan Aksentijević zbor združene-ga dela obvestil o namenu obiska generala Kolška in pozval delega-

te k dogovoru, da se naborniške zadeve prenesejo v pristojnost zveze, saj bi drugače lahko prišlo do spopadov, kar se je čez nekaj dni zgodilo.

Incident v PekrahSredi maja smo v Sloveniji začeli vojaško usposab-ljanje za svoje vojake nabornike v učnih centrih na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. V učnih centrih, ki sta jih vodila Bojan Šuligoj na Igu in An-drej Kocbek v Pekrah, se je začelo usposabljati 300 vojakov. Po nekaj dneh se je zgodil prvi incident med JA in pripadniki učnega centra TO v Pekrah.V jutranjih urah 23. maja je neki občan obvestil stra-žo učnega centra, da se v okolici sumljivo gibljeta oborožena človeka. Pozneje so res zajeli izvidnika JA, in sicer podporočnika ter vojaka, ki so ju po kratkem zaslišanju izpustili, toda čez dan je to deja-nje dobilo izjemne razsežnosti, saj so se kmalu po poldnevu pred center pripeljali oklepni transporterji JA, ki so obkolili to območje. Dobro oboroženi so najprej od vodje centra zahtevali enoto, ki je zajela njihova izvidnika, pozneje pa le varnostnika. Potem


Na

še ko

ren

ine

so prišli v Pekre še oklepniki vojaške policije, usmerili cevi proti zgradbi učnega centra in iz-vedli nekaj manjših manevrov. Tem dogodkom so sledile aktivnosti enote slovenske milice in skupine občanov, ki so blokirali cesto proti Pekram. Razširile so se govorice, da bo vsak čas prispela tudi tankovska enota. Pred vhodom v center je prišlo do dolgih pogovorov. Obrambne položaje centra so zasedli inštruktorji teritorialci, ki so proti transporterjem usmerili nove protioklep-ne minomete armbrust. Vzpostavljene so bile tudi vroče linije med Ljubljano in Mariborom, saj so se v pogajanja vključi-le civilne oblasti Maribora. Proti večeru se je v Pekrah začelo zbirati tudi vedno več staršev nabornikov z zahtevami po mirni rešitvi incidenta. V Maribor je bil poslan pooblaščenec ministra Marjan Fekonja, ki je skupaj z županjo in drugimi vodilnimi nadaljeval razgovore s predstavniki JA. Naslednji dan se je v pogajanja vključil še namestnik ministra Miran Bogataj. Ta pekrska provokacija je bila prvi znak demon-stracije sile, mesec dni pred dnevom razglasitve samostojnosti. Ob teh prvih preizkušnjah Slovenija ni smela popustiti, saj bi se tako lahko že vnaprej odrekla osamosvojitvi.

Ugrabljeni poveljnikV zgodnjih jutranjih urah 24. maja so se v stavbi mariborske občine začela pogajanja z JA, toda sestanek o preiskavi zajetja obeh vojakov je bil le krinka za ugrabitev poveljnika TO Vzhodnoštajerske pokrajine podpolkovnika Vladimirja Miloševiča. Ugrabili so ga takoj po začetku sestanka, in to zelo profesionalno ter hitro, kar so omogočile tudi oko-liščine, saj stavba občine in bližnja okolica nista bili ustrezno zavarovani. Javnost je bila ogorčena nad postopki JA, ki je prekršila temeljne civilizacijske

skupine občanov, ki so blokirali cesto proti Pekram. norme vedenja in mednarodne konvencije o poga-janjih. Sledili so sestanki in z dogodkom se je sez-nanila tudi mednarodna javnost. V vseh štabih TO so izvajali nekatere varnostne ukrepe. Izdano je bilo tudi navodilo o omejeni blokadi infrastrukture voja-

škim objektom, potekala pa sta tudi mobilizacija nekaterih enot TO in zavarovanje objektov posebne-ga pomena. Tudi na drugi strani so se povečale ak-tivnosti s preleti letal in helikopterjev, transporti med vojašnicami, kjer so bili zmedeni zaradi izklopljene elektrike in vode, s pripravami vrhniške oklepne bri-gade za odhod proti Ljubljani ipd. Pred vojašnico v Mariboru so se mno-žično zbirali ljudje, ki so protestirali proti ugrabit-vi. Ob 16.30 so izpustili poveljnika Miloševiča, ki je na tiskovni konferenci med drugim povedal, da ga ni ugrabila vojaška policija, temveč poseb-na specialna enota JA,

poslana iz Za-greba.

Prve žrtveObmočni elek-tričar Boris Fras je 24. maja delal na elek-

tričnem objektu blizu kasarniške ograje na Ptuju, ko je nanj brez opozorila streljal stražar in mu prestrelil koleno. Približno ob 19. uri si je JA privoščila do-datno provokacijo s prvo smrtno žrtvijo. Med vračanjem v Vojašnico vojvode Mi-šića v Mariboru je oklepni transporter do smrti povozil občana Josefa Simčnika, ki je bil skupaj z mnogimi protestniki. Do-godek je med navzočimi povzročil ogor-čenje, saj se vojaško vozilo po nesreči sploh ni ustavilo. Meščani Maribora so se

kmalu potem začeli množično zbirati na kraju tragičnega do-godka, kjer so prižigali sveče in prinašali cvetje.

Obrambne aktivnostiSestalo se je republiško vodstvo in obsodilo deja-nja JA v Mariboru ter podprlo nekatere varnostne in obrambne aktivnosti, ki jih je predlagala koordi-

nacijska skupina. Sporočili so tudi, da je provo-kacije JA v Sloveniji vodil načelnik generalštaba JA general Blagoje Adić ob operativni izvedbi varnostne službe. Poleg tega so pozvali JA, naj prekliče napovedane letalske vaje za konec meseca nad Slovenijo ter da naj ustrezni organi zbirajo podatke za vložitev kazenskih ovadb proti storilcem kaznivih dejanj streljanja na Ptuju in umora v Mariboru. V večernih urah 26. maja je Ludvik Zvonar s so-delavci v dogovoru z vodstvom TAM organiziral odtujitev štirih oklepnih bojnih vozil, namenjenih JA, ki pa jih je vodstvo RS v dogovoru z JA, da ne

bodo uporabljena v Sloveniji, po nekaj dneh vrnilo. Milica je sodelovala pri zavarovanju pobeglih slo-venskih vojakov in prevozu orožja ter streliva med štabi TO. RŠTO je tudi ukazal premik enot TO, ki so bile na usposabljanju, v bližino državne meje ozi-roma pomembnejših vojaških objektov. Terito rialci, ki so bili vpoklicani na usposabljanje, so začeli

snemati peterokrake zvezde s svojih kap in stare čine ter druge oznake v želji, da bi si čim prej pripeli nove oznake TO, ki smo jih takrat začeli nositi.

Brigadir mag. Viktor Krajnc

1991 - year of independence, threats, and war

In the second half of May 1991, the relati-ons between Slovenia and the Yugoslav Army got even worse, the situation became seriously strained, and the first incidents happened. Among the events the author brings to memory in this edition of the ma-gazine are the encirclement of the Territo-rial Defence training centre in Pekre by the Yugoslav Army; the first civilian casualty, in Maribor, under the wheels of an armoured vehicle of the Yugoslav Army; and the ab-duction of Vladimir Miloševič, the regional Territorial Defence commander there.


Trening z borbenimi palicami je namenjen pripravi vojaka za boj prsi ob prsi ter agresivno in samozavestno uporabo bajoneta v boju. Pomembno je, da ima borec resničnega nasprotnika, ki udarja nazaj, kar ustvarja zelo realne razmere. Pri tem je najpomembnejše to, da se vojak lahko uči na svojih na-pakah in napakah drugih, kar je v realnosti skoraj nemogoče.K opremi za boj z borbenimi palicami sodita borbena palica, ki predstavlja puško z bajonetom, in zaščitna oprema, ki varuje vojaka pred poškodbami. Zaščitno opremo sestavljajo čelada s ščitnikom za obraz, neprebojni jopič in ščitnik mednožja. Prav zaščitna oprema je zelo pomembna, saj omogoča

V 10. MOTB nova borilna veščina

V sredo, 31. maja, je na mestnem športnem stadionu v Kranju potekalo vojaško nogometno prvenstvo Milltropa Cup 2006, ki ga je letos pripra-vilo Poveljstvo za podporo SV v sodelovanju z mestno občino Kranj.Na tradicionalnem vojaškem nogometnem turnirju garnizij evropskih glavnih mest so sodelovali pripadniki oboroženih sil Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske, Zvezne Republike Nemčije in Slovenije. Na prvenstvu je tekmovalo osem vojaških nogometnih ekip, med njimi dve ekipi Slo-venske vojske. Vojaško nogometno prvenstvo je zasnovano kot športno tekmovanje med pripadniki evropskih vojsk. Že v ponedeljek, 29. maja, je bila na Slovenskem trgu v Kranju slovesnost ob začetku vojaškega nogometnega prvenstva, organizator pa je priložnost izkoristil za pred-stavitev Slovenije in Slovenske vojske.

V Kranju vojaško nogometno prvenstvo

V 10. MOTB nova borilna veščinaV 10. MOTB nova borilna veščinaV 10. MOTB nova borilna veščinaV 10. MOTB nova borilna veščinaŠ

po

rt v

vo

jsk

i

Športna disciplina bojevanja s palicami je ena od borilnih veš-čin, ki jo prvič izvajajo v SV. Pripadniki 10. MOTB so letos začeli treninge z borbenimi palicami (pugil stick) v sklopu športne vad-be v Vojašnici Franca Rozmana - Staneta. vojaku, da nastopa brez strahu pred poškodbo in s tem razvija svoj indivi-

dualni slog boja, s čemer izboljšuje sposobnost boja z bajonetom.V 10. MOTB so v sklopu treninga izbrali najboljše tekmovalce po posamez-nih vodih. Ti bodo predstavljali svoje čete na zaključnem tekmovanju, ki bo potekalo 4. junija v bazi Gloria na Počku v okviru štirinajstdnevnega teren-skega usposabljanja bataljona. Pripadniki bataljona želijo, da bi trening z borbenimi palicami uvedli tudi v drugih enotah SV. Tako bi lahko pripravili tekmovanje z borbenimi palicami in se pomerili z večjo konkurenco v okviru Slovenske vojske.

Poročnik Marko Gregorič, višji vodnik Aleksander VargaFoto: Marko Gregorič

3 43 4 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A


Ra

zved

rilo

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: VOJAŠKA SLOVESNOST, CERKLJE OB KRKI, PRVI SLOVENSKI NABORNIKI.Nagrade prejmejo: Majda Oštir, Poljče 39, 4275 Begunje na Gorenjskem, Slavko Blažič, Cesta Krimskega odreda 124, 1360 Vrhnika, in Matevž Tratar, Kidričeva 33, 1236 Trzin.

Nagrajencem čestitamo.

Pravilne rešitve tokratnega kviza nam pošljite do petka, 9. junija 2006, na naslov:Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

Zakaj 15. maja praznujemo dan Slovenske vojske?z) 710. učni center TO na Igu in 510. učni

center v Pekrah sta sprejela prvo generacijo nabornikov;

s) 510. učni center TO na Igu in 710. učni center v Pekrah sta sprejela prvo generacijo obveznikov;

k) takrat je prisegla prva generacija nabornikov;

l) takrat se je začela vojna za Slovenijo.

Kdaj je bil izdan ukaz o razorožitvi TO?a) 15. maja 1990, u) 10. maja 1990,o) 13. junija 1991,l) 15. maja 1991.

Kaj se je zgodilo 17. decembra 1990, na »dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski«?n) sprejeli so prvo generacijo nabornikov, v) pripravljena je bila Direktiva za uporabo

Manevrske strukture narodne zaščite, m) v Kočevski Reki je bila prvič postrojena

specialna brigada MORiS,l) začele so se priprave na vajo Premik-91.

Kako se je imenovala mobilizacijsko-taktična vaja TO leta 1991?o) Premik-91,i) Kobra-91, u) Manever-91, e) Skok-91.


Katere vrste je bil helikopter, s katerim sta pilot Kalan in letalski tehnik Šuštar prebegnila iz JLA v slovensko TO? u) cougar, o) gazela, k) bell, n) hind.

Kdaj so Slovenijo zapustili zadnji vojaki JLA?j) 26. oktobra 1991, l) 26. oktobra 1992, i) 13. septembra 1991,h) 13. septembra 1992.

Kaj praznujemo 25. junija?m) dan samostojnosti, n) dan državnosti, l) dan državnosti in samostojnosti, z) dan neodvisnosti.

Kje je potekala osrednja slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti RS? o) pred poslopjem slovenskega parlamenta v

Ljubljani, a) v učnem centru v Pekrah pri Mariboru, b) v Kočevki Reki, u) na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Kdo od »četverice«, proti kateri je leta 1988 potekal proces, ima danes najpomembnejšo politično funkcijo v državi?e) David Tasič,d) Ivan Borštner, c) Franci Zavrl, s) Janez Janša.

Kdo je bil prvi načelnik Generalštaba Slovenske vojske? m) Ladislav Lipič,t) Albin Gutman, z) Janez Slapar,k) Iztok Podbregar.

Katerega leta se je TO preimenovala v Slovensko vojsko?a) 1995, o) 1991,e) 1996,i) 1994.

Reševalcem nagradne križanke

Kdaj se je začel splošen oboroženi napad JLA na Slovenijo?v) 25. junija 1991, c) 26. junija 1991, s) 27. junija 1991, š) 28. junija 1991.

Kdo je bil poveljujoči bojni skupini 6. PŠTO, ki se je spopadla z enoto JLA na mejnem prehodu Rožna Dolina?d) Albin Gutman, b) Viktor Krajnc,t) Srečko Lisjak,k) Bogdan Beltram.

Letos praznujemo 15 let

informativno vojaškostrokovno glasilo ministrstva za ... za obrambo karl erjavec je za praznik sv...

Documents