Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za ... ?· Z vključitvijo obeh dispečerskih služb…

Download Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za ... ?· Z vključitvijo obeh dispečerskih služb…

Post on 21-Nov-2018

212 views

Category:

Documents

0 download

TRANSCRIPT

  • Informativno vojakostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

    20. april 2007Leto XV/7

    Cena 0,21 EUR / 50 SIT

    SLOVENSKA

    20. april 2007

    VOJSKA

    Vezisti na najvejem letnem usposabljanju

    V 76. POK zadnji rezervisti

    Afganistan pet let po vojakem posredovanju

  • 2 S LOV E N S K A VO J S K A

    z zanimanjem ogledajo tudi vojako opremo in oboroitev, ki ju tudi tokrat ne bo manjkalo. To bo le uvod v 15. maj, praznik Slovenske vojske in hkrati 10. obletnico so-delovanja v operacijah kriznega odzivanja. Osrednja slovesnost bo v torek, 15. maja, v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bo praznina slavnostna aka-demija z visokimi gosti. Veliko pripadnic in pripadnikov, in sicer 747, ne bo moglo praznovati dneva Slovenske vojske s sodelavci v domovini. Praznovali ga bodo v operacijah kriz-nega odzivanja v Libanonu, Siriji, Iraku, Afganistanu, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. V predprazninih dneh jih bodo obiskali tudi sodelavci iz Slovenije. Naj bo letonji dan Slovenske vojske zaznamovan s sloganom Praznujte z nami dan Slovenske vojske. Simon Korez

    Foto: arhiv Bruna Toia

    Pra

    znu

    jte

    z n

    am

    i

    2

    Lani smo skupaj slavnostno praznovali 15 let vzpostavitve vojakih zmoglji-vosti. Po trdem delu so uspehi prili, ne da bi jih opazili, vendar jih ni malo. Maja pred desetimi leti je tudi iz Slovenije odla prva skupina vojakov Slo-venske vojske na mirovno misijo. Takrat Slovenija e ni bila lanica Nata. Zdaj se lahko pohvalimo, da je v operacijah kriznega odzivanja sodeloval e skoraj vsak tretji pripadnik Slovenske vojske. To so dejstva, ki jih letos ob dnevu Slovenske vojske ne moremo prezreti. Postajamo sodobna vojaka organizacija in smo zagotovilo za vojako varnost Slovenk ter Slovencev v domovini in tudi zunaj nje. Letonjega praznika se bomo spomnili drugae kot v preteklih letih. V vo-janicah bomo v soboto, 12. maja, skupaj organizirali druenje pripadnic in pripadnikov z njihovimi druinami, prijatelji in znanci ter vsemi, ki si elijo portnih iger, tekmovanj in zabave. Obiskovalci si ob obiskih v enotah vedno

    Praznino ob dnevu Slovenske vojske

    Slovenska vojska bo v torek, 15. maja, praznovala estnajsto obletnico delovanja in razvoja. Zaetki sicer segajo v leto 1968, ko je bila ustanovljena Teritorialna obramba, pa skozi leto 1990, z ustanovitvijo Manevrske strukture narodne zaite. Prvi sloven-ski naborniki leta 1991 so pomembno zaznamovali slovensko vojsko. Maja 1991 so potekali dogodki, ki za mnoge pomenijo del polpretekle vojake zgodovine, vendar je ostal iv spomin na zaetke delovanja slovenske vojake organizacije, o kateri danes govorimo kot o sodobni Slovenski vojski.

    S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A2222222222222222

  • S LOV E N S K A VO J S K A 3

    Vse

    bin

    a

    Naslednja tevilka revije Slovenska vojska izide 11. maja 2007. Nenaroenega gradiva ne vraamo.

    Informativno vojakostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

    Naslov urednitva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pota: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pilar, Valerija ket Jarm, fotograf: Bruno Toi, tajnica urednitva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.343 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvi izla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena tevilka.Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stalie Ministrstva za obrambo.

    Foto

    : Bru

    no To

    iFo

    to: B

    runo

    Toi

    Praznino ob dnevu Slovenske vojske

    SPREMLJAMO 4

    Regijski center za obveanje Maribor v sodobnejih prostorihS ehi o razvoju podastnikega zbora 5Praznovanje velike noi slovenskih vojakov na Kosovu 6

    IZ VOJAKEGA IVLJENJA 8

    Vajo arek nadgradili z uporabo sistema poveljevanja in kontrole V 16. BNZP novi kontrolorji prestreznikov 10V 76. POK letos zadnji rezervisti 12

    INTERVJU 14

    Big band SV pod taktirko glasbenika amerike mornarice

    OBJAVE 15

    PREDSTAVLJAMO VAM 19

    V Slovenijo bodo prili vojaki novinarji z vse Evrope

    STROKOVNE TEME 20

    Ob zdruevanju enot in sil VLZOAfganistan pet let po vojakem posredovanju 22Oklepne enote v mirovnih operacijah 25

    PORT V VOJSKI 28

    Tekmovalnemu raftanju elimo vrniti priljubljenost Imamo monosti za razvoj taekwondoja 29

    OBRAZI 30

    S predanostjo vojski do poveljnice oddelka

    RAZVEDRILO 31

    eprav je v Afganistanu trikrat ve tujih vojakih sil, kot jih

    je bilo po vojakem posredovanju v tej dravi leta 2001, var-

    nostne in politine razmere predvsem na jugu drave e niso

    stabilne. Zato so se predstavniki skupine drav, katerih vojaki

    sodelujejo v Natovi operaciji Isafa, prejnji teden v Kanadi

    dogovorili, da bodo okrepili vojako navzonost v Afganista-

    nu. Po Natovih ocenah bi za vzpostavitev miru na jugu Af-

    ganistana potrebovali dodatnih 3400 intruktorjev, ki bi urili

    afganistanske vojake in policiste, pri emer jih nameravajo

    ZDA prispevati dobro etrtino. Slovenija na sestanku sicer

    ni sodelovala, kljub temu pa je vlada RS odobrila poveanje

    slovenskega kontingenta v silah Isaf z zdajnjih 53 na 65 pri-

    padnikov. Povean slovenski kontingent bo na misijo odpo-

    toval avgusta letos, zanj pa bodo e naprej veljale nacionalne

    omejitve, ki njihovo obmoje delovanja omejujejo na relativno

    mirno okolico Herata na zahodu Afganistana.

    V operacijah za zagotavljanje miru po svetu, predvsem na

    Balkanu, je danes priblino 750 pripadnikov Slovenske voj-

    ske. Doslej je na misijah sodeloval e skoraj vsak tretji pri-

    padnik Slovenske vojske in z uspenim delom prispeval k

    tevilnim pohvalam, ki jih Slovenija prejema iz tujine. Prav

    maja letos mineva deset let od napotitve prve skupine slo-

    venskih vojakov na mirovno misijo, obletnico pa bodo zazna-

    movali pred letonjim dnevom Slovenske vojske predvsem v

    tistih vojanicah, iz katerih so enote, ki poiljajo pripadnike

    v tujino. Tako bodo za njihove svojce v soboto, 12. maja, po

    slovenskih vojanicah pripravili tevilna druabna sreanja.

    Vsi, ki vas zanima Slovenska vojska, poiite podrobnosti

    o dogajanju v posamezni vojanici na spletni strani www.

    slovenskavojska.si. eprav bo SV svoj praznik s slavnostno

    akademijo zaznamovala 15. maja, ko sta dva una centra TO

    sprejela prvo generacijo slovenskih vojakih obveznikov, bo

    letos prvi praznovala nekaj dni prej po vsej Sloveniji.

    Meta Grmek

  • 4 S LOV E N S K A VO J S K A

    Sp

    rem

    lja

    mo

    V okviru dvodnevnega obiska vlade RS v Podravju je minister za obrambo Karl Erjavec v sredo, 11. aprila, obiskal Javni zavod za zaito in poarno reevanje Maribor, kjer je s podupanom mest-ne obine Maribor Andrejem Verliem uradno odprl in izroil name-nu nove prostore Regijskega centra za obveanje.Izpostava URSZR Maribor, katere del je Regijski center za obveanje, po-kriva 1310 kvadratnih kilometrov povrine. Obmoje je razdeljeno na 22 lo-kalnih skupnosti, v 389 naseljih pa ivi 230.000 prebivalcev. Kot pravi vodja Izpostave URSZR Maribor Ivana Grilanc, je Regijski center za obveanje s tevilko 112 za klic v sili telekomunikacijska hrbtenica sistema zaite in reevanja v regiji, saj povezuje vse opazovalne sisteme, pomembne za var-stvo pred naravnimi in drugimi nesreami, reevalne slube ter deurne si-steme na obmoju mariborske izpostave URSZR. Za obvladovanje izrednih dogodkov oziroma nesre v regiji imajo poklicno enoto, Javni zavod za za-itno in poarno reevanje Maribor, 64 PGD z 2340 operativnimi gasilci, ki se povezujejo v est gasilskih zvez, in tri slube nujne medicinske pomoi.Operaterji v centru na telefonski tevilki 112 sprejemajo informacije o nesreah in pomagajo ljudem, ko potrebujejo nujno medicinsko pomo, pomo gasilcev ter drugih reevalnih slub, poudarja vodja Regijskega centra za obveanje Maribor Drago Gumzej. Mariborski center je bil prvi center v Sloveniji s 24-urnim delom, v njem se je razvijal prvi sistem alar-miranja prebivalstva z enotnim daljinsko proenim sistemom in zdaj je prvi center, v katerem sta integrirani dispeerska sluba nujne medicinske po-moi in dispeerska sluba gasilske enote posebnega ali irega pomena, to je JZZPR Maribor. Z vkljuitvijo obeh dispeerskih slub v Regijski center za obveanje se je izboljala uinkovitost, skrajali so se odzivni asi, bolj-

    Na povabilo ministrstva za obrambo Republike Turije in poveljnika oboroenih sil Turije generala Yaarja Bykanita je naelnik GSV generalpodpolkovnik Albin Gutman v etrtek, 5. aprila, odel na tri-dnevni delovni obisk v Turijo. To je nartovano sreanje v sklopu dvostranskega sodelovanja med vojskama. Temi pogovorov sta bili dosedanji razvoj obeh vojsk in monosti prihodnjega sodelovanja. Ge-neralpodpolkovnika Gutmana je sprejel tudi turki minister za obrambo Mehmet Vecdi Gnl.

    Regijski center za obveanje Maribor v sodobnejih prostorih

    a bo kakovost dela in sodelovanje vseh operativnih slub. Kot je povedal Gumzej, center na leto sprejme priblino 80.000 uspenih klicev, od tega priblino 24.000 za reevalno in nujno medicinsko pomo, 2000 pa za JZZPR Maribor. Vsak dan sta povpreno dva klica namenjena gasilcem, saj je na leto priblino 220 poarov na prostem, 200 poarov na objektih, 80 poarov na prometnih sredstvih in 50 nesre z nevarnimi snovmi.

    Kot je dejal Gumzej, se je lani tevilo izrednih dogodkov glede na leto 2005 povealo za 22 odstotkov, k emur so precej prispevale naloge Regijske-ga centra za obveanje glede ptije gripe. Lani sta gasilski enoti irega pomena ob prometnih nesreah v podravski regiji posredovali 155-krat. Z evropskim projektom e-call se bo po predvidevanjih strokovnjakov izboljal odzivni as ustreznih reevalnih slub za polovico, s imer naj bi reili do-datnih 2500 ivljenj na leto in za 15 odstotkov zmanjali resnost pokodb. Gumzej je tudi dejal, da so delavci mariborskega regijskega centra zado-voljni z novimi prostori, saj so se vanje preselili iz vlanih kletnih prostorov brez dnevne svetlobe. (KuB)

    Ministra so spremljali naelnik GSV, poveljnik Civilne zaite RS, direktor in namestnik generalnega direktorja URSZR, glavni inpek-tor Inpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami ter vodja Kabineta ministra.

    Minister za obrambo Karl Erjavec in podupan mestne obine Maribor Andrej Verli sta s prerezom traku simbolino predala v uporabo nove prostore.

    Operaterja na delovnih mestih. V ozadju je operater, ki sprejema klice za nujno medicinsko pomo.

    Na povabilo ministrstva za obrambo Republike Turije in poveljnika

    Generalpodpolkovnik Gutman pri turkem kolegu

    Izobraevalni center za zaito in reevanje na Igu so v petek, 6. aprila, v okviru veletnega dobrega sodelovanja med ICZR in katedro za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani obiskale tri skupine tudentov zadnjega letnika dentalne medicine in drugega letnika medicine. Gosti-telji so jim predstavili dejavnost ICZR ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesreami. Dve skupini tudentov sta center obiskali e 13. aprila, zadnji dve pa bosta na obisku 11. maja. Tako bo center skupaj obiskalo priblino 250 tudentk in tudentov Medicinske fakultete.

    Izobraevalni center za zaito in reevanje na Igu so v petek, 6. aprila,

    Obisk prihodnjih zdravnikov in zobozdravnikov na Igu

  • S LOV E N S K A VO J S K A 5

    Sp

    rem

    ljam

    o

    Med 27. in 30. marcem je v Kopru potekalo 4. redno letno sre-anje predstavnikov mornaric, lanic jadransko-ionske iniciative ADRION (Adriatic Ionic Iniciative). Cilj organizacije je krepitev pomorskega vojakega sodelovanja med dravami lanicami. Poudarek seminarja je bil na predstavitvi loveko-ljubne pomoi ter pomoi ob naravnih in drugih nesreah, ki jo lahko ponudijo tako mornarica kot oboroene sile drav ADRION. Udeleenci sreanja so se seznanili tudi s poroilom o izvedbi raunalniko pod-prte vaje Computed Assistance Exercise (CAX), ki je potekala februarja v Griji. Vaja bo podlaga za izvedbo vaje Live Exercise (LIVEX), katere gostiteljica bo junija Grija. Sreanja so se poleg gostiteljice Slovenije udeleili predstavniki mornaric Albanije, rne gore, Grije, Hrvake in Italije. Nao dravo so zastopali mornariki astniki Poveljstva sil Slo-venske vojske in 430. mornarikega diviziona.

    Na povabilo podastnikega zbora SV in na podlagi dvostranskega sodelovanja podastnikih zborov vojsk drav lanic Nata in Partnerstva za mir je bila od 3. do 5. aprila na delovnem obisku v Sloveniji delegacija podastnikega zbora oboro-enih sil eke republike pod vodstvom glavnega podastnika vijega tabne-ga praporaka Ludeka Kolese. eko delegacijo sta med obiskom v Sloveniji sprejela tudi namestnik naelnika GSV generalmajor mag. Alojz teiner in povelj-nik Poveljstva sil SV brigadir Alan Geder, ki sta jo seznanila s strukturo ter preobli-kovanjem SV, njenim nadaljnjim razvojem ter izkunjami pri sodelovanju v mirovnih operacijah. Namena obiska sta bila poglobitev dvostran-skega sodelovanja med podastnikim zbo-rom eke in Slovenske vojske ter medsebojna izmenjava izkuenj glede razvoja podastni-kega zbora, izobraevanja in usposabljanja podastnikov ter karierne podastnike poti. Zaveznitvo in tudi vojske drav lanic se pre-oblikujejo in se ob tem sreujejo s podobnimi teavami, zato so lahko takni obiski koristni za njihovo laje reevanje, je poudaril glavni podastnik eke vojske viji tabni prapor-ak Ludek Kolesa. Dodal je e, da so glavne teave, ki zavirajo razvoj podastnikega zbo-ra in uveljavljanje podastnike karierne poti v eki vojski, neustrezna zakonodaja, ki ne sledi hitremu razvoju in potrebam sodobnih oboro-

    V Izobraevalnem centru za zaito in reevanje je v sredo, 4. aprila, potekal posvet o ureditvi poarne varnosti v industriji. Po nagovoru predsednika GZS Ernesta Erya je novosti na normativ-nem podroju s poudarkom na poarni strai, poarnem varovanju in statistiki poarov v industriji v zadnjih letih predstavila mag. Mojca Zu-pan z URSZR. Glavni inpektor RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami Milivoj Dolak je opisal stanje poarne varnosti v industriji na podlagi ugotovitev inpekcijskih pregledov in predstavil pristojnosti inpektorjev pri izvajanju nadzora ter izkunje iz prakse. Franci ink z URSZR je govoril o izhodiih za pripravo meril za razvranje industrij-skih gasilskih enot. V drugem delu posveta so pripadniki poklicnih in-dustrijskih gasilskih enot predstavili ureditev protipoarnega varstva v drubah, iz katerih prihajajo. Po razpravi so udeleenci posveta sprejeli sklepe, s katerimi bo GZS seznanila vse pristojne organe v Sloveniji.

    SV gostila redno letno sreanje lanic ADRION

    V Izobraevalnem centru za zaito in reevanje je v sredo, 4.

    Na Igu posvet o poarni varnosti v industriji

    S ehi o razvoju podastnikega zbora

    enih sil, teave v spremembi miselnosti pri ne-katerih pripadnikih glede naina dela ob prehodu z nabornike na poklicno vojsko ter razumevanje pomena podastnike podporne linije v sistemu poveljevanja in kontrole. eka delegacija je iz-razila zadovoljstvo nad obiskom v Sloveniji, pri emer je posebej poudarila profesionalnost, mo-tiviranost in jezikovno znanje slovenskih vojakov in podastnikov. eki kolegi so si med obiskom v SV ogledali tudi dejavnosti v 1. brigadi SV, 17. BVP, ESD v krilju, Centru za usposabljanje v Vi-pavi in Gorski oli SV na Bohinjski Beli, ki naj bi jo SV razvila v center odlinosti Nata za gorsko boje-vanje. Za certifikacijo bo odgovorno zavezniko

    eka delegacija med pogovorom z

    udeleenci teaja za desetnike v CU Vipava

    poveljstvo za preoblikovanje (ACT) iz Norfolka, kjer bo maja dolnost glavnega podastnika za tri leta prevzel viji tabni praporak Kole-sa. Njegov obisk v Sloveniji je pred odhodom na to zelo pomembno dolnost za priznanje Gorske ole SV kot centra odlinosti Nata e toliko bolj koristen, je razloil predstavnik pod-astnikega zbora SV viji tabni vodnik Igor Tomai. Ob tem je e opozoril, da imajo tudi eki kolegi izkunje pri uveljavljanju Natovega centra odlinosti za RKBO na ekem, zato lahko pomagajo pri razvoju podobnega centra v Sloveniji.

    Marko Pilar

  • 6 S LOV E N S K A VO J S K A

    Sp

    rem

    lja

    mo

    V etrtek, 12. aprila, je na podlagi nartovanih dvostranskih aktivnosti med francosko in Slovensko vojsko v koprsko prista-nie priplul francoski minolovec Orion. Francoski minolovec Orion, ki je namenjen deminiranju priobalnih ob-moij, je dolg skoraj 50 in irok 13 metrov, na njem pa 45 mornarjev in est potapljaev na morju preivi po sto dni na leto. Med njegovim tiri-dnevnim obiskom v Sloveniji je potekalo skupno usposabljanje potaplja-ev posadke minolovca in potapljaev 430. mornarikega diviziona SV v iskanju, odstranjevanju ter unievanju morskih min. Pripadniki obeh vojsk so izmenjali izkunje glede tehnik potapljanja in postopkov ter pre-izkusili opremo. Za pripadnike obeh vojsk sta bila organizirana ogled in predstavitev Vojanice slovenski pomoraki ter francoske ladje Orion.

    V italijanskem mestu La Spezia je od 12. do 26. marca potekala pomorska vaja IT Minex 2007, na kateri je poleg Italije, Francije, Grije, Nizozemske, panije, Turije, Belgije in Nemije sodelo-vala tudi Slovenija.Namen vaje je bil uskladiti postopke delova-nja pri odkrivanju in odstranjevanju eksplo-zivnih teles v bliini obale ter tako omogoiti razmere za evakuacijo civilnega prebivalstva z ogroenega obmoja. Udeleenci vaje so bili razdeljeni na dve skupini, in sicer na mi-nolovce ter protiminske potapljae. Sloven-ska delegacija, v kateri so bili protiminska potapljaa iz 430. MOD in medicinski tehnik iz VZSL, je sodelovala v skupini protiminskih potapljaev. Pripadniki SV so na vaji tudi spoznavali postopke delovanja protiminskih potapljaev drav udeleenk in vzpostavili tesneje sodelovanje z italijanskimi voja-kimi potapljai. Cilji vaje so bili doseeni, pripadniki italijanskih oboro-enih sil pa so ob analizi vaje izrazili eljo po nadaljnjem sodelovanju s pripadniki SV. Za slovenske potapljae je bila to sicer prva vaja, na kateri so sodelovale le drave lanice Nata. Zato je bilo sodelovanje na tej vaji toliko bolj pomembno, saj so potapljai SV bolje spoznali vodenje, organi-zacijo in uresniitev pomorske vaje s protiminskimi potapljai. Slovenska vojska na veini podroij ne zaostaja za drugimi dravami Nata.

    Za marsikaterega vojaka Slovenske voj-ske je bilo praznovanje letonje velike noi edinstveno, saj jih je veliko najveji kranski praznik prvi v svojem ivljenju praznovalo dale od doma. Tradicionalne obiaje okoli velike noi so za pripadnike SV, ki delujejo v operaciji Kforja, zamenjale slubene obveznosti, kot so patruljiranja, strae itn. Ni bilo niti tako priljubljenega pokanja monarjev na velikonono jutro in podobnega. Kljub vsemu smo tudi mi praznovali. Prazniki namre razbijejo monotonost, obvarujejo pred rutino, loveka popeljejo v notranjost, globine in osmiljanje vsega, kar delamo. Tudi nas na Kosovu. Pri obredju velikega etrtka sta sloven-ski in italijanski duhovnik med sveto mao umi-vala noge vojakom. To je znamenje poninosti, ki duhovnike opominja, da se ne bi kdaj spoza-bili in se povzdignili previsoko. Vojaki izredno radi sodelujejo pri obredu umivanja nog. Na veliki petek, spominski dan, ko je Jezus umrl na kriu, smo imeli ob uri njegove smrti kriev pot po bazi Villagio Italia. Na postajah krievega pota smo premiljevali v ve jezikih,

    V etrtek, 12. aprila, je na podlagi nartovanih dvostranskih

    Mornarji francoske in Slovenske vojske izmenjali izkunje

    V Italiji vaja odstranjevanja eksplozivnih teles

    Praznovanje velike noi slovenskih vojakov na KosovuNa velikonono nedeljsko jutro so cerkvico v bazi napolnili slovenski vojaki. Bilo je nabito. Premiljevali smo, kako se tudi nam v ivljenju dogaja podobno kot pred 2000 leti Jezusu. Tudi vojake namre vekrat po krivem obsojajo novodobni Pilati. Tudi vojaki vekrat pademo pod teo kriev. Tudi vojaki imamo svoje Simo-ne iz Cirene, ki nam pomagajo nositi kri. Tudi vojake nas vekrat pribijejo na kri. Toda za vsem pridejo vstajenje, lu, blagoslov in srea v neomejenem ivljenju.Po mai je sledil slovesen velikononi zajtrk. Polkovnik Anton Tunja nam je iz Slovenije po-slal unko in potico, NPE pa je zagotovil, da nismo ostali brez slovesnega barvanja jajc. al nam je manjkal hren. Manjkal ni skoraj noben slovenski vojak. Popoldne so poveljniki skupaj s kaplanom obiskali e tiste vojake, ki so bili na dolnostih varovanja vasi. Na velikononi pone-deljek smo odli v Emavs k naim pravoslavnim sobratom v zgodovinski samostan Djeane. Tudi vsem v Sloveniji elimo, da v vas ostane veliko velikononega veselja.

    Matej Jakopi Foto: SIKON 15 Kfor, Emil Jalovec

    in sicer italijanskem, slovenskem, madarskem, romunskem, panskem ter anglekem. Kolikor se je dalo, smo se drali tudi strogega posta. Na koncu velikonone vigilije je sledil blagoslov jedil, kar je slovenska posebnost.

  • S LOV E N S K A VO J S K A 7

    Sp

    rem

    ljam

    o

    V petek, 25. maja, bo v organizaciji 132. gorskega bataljona z Bohinjske Bele potekal 15. memorialni tek Botjana Kekca. Tek bo tudi letos dolg 14,4 kilometra in bo potekal od strelia Makovec, mimo Lancovega ob Savi Bohinjki do strelia Makovec. Na progi je vzpon s 145 metri nadmorske viine. Start teka bo ob 9. uri na streliu Makovec, kjer bo tudi cilj.

    Pravico do nastopa na tekmovanju imajo pripadniki stalne sestave Sloven-ske vojske, vojaki na prostovoljnem sluenju vojakega roka in pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve. Prijave za tekmovanje poljite v 132. gor-ski bataljon, Vojanica Bohinjska Bela, 4263 Bohinjska Bela, po faksu (04) 572 00 40 ali elektronski poti na ime Boris Balek, najpozneje do srede, 16. maja. Prijava mora vsebovati ime in priimek udeleenca, letnico rojstva ter naziv enote in kraja, iz katerega prihaja. Pri vsaki prijavi naj bo naveden tudi vodja ekipe, ki bo odgovoren za vrailo startnih tevilk in ipov. Vse enote

    Vabilo na memorialni tek Botjana Kekca

    morajo za svoje ekipe poslati tudi zahtevek za prehrano (ZP-1) peli Pre-tnar EVOJ v Vojanico Bohinjska Bela, po faksu (04) 572 02 01.Tekmovanje bo potekalo v ekipni konkurenci, pri emer se tejejo rezultati treh najboljih tekmovalcev iz enote, ne glede na starost, in v posamini konkurenci. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni kategoriji do 35 let in nad 35 let, v konkurenci moki ter enske.Zbor tekmovalcev bo na streliu Makovec med Bledom in Bohinjsko Belo v petek, 25. maja, ob 8.30. Proga teka bo oznaena in zavarovana, veji del pa bo potekala ob reki Savi in po gozdnih cestah. Ob progi bo tudi okrepevalnica. Vsi tekmovalci, ki bodo progo pretekli, bodo dobili spo-minska darila, najbolji posamezniki in ekipe pa posebne nagrade. Vsi tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.Dodatne informacije lahko dobite na telefonski tevilki (04) 576 30 06 pri Borisu Baleku.

    Pozorno sem prebrala lanek v zadnji tevilki Slovenske vojske 6. aprila 2007 z naslovom Teorijo preverila na prostovoljnem sluenju vojakega roka. Z navedbami, ki jih je navedla dijakinja Waldorfske ole Nua Kerin, se ne morem strinjati in me zanima vir informacij za takno izjavo.Moje nestrinjanje se nanaa na sluenje vojakega roka v nekdanji JLA. Sama sem sluila v oli za rezervne oficirje v Bilei in pozneje stairala v Ti-togradu. Iz izkuenj lahko govorim, da fizino nismo enske ni zaostajale za mokimi kolegi, bile pa smo bolj trmaste in s tem e bolj vzdrljive. Delovni dan je trajal od zgodnje pete ure in se z uenjem konal v zgod-njih jutranjih urah naslednjega dne v slabih razmerah, kot jih imajo danes nae kolegice. Nobenih dodatkov, ki jih navajate v lanku, kot so sadje, zelenjava itn., nismo dobivale. Ne poznam primera, da se kak-na vojakinja ne bi vrnila z izhoda v vojanico. Mnenje je seveda stvar vsakega posameznika, vendar tudi danes v SV e marsikdo misli, da mora biti enska doma in skrbeti za druino, tako da JLA v tem ni bila ni posebnega. Sama taknih mnenj nisem bila delena in sem se z mokimi kolegi dobro razumela. Svoje spomine na takratne ase bi strnila takole. Bilo je teko, pa vendar lepo in nepozabno. Verjemite mi, to je bila velika izkunja v ivljenju.Prosim, da se o tem obdobju ne pie kar nekaj, temve se pie objektiv-no, predvsem pa tako, kot je v resnici bilo. e pa so bili takni primeri, kot jih navajate v lanku, prosim, da napiete tudi, kje je to bilo.Gospodini Nui Kerin sem pripravljena povedati svojo zgodbo iz ta-kratne JLA. S spotovanjem!

    Viktorija Virag

    Urednitvo revije Slovenska vojska vse pristojne v poveljstvih in enotah Slovenske vojske ter organizacijskih enotah civilnega dela ministrstva vljudno prosi, da nam redno sporoajo morebitne preseke izvodov re-vij Slovenska vojska. Prosimo vas, da nam podatke ustno ali pisno sporoate na naslov Urednitvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta 59, 1000 Ljublja-na, oziroma na telefonsko tevilko (01) 471 25 02 ali tevilko faksa (01) 471 27 70. Podatke nam lahko posredujete tudi na elektronski na-slov urednistvo.sv@mors.si. Zahvaljujemo se za sodelovanje.

    Urednitvo revije

    Poziv poveljstvom in enotam SV ter organizacijskim enotam MO

    72. brigada SV je ponovno organizirala kulturno prireditev v spomin roj-stva generala Rudolfa Maistra. Koncerta Big banda Orkestra SV se je v torek, 10. aprila, v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledalia Ma-ribor udeleilo ve kot 800 poslualcev. Big band je skupaj z gostoma Darjo vajger in Otom Pestnerjem navduil obinstvo, med katerim so bili minister za obrambo Karl Erjavec, minister za zdravje mag. Andrej Bruan, poslanci dravnega zbora, upani podravskih obin ter svojci generala Maistra. S poslualci v dvorani je svoje misli o domoljubju delil uenec Osnovne ole Lucija Tim kerbec.

    Orkester SV navduil v Mariboru

    Vae pismo

  • 8 S LOV E N S K A VO J S K A

    Iz v

    oja

    ke

    ga

    iv

    lje

    nja

    Peta vaja arek To je bila peta vaja v seriji vaj arek. Prve tri vaje so bile veinoma namenje-ne testiranjem in uvajanju taktinega telekomunikacijskega sistema (TTKS) v operativno uporabo. Zadnji dve vaji sta bili namenjeni povezavi razlinih komunikacijskih in informacijskih sistemov v celoto, da bi zagotovili komu-nikacijsko-informacijsko podporo (KIP) za potrebe poveljevanja in kontrole poveljstev ter enot Slovenske vojske. Nartovanje vaje je bilo zelo zahtevno in je potekalo tiri mesece po Natovem tabnem postopku za nartovanje vaj, je povedal glavni nartovalec za TTKS na vaji nadporonik Franci Logar. Na prvih vajah smo testirali tehnino sposobnost sistema TTKS. Zahtevnost smo z vajami postopoma stopnjevali in dodajali nove naloge predvsem s podroja operativne uporabe tega sistema. Tokrat je scenarij obsegal pod-poro SV pri zagotavljanju KIP v primeru naravne nesree, vkljuili pa smo tudi ve poveljnikih mest. Sistem tehnino obvladamo, zdaj pa razvijamo taktiko in irimo njeno uporabo, je pojasnil glavni koordinator vaje in povelj-nik 11. BZV major Boris Cimpri. Na tokratni vaji je bil poudarek na postavitvi sistema zvez TTKS, s tem da so prvi vkljuili tudi TIS PINK. Kot je nazorno pojasnil vodja za TIS PINK stotnik Marko terbenc, se sistema TTKS in TIS PINK dopolnjujeta. e naredimo slikovito primerjavo, je to tako, kot bi imeli avtocesto, ki jo predstavlja TTKS, na njej pa e ni avtomobilov, da bi preverili, kakne obremenitve prenese, ali je dovolj zanesljiva in podobno. Zato smo na vaji postavili in uredili tiri centre zvez na poveljnikih mestih in na njih vzpostavili tudi TIS PINK, torej smo sistem zvez obremenili s podatki, da smo videli, ali pasovna irina komunikacijskih kanalov dovoljuje zahtevani pretok podatkov in ali je zanesljivost sistema taka, kot mora biti. Prek sistema zvez

    Vajo arek nadgradili z uporabo sistema poveljevanja in kontrole

    Na irem ljubljanskem obmoju z delom Gorenjske je od 2. do 6. aprila potekala peta vaja v seriji arek, ki so jo poimenovali arek 2007 pomlad. Poudarek je bil na postavitvi in ureditvi cen-trov zvez na poveljnikih mestih ter uporabi zvez SV ob vejih naravnih nesreah. Prvi so v tako velikem obsegu vzpostavili taktini informacijski sistem poveljevanja in kontrole (TIS PINK) in prek sistema zvez med tirimi poveljnikimi mesti izmenjali podatke o stanju na terenu in tako ustvarili skupno sliko razmer. Na vaji je sodelovalo 210 pripadnikov enot za zveze iz poveljstev in enot SV s 36 specializiranimi vozili za zveze.

    med tirimi poveljnikimi mesti smo izmenjevali podatke o stanju na terenu in tako ustvarjali skupno sliko razmer na terenu. Vaja je bila organizirana na tirih ravneh, prva raven pa je bilo poveljniko mesto Poveljstva sil, ki je bilo nameeno v Logatcu, drugo raven pa so predstavljali 1. brigada v Vojanici Franca Rozmana Staneta, poveljstvo 72. brigade, ki je bilo v Vojanici ent-vid, in Poveljstvo za podporo v Crngrobu. Tretjo raven so predstavljala povelj-stva 9. BZO, 16. BNZP in 20. MOTB in etrto raven vozilo valuk z integriranim sistemom TIS PINK, ki se je premikalo po terenu.

    Velika naravna nesrea po scenariju vaje Po scenariju je okolico kofje Loke stresel moan potres, ki je imel velike posledice, zato so drugi dan po nesrei civilne strukture prosile SV za po-mo pri sanaciji in oskrbi prebivalstva. Komercialni sistemi zvez so bili za-radi potresa in preobremenitev neuporabni. Poveljstvo sil je prek sistema TIS

    Podpolkovnik Sreko Kolari

    Major Boris Cimpri

    Stotnik Marko terbenc

    Stotnik Anton Kresal

    Poronik Sergej Rodman

    Nadporonik Franci Logar

  • S LOV E N S K A VO J S K A 9

    Iz voja

    keg

    a iv

    ljen

    ja

    From 2 to 6 April, in Ljubljanska Pokrajina and Gorenjska, the fifth field exercise in the arek (Ray) series, called 2007 Spring Ray, was carried out. The exercise focused on the setting-up and organisation of com-munications centres in command posts and on the use of SAF com-munications in the event of large-scale natural disaster. It was the first time that the TIS PINK (Tactical information system of command and control) was set up to such an extent and that information on the situati-on in the field was exchanged among the four command posts through it, making a complete picture of the situation possible. A total of 210 members of communications units and 36 specialised communication vehicles from SAF commands and units participated in the exercise.

    PINK podrejenim poveljstvom izdalo ukaz, da se morajo enote premakniti na kraj nesree in tam zaeti opravljati naloge, na primer postavitev poljske bolninice, gradnjo protipoplavnih nasipov in podobno. Njihove enote zvez so postavile svoje telekomunikacijske vstopne toke na nartovanih lokaci-jah in se povezale v hrbtenino omreje TTKS. Po scenariju so se zgodili e izlitje klorove kisline v Papirnici Veve, poar v tovarni Color v Medvodah in poplave. Poveljstva so fiktivnim enotam na terenu dajala naloge, s tem da so pripadniki 11. BZV in drugi iz rodu zvez dejansko skrbeli za zveze. Enote, razen enote zvez, torej niso bile na terenu, pa pa so njihovo delo in premike vnaali v raunalniko aplikacijo sitaware. Ta grafini vmesnik ima analiti-na orodja, s katerimi se spremlja razmere, kot bi se dogajale v realnosti. Tako so lahko na primer z analizo radijske pokritosti in reliefa terena nali optimal-ne toke, na katerih so enote iz 11. BZV postavile komunikacijska vozlia. Vsa poveljstva na vaji so ustvarjala skupno situacijsko sliko dogajanja na terenu in jo prek sistema sitaware tudi spremljala. Aplikacija sitaware ni namenjena le vojakim strukturam, temve kot se je pokazalo na vaji tudi civilnim, saj bi ga lahko uporabljal Nacionalni center za krizno upravljanje ali Civilna zaita, da bi, e bi se v realnosti kdaj zgodila taka nesrea, lahko usklajeno sodelovali in imeli enako sliko za razumevanje razmer na terenu, je dodal stotnik terbenc. Na vaji so tokrat prvi vzpostavili loeno funkcijo poveljnikega mesta in cen-tra za komunikacijsko-informacijski sistem (KIS), ki upravlja in nadzira vse zveze. Na prejnjih vajah je imelo to vlogo poveljniko mesto. CKIS je center, v katerega se stekajo vse komunikacije in kjer poteka nadzor nad njimi. Na-loga dvanajstih pripadnikov 11. BZV je torej bila nadzor nad komunikacijami znotraj 11. BZV in med posameznimi poveljnikimi mesti. Vse napake, ki so se pojavljale prvi dan vaje, ki je obiajno najbolj kritien, ko se vzpostavlja sistem, smo reevali sproti, je povedal poveljnik centra KIS stotnik Anton Kresal. Njegov namestnik, ki je bil tudi poveljnik ete zvez, ki je sodelovala na vaji, poronik Sergej Rodman je dodal, da so z 62 pripadniki morali oiiti poveljniko mesto Poveljstva sil in vzpostaviti center zvez, kar je omogoalo nadzor ter hkrati tudi nartovanje vnaprej.

    Dosegli cilje vajeCilji vaje so med drugim bili preveriti delovanje sistemov TTKS, BROM HF in VHF v terenskih razmerah, poveati usposobljenost nartovalcev sistema TTKS za nartovanje in nadzor omreja ter taktino usposobljenost posadk sistemov zvez, preveriti delovanje in stabilnost sistema TTKS na realnih raz-daljah, zagotoviti informacijski sistem TIS PINK med poveljnikimi mesti in

    V enoti vidijo nove delovne izzive Desetnik Mitja Zupani:Na vaji sem bil v vlogi poveljnika enote za informa-tiko, skrbeli pa smo za podatkovni strenik in ra-unalnike poveljnikega mesta Poveljstva sil. Prek strenika in sistema TTKS smo to omreje povezali z drugimi lokalnimi raunalniki omreji v Crngorbu, entvidu in Vojanici Franca Rozmana Staneta. V 11. BZV delam od septembra lani, po izobrazbi pa sem elektrotehnik energetik in to delo mi pomeni izziv. Vojak Ale Lipnik: Sem iz radijskega voda in sem specializiran za radij-ske zveze, ki se uporabljajo predvsem za poveljeva-nje manjim enotam. Radijske zveze se precej raz-likujejo od TTKS, za vzpostavitev katerega se porabi veliko ve asa. Bil sem poveljnik skupine, ki je zago-tavljala retranslacijsko postajo za komuniciranje od enega poveljnikega mesta do drugih poveljnikih mest. V enoti sem dve leti, mogoe pa bi v prihodnje, e bo prilonost, delal na primer tudi na TTKS. Poddestnik Davorin Kraun: Na vaji sem bil namestnik poveljnika oddelka vozli-a, specializiran pa sem za TTKS. Na lokaciji Pasja ravan smo postavili malo tranzitno vozlie s tremi antenskimi stolpi in omogoali povezavo z drugimi vozlii. V 11. BZV delam skoraj tri leta, e vedno se lahko veliko nauim in tu sem zadovoljen.

    Obmoje naravne nesree v aplikaciji sitaware. Enako sliko vidijo vsi uporabniki sistema TIS PINK.

    drugimi udeleenci, preveriti delovanje centra zvez in taktino-operativnih centrov, testirati delovanje sistema TIS PINK prek taktine komunikacijske informacijske hrbtenice in tako naprej. Cilje, ki smo si jih postavili, smo ures-niili. Velik napredek je bil pri nartovanju, zadovoljni pa smo tudi z uporabo TIS PINK. Pripadniki rodu zvez so pokazali veliko motiviranost za delo in so zdaj usposobljeni za opravljanje namenskih nalog. Poseben cilj na vaji je bil tudi ugotoviti realno stanje kadrovske popolnjenosti posadk enot za zveze. Kot se je pokazalo, je kadra premalo, tako da bomo v prihodnje teko zago-tovili popolnjenost tirih poveljnikih mest, kot smo jih organizirali na tej vaji. Kader, ki je usposobljen za zveze in informatiko, je namre zelo iskan tudi drugod, kjer ga lahko za njegovo delo bolje plaajo, je povedal vodja vaje podpolkovnik Sreko Kolari. Valerija . Jarm

    Foto: vodstvo vaje in Bruno Toi

  • 10 S LOV E N S K A VO J S K A

    Iz v

    oja

    ke

    ga

    iv

    lje

    nja

    konali estmeseno osnovno usposabljanje za kontrolorje prestreznikov.

    Delovanje Centra za nadzor in kontrolo zranega prostora

    Center za nadzor in kontrolo zranega prostora je ena od podenot 16. bataljona za nadzor zrane-ga prostora, nameen pa je v kletnih prostorih v okviru letalske baze Brnik. Njegov osrednji pros-tor je velika operativna dvorana, kjer tevilni ope-raterji napeto gledajo vsak v svoja dva monitorja. Na eni strani dvorane je veliko platno, na katerega je projiciran obris Slovenije s simboli in tevilka-mi, ki prikazujejo pot vseh zranih plovil, ki tisti hip letijo v njenem zranem prostoru. V operativni dvorani centra se zdruuje celovita slika razmer v zranem prostoru Slovenije, kot jo zaznavajo ra-darji dolgega in srednjega dosega. Podatke zanjo poiljajo tako vojaki kot civilni radarji, ki sicer de-lujejo za potrebe kontrole zranega prometa. Sli-ka se obdeluje in zdruuje v celoto, h kateri svoje senzorske podatke prispevajo tudi podobni ope-

    V 16. BNZP novi kontrolorji prestreznikov

    Skupina pripadnikov 16. bataljona za nadzor zranega prostora je pred krat-kim na italijanski oli Reparto Addestra-mento Controllo Spazio Aereo konala estmeseno osnovno usposabljanje za kontrolorje prestreznikov. astniki bodo zdaj napoteni na dodatne tiri mesece praktinega dela v tri Natove radarske enote, ob koncu poletja pa se bodo vrnili v Slovenijo kot kontrolorji prestreznikov ZO, usposobljeni in izurjeni za vodenje Natovih lovskih letal ter varovanje slo-venskega neba po Natovih standardih.

    rativni centri drugih drav Nata. Vsako zaznano plovilo mora biti prepoznano v tekoih evidencah najav in odobritev letov e v nekaj sekundah po vstopu na obmoje odgovornosti ali pojavljanju na njem ter na podlagi razpololjivih podatkov nedvoumno identificirano in jasno klasificirano, sicer se lahko njegov pilot hitro znajde v poloaju, ki ga ni nartoval. Poleg zagotavljanja in distribucije slike razmer v zranem prostoru CNKZP izvaja tudi skupinsko kontrolo oboroitvenih sistemov zrane obrambe z vodenjem zranih misij letal SV in Nata na na-logah zrane obrambe ter bojno upravljanje na nacionalni ravni. To je centralizirano upravljanje vseh razpololjivih oboroitvenih sistemov, torej prestreznikih letal in raketnih sistemov zrane obrambe, iz enega prostora, s imer se zago-tavlja optimalno usklajevanje vseh aktivnosti in zmanjuje nevarnost morebitnih nesporazumov pri uporabi sredstev in oroja, kar lahko ima tudi tragine posledice. CNKZP tako postane stiie vseh informacij in prostor, iz katerega centralizi-

    Oarljiva PontinaNiinsko obmoje Pontina v pokrajini Lazio je za marsikoga le obrobje trimilijonskega Rima in tam najveje mesto Latina ni ni drugega kot spalno naselje za ljudi, ki se z dolgimi vlaki vsak dan vozi-jo na delo tja in nazaj. Pontina je bila e v zaetku prejnjega stoletja veliko neposeljeno movirje, ki so ga ob koncu dvajsetih in v zaetku tridesetih let poselili s prebivalci iz severovzhodnih delov drave, ki je takrat segala tudi globoko v ozemlje zdajnje Slovenije. Ljudje so se naselili v novo-zgrajena mesta (citta) in vasi (borgo), v spomin na domae kraje pa so jih nostalgino poimeno-vali borgo Piave, borgo Sabotino, borgo Isonzo itn. Italija za nas mogoe ni tako eksotina kot za Ameriane, ima pa vseeno veliko znamenitosti, zaradi katerih je vredna obiska. Tam so astnica in astniki pripadniki 16. bata-ljona za nadzor zranega prostora (BNZP), na-tanneje Centra za nadzor in kontrolo zranega prostora (CNKZP) pred kratkim na italijanski oli Reparto Addestramento Controllo Spazio Aereo

  • S LOV E N S K A VO J S K A 11

    Iz voja

    keg

    a iv

    ljen

    ja

    rano poteka taktina kontrola vseh aktivnosti s podroja zrane obrambe.Iz operativne dvorane CNKZP je potekalo vode-nje vseh aktivnosti zrane komponente varova-nja politinih dogodkov, kot sta bila konferenca OVSE decembra 2005 v Ljubljani in sreanje obrambnih ministrov Nata septembra 2006 v Por-torou. Izvajala se je kontrola misij letalskih sil v pripravljenosti v zraku in tudi zemeljskih raketnih sistemov. Vzpostavljene so bile zveze s politinim vrhom, ki je edini pristojen za vse odloitve glede ukrepanja v skrajnih primerih.

    Razvoj bataljona za nadzor zranega prostora

    Zaetki 16. BNZP segajo v leto 1991, ko je bil usta-novljen bataljon, noveja zgodovina enote pa se je zaela leta 2004, ko je Slovenija vstopila v zavez-nitvo. Slovensko nebo je preletel Natov par reak-tivnih lovskih letal, ki je vzletel iz baze italijanskih letalskih sil v Cervii. Slovenija je zaela zagotavljati suverenost svojega zranega prostora v okviru za-veznitva. Bataljon, ki je bil do takrat vrhovna eno-ta SV za zagotavljanje celovite slike razmer v zra-nem prostoru Republike Slovenije, je postal tudi del integriranega sistema zrane obrambe Nata (NATINADS). Zrana obramba Nata je zasnovana in organizirana kot odporen mreni sistem enot ter komunikacij in zagotavlja visoko stopnjo odporno-sti na motenje ali degradacije. Ob neoperativnosti vseh slovenskih radarjev je CNKZP zmoen izvaja-ti vse svoje aktivnosti le s podatki, ki jih dobiva od sosednjih operativnih centrov.Suverenost in obramba zranega prostora z Na-tom nam torej z naim vstopom v zaveznitvo nista bili podarjeni, pa pa smo sami postali del sistema, ki ju zagotavlja. V njem delujemo skupaj z naimi zavezniki, saj zrana obramba niso le lovska letala. V imenu Slovenije Natu to zagotavlja 16. bataljon za nadzor zranega prostora od Ljub-ljanskega vrha in Pohorja do podzemlja Brnika.

    V Italiji na zahtevnem usposabljanjuSkupina slovenskih astnikov je v tirih zapo-rednih dnevih pisnih, ustnih in praktinih izpitov

    opravljala zakljuno preverjanje znanja po est-mesenem osnovnem usposabljanju za kontro-lorje prestreznikov. Usposabljanje se je zaelo s teoretinimi osnovami doktrine zrane obrambe in sestave sistema zrane plovbe, nadaljevalo z navigacijo, meteorologijo, letalsko frazeologijo, oboroitvenimi sistemi in bojnim upravljanjem, nato pa s taktiko bojevanja v zraku, teorijo pre-strezanja skupaj z zakonitostmi enakostraninih in neenakostraninih trikotnikov, sinusi in kosinu-si, koti in razdaljami. Ob vsem tem so veliko asa preiveli tudi na simulacijah. Slovenski astniki niso pozabili na rekreacijo, naj bo to aktivno igranje ali navijanje za slovensko motvo. Svojim intruktorjem in predavateljem se bodo za ves trud zahvalili z organizacijo piknika, na katerega je povabljen tudi poveljnik 16. bata-ljona za nadzor zranega prostora podpolkovnik Jani Topolovec, ki bo ob koncu prvega dela ola-nja priel na obisk. Slovesen konec tega prvega dela usposabljanja bo z obiskom zaznamoval tudi slovenski vojaki atae polkovnik Ivan Lakov-ek, ki bo skupaj s poveljnikom 16. BNZP vodstvu ole Reparto Addestramento Controllo Spazio Aereo in nekaterim intruktorjem podelil prizna-nja naelnika GSV in medalje NZP poveljnika 16. bataljona za nadzor zranega prostora.

    Po tem zadnjem tednu se bo skupina razdelila. astnica in astniki bodo napoteni na dodatne tiri mesece praktinega dela v tri Natove radarske eno-te. Slubovanje v enotah bo obsegalo e ve dela z lovskimi letali italijanskih letalskih sil in usposablja-nje v simuliranem okolju. Koliina praktinega dela bo skladna s predpisi, ki veljajo za usposabljanje italijanskih vojakih kontrolorjev na nalogah zago-tavljanja suverenosti v zranem prostoru (Air Poli-cing) in na klasinih bojnih nalogah. Vroa Sicilija, zelena Toskana in siva Emilia Ro-magna bodo mogoe vsakega od njih oblikovale malo po svoje. Ob koncu poletnih mesecev se bodo vsi vrnili domov kot kontrolorji prestreznikov zrane obrambe, usposobljeni in izurjeni za vode-nje Natovih lovskih letal ter varovanje slovenske-ga neba po Natovih standardih. Slovenska vojska bo ob njihovi vrnitvi bogateja za novo skupino strokovno usposobljenega kadra. Natovi reaktivci bodo na slovenskem nebu e naprej v varnih ro-kah, saj jih vodijo slovenski kontrolorji.

    Stotnik Martin ZupaniFoto: poronik Gaber Koir

    New interceptor controllers for the 16th Air Control Battalion

    Members of the 16th Air Control Battalion have recently completed a six-month basic training course for interceptor controllers at Reparto Addestramento Controllo Spazio Aereo in Italy. The officers will be assigned to three separate NATO radar units for four months of further practical training. At the end of summer, when they return to Slo-venia, they will be fully qualified to control NATO fighters and to protect Slovenian skies according to NATO standards.

  • 12 S LOV E N S K A VO J S K A

    naerjih uijo postopkov spremljanja, streljanja in zadevanja ciljev v razlinih dnevnih, nonih in terenskih razmerah z razlinimi ozadji pokrajin, ki se izriejo na raunalnikem zaslonu. V prvi fazi so se vsi pogodbeni pripadniki 76. POK uspo-sabljali po enotnem programu, v specialistini fazi pa bodo usposabljanja razlina glede na VED. V 76. POK poleg pogodbenih pripadnikov protioklepnih vodov usposabljajo tudi pripadnike

    poveljniko-logistinega voda, ki obna-vljajo znanje iz desetih logistinih speci-

    alnosti, kot so voznik, kuhar, bolniar itn. Druga faza usposablja-nja naj bi trajala do leta 2008, vendar bodo pogodbene rezerviste usposabljali v 76. POK najverjetneje e do konca leta, saj bo 31. julija enota ukinjena in kadrovsko prerazporejena v druge enote SV. Kot je pojasnil poveljnik 76. POK stotnik Duan Lazar, bodo

    pogodbene rezerviste iz njihove enote pravo-asno seznanili z nartovanimi spremem-

    VED. V 76. POK poleg pogodbenih pripadnikov protioklepnih vodov usposabljajo tudi pripadnike

    poveljniko-logistinega voda, ki obna-

    1212 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

    poveljniko-logistinega voda, ki obna-vljajo znanje iz desetih logistinih speci-

    alnosti, kot so voznik, kuhar, bolniar itn. Druga faza usposablja-nja naj bi trajala do leta 2008, vendar bodo pogodbene rezerviste usposabljali v 76. POK najverjetneje e do konca leta, saj bo 31. julija enota ukinjena in kadrovsko prerazporejena v druge enote SV. Kot je pojasnil poveljnik 76. POK stotnik Duan Lazar, bodo

    pogodbene rezerviste iz njihove enote pravo-asno seznanili z nartovanimi spremem-

    Iz v

    oja

    ke

    ga

    iv

    lje

    nja

    Oktobra lani konali prvo fazoV 76. POK imajo 62 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave od 65, kolikor jih je predvidenih po formaciji. Med njimi je est podastnikov in 56 vojakov, ki so razporejeni v protioklepne vode in poveljniko-logistini vod. 1. junija 2005 so pogodbeni rezervisti s SV podpisali petletno pogodbo, po kateri mo-rajo opraviti do 30 dni usposabljanj na leto, veinoma od petka do nedelje. Usposabljanje pripadnikov pogodbene rezerve 76. POK je razdeljeno v ve faz. V prvi so se usposabljali iz splonih vojakih vsebin in obnovili znanje iz oboroitve ter opreme, osnovnih taktinih postopkov v napadu in obrambi, pre-magovanju ovir, utrjevanju in maskiranju ter ravnanju z minskoekslozivnimi sredstvi. Prvi vpoklic so organizirali septembra 2005, ko so zaeli prvo fazo usposabljanja, ki je trajala do oktobra lani. Ob koncu faze so morali pogodbeni pripadniki uspeno opraviti preverjanje usposobljenosti, kar je bil pogoj za prehod v drugo fazo.

    Rezervistom ponudili monost prerazporeditveV specialistini fazi pogodbeni rezervisti pridobijo speciali-stino znanje za delo na protioklepnem oroju fagot, pri emer postopke veinoma urijo v kabinetu na sobnih trenaerjih, poleg tega se usposobijo za samo-stojno opravljanje bojnih nalog znotraj posadk ter oddelkov na terenu. Vojaki se na sobnih tre-

    V 76. POK letos zadnji rezervistiOd 13. do 15. aprila je v vojanici v Mur-ski Soboti potekal prvi tridnevni vpoklic pogodbenih pripadnikov rezervne sesta-ve 76. protioklepne ete (76. POK) v drugi, specialistini fazi usposabljanja. Pogodbeni pripadniki rezervne sestave iz 76. POK, ki so pred dvema letoma s SV podpisali petletno pogodbo, se bodo v tej enoti usposabljali najverjetneje e do konca leta, saj bodo 31. julija 76. POK ukinili. Pogodbenim rezervistom bo SV ponudila monost, da se vkljuijo v druge enote SV, ki se prav tako popol-njujejo s pogodbeno rezervo.

    Stotnik Duan Lazar

    Spoznavanje postopkov pri streljanju s fagotom

    na terenu

    Usposabljanje v kabinetu na trenaerjih za fagot

  • S LOV E N S K A VO J S K A 13

    Iz voja

    keg

    a iv

    ljen

    ja

    Last reserve forces for the 76th Anti-armoured CompanyFrom 13 to 15 April 2007, in the Murska Sobota Barracks, the first three-day recall of contract reserve forces of the 76th Anti-armoured Compa-ny took place and the second, specialist phase of training was carried out. These reserve forces, who signed a five-year contract with the SAF two years ago, will participate in training with this company only until the end of the year, as on 31 July the 76th Anti-armoured Company will be dissolved and incorporated into other SAF units. The contract reser-ve members will have the possibility of joining other SAF units that are manned with contracted reserves.

    Viji vodnik Robert Pregrad: Vojaki rok sem slu-il v nekdanji JA in leta 1991 sodeloval v vojni za Slovenijo. V pogodbeno rezervo sem se vkljuil zaradi pripadnosti domovini in ker me zanima delo v vojski. Sem prestar za poklicnega vojaka, tako pa lahko ohranim stik z vojsko. Usposablja-nja so mi za zdaj ve, saj obnavljamo znanje in postopke, ki smo jih e osvojili na protioklepnih

    sistemih. Kot podastnik opravljam dolnost poveljnika oddelka, kar po-meni, da poveljujem dvema posadkama. Podastniki rezervne sestave imamo zato ve usposabljanj, saj se moramo pripraviti na samostojno opravljanje nalog in se seznaniti z vsebinami, ki jih bomo z vojaki med vpoklicem izvajali na usposabljanjih. Sem kmet vinogradnik, zato nimam teav glede terminov za usposabljanje.

    Vojak Aleksander Vogrinec: Za pogodbeno rezer-vo v 76. POK sem se odloil, saj sem v tej enoti sluil vojaki rok, obenem pa lahko kot tudent Fakultete za strojnitvo tako koristno izkoristim as med tudijem in zasluim nekaj denarja. Po-leg tega me veseli druenje s fanti in sklepanje novih prijateljstev. Za zdaj so se priakovanja glede usposabljanja izpolnila. S protioklepnim si-

    stemom fagot e nisem streljal, z maljutko pa e vekrat. Dekle in stari so se strinjali z mojo odloitvijo, da se pridruim pogodbeni rezervi. O zapo-slitvi v SV ne razmiljam, saj sem prestar, obenem pa se ne nameravam zaposliti v vojski kot navaden vojak. Stik z vojsko bom tako ohranjal kot pogodbeni rezervist.

    Viji vodnik Robert Ploinjak: Konal sem srednjo vojako olo v nekdanji Jugoslaviji in bil zaposlen v JA tri leta. Pozneje v Slovenski vojski nisem do-bil slube, zato sem prek pogodbene rezerve spet vzpostavil stik z vojsko. Delo v pogodbeni rezervi mi je ve, saj sem spoznal nove ljudi in obnovil znanje za delo s protioklepnim orojem. Delam v tovarni s 150 zaposlenimi, v njej pa so poleg

    mene zaposleni e tirje pogodbeni rezervisti SV. Z delodajalcem za zdaj brez teav usklajujem vse obveznosti, ki jih imam do SV. Tudi moji najbliji me podpirajo pri odloitvi za pogodbeno rezervo, saj vedo, da me vojska zanima e iz otrotva.

    Poddesetnik Igor emaar: Za pogodbeno re-zervo sem se odloil, ker mi je delo v vojski ve. Pred leti sem se elel zaposliti v SV, vendar mi zaradi starostih omejitev to ni uspelo, zato sem se vkljuil v pogodbeno rezervo. Najraje bi delal v protioklepni enoti, kjer sem leta 1995 tudi slu-il vojaki rok. S sistemom fagot sem streljal na zakljunem terenskem usposabljanju na Poku,

    zato doloene postopke na oroju poznam e od prej. Zaposlen sem v manjem zasebnem raunalnikem podjetju, v katerem delam kot pro-gramer. Moj delodajalec ve za moje zanimanje za vojsko, zato me pri tem ne ovira, prav tako me podpira ena, s katero brez teav uskladiva vse druinske obveznosti med mojo odsotnostjo.

    Prek pogodbene rezerve stik z vojsko

    Logistiki so spoznavali postopke vzdrevanja vozil.

    teav glede terminov za usposabljanje.

    zanima e iz otrotva.

    pogodbeni rezervist.

    bami in ponujenimi monostmi, da se vkljuijo v druge enote SV, ki se prav tako popolnjujejo s pogodbeno rezervo, predvsem v 132. GORB na Bohinjski Beli. Bojimo se, da veliko pogodbenih rezervistov ne bo podpisalo aneksa k pogodbi, zato obstaja monost velikega osipa, je dodal Lazar in pojasnil, da je veina rezervistov vojaki rok odsluila v tej enoti, kar je bil tudi eden izmed glavnih razlogov za njihovo vkljuitev v pogodbeno rezervo SV. Marko Pilar

    Foto: Bruno Toi

    Urjenje premika posadke z orojem na naslednji poloaj

  • 14 S LOV E N S K A VO J S K A

    Inte

    rvju

    Prihajate z edine glasbene ole v oboroenih silah ZDA. Mornarika glasbena ola je edina ola za glasbe-nike v oboroenih silah v ZDA. K nam prihajajo ma-rinci in pripadniki mornarice ter kopenske vojske. Osnovno sedemmeseno olanje je namenjeno vsem kandidatom, ki jih kot glasbenike sprejme-mo v olo. Kandidati imajo konano srednjo olo z glasbenim predznanjem ali glasbeno akademi-jo. Vsak kandidat mora opraviti avdicijo, na kateri ugotovimo, ali ima kandidat znanje in veine za

    Big band SV pod taktirko glasbenika amerike mornarice

    Ob koncu usposabljanja glasbenikov Orkestra SV, ki je temeljilo na dezovski improvizaciji in spoznavanju dezovske literature, pri emer so sodelovali pre-davatelji amerike mornarike glasbene ole (Navy School of Music), je Big band Orkestra SV pripravil koncert z vokalno solistko Alenko Godec. Koncert je bil posveen 70. obletnici rojstva botra Orkestra SV mojstru Joetu Privku. Ob tej prilonosti smo se pogovarjali z dirigentom in intruktorjem vijim vod-nikom Gregoryjem Dudzienskim, ki je v Slovenijo priel s predavateljem za kita-ro vijim vodnikom Geordiejem Kellyjem in s predavateljem za bobne vijim vod-nikom Christopherjem Koroshetzem, ki sta prav tako sodelovala na koncertu.

    igranje v orkestru. V osnovnem programu je veliko glasbene teorije in individualnih ur na intrumentu, dobijo pa tudi doloeno posebno znanje, na pri-mer kako se izvajajo koranice. Ko konajo osnov-no olanje, se pridruijo enemu izmed orkestrov. V oli vodimo tudi nadaljevalne teaje, in sicer za pripadnike mornarice ter marince, ki jih povabimo na olanje na izpopolnjevanje v kompoziciji, aran-iranju, dirigiranju in podobnem. Osnovni teaj je primerljiv z akademskim programom, viji pa je na stopnji magisterija in doktorata. Kakna je vaa vloga v oli?Sem profesor na vijem teaju, in sicer uim kom-pozicijo, dez harmonijo ter dez araniranje, kar pomeni, da na primer priljubljeno pesem prilagodi-mo za doloeno zasedbo intrumentov, big band ali simfonini pihalni orkester. Tudi kolega, ki sta tu, sta predavatelja na oli. Viji vodnik Kelly namre predava kitaro, viji vodnik Koroshetz pa bobne. Koliko orkestrov je v amerikih oboroenih silah? V mornarici jih je 12, v kopenski vojski ve kot 20 in pri marincih priblino deset. Tudi zrane sile imajo svoje orkestre, vendar se njihovi pripadniki ne o-lajo na nai oli. Skupaj je ve kot 40 orkestrov, v vsakem pa je od 40 do 50 pripadnikov. Vsak orke-ster igra e v razlinih zasedbah. Delujejo po vsem svetu, torej tam, kjer je amerika vojska. Kaken je pomen orkestrov?Ta je podoben pri vseh vojskah, imajo pa dve zelo

    pomembni vlogi. V vojskah je veliko slovesnosti in dogodkov, katerih del je glasba, ki jo ustvarjajo or-kestri oziroma njegove zasedbe. Drugi pomen, ki je enako pomemben kot prvi, je promoviranje vojske z javnimi koncerti, pri emer se oblikuje dober ug-led vojske. Tako vojsko tudi pribliamo ljudem. Umetniki vodja orkestra viji vojaki uslubenec mag. Jani alamon se je udeleil vijega teaja na glasbeni oli. So take izmenjave pogoste? Bil je moj tudent in elel je, da bi sodelovanje e izboljali. Take izmenjave niso obiajne, upam pa, da ni zadnja. Zdi se mi zelo dobra zamisel, saj ima-mo od tega veliko koristi na obeh straneh. Kako ste doloili program koncerta?Jani alamon je izbral program, ki je posveen Joetu Privku. Tehnino je pripravil orkester, pro-gram pa poslal po poti in sem ga v dobrem tednu natudiral. V Slovenijo smo prili teden dni pred koncertom. Skupaj smo vadili, da so se me na-vadili kot dirigenta. Program je odlien in zelo sem zadovoljen z delom orkestra, poleg tega je bila tudi pevka Alenka Godec izjemna. V orkestru sem se odlino poutil in vesel sem, da so me tako dobro sprejeli. Z Big bandom Orkestra SV ste imeli tudi delavnice, na katerih sta kot predavatelja sodelovala vaa kolega. Vaje z Big bandom Orkestra SV smo imeli dopol-dan, popoldan pa seminarje oziroma delavnice, na katerih smo delali v manjih skupinah po intru-mentih. To je bil nekaken nadaljevali program, na katerem smo vsi pridobili novo znanje. Zelo sem zadovoljen z rezultati seminarjev.

    Valerija . Jarm Foto: Bruno Toi

    Umetniki vodja Orkestra SV viji vojaki uslu-benec XIII. razreda mag. Jani alamon: Lani sem bil na izobraevanju na vojaki glas-beni oli v ZDA. Zdi se mi dobro, da so lahko predavatelji iz te ole prili v Slovenijo in da so tudi drugi lani Orkestra SV pridobili novo ter uporabno znanje. Big bandu Orkestra SV je prvi dirigiral dirigent iz tujine. Z delom la-nov orkestra sem zelo zadovoljen, saj kar 95 odstotkov skladb pred tem e niso igrali. Glas-beniki v naem orkestru morajo obvladati vse glasbene zvrsti od klasike do deza.

  • S LOV E N S K A VO J S K A 15

    Ob

    jave

    Objave Ministrstva za obrambot. 253, 20. april 2007

    3374.

    Na podlagi 54. lena Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 103/04 uradno preieno besedilo) in 37. lena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, t. 41/95, 44/96 in 2/03) minister za obrambo ustanavlja

    SPOMINSKI ZNAK AERODROM MARIBOR 1991

    1. lenSpominski znak aerodrom Maribor 1991 se ustanovi v spomin na varo-vanje aerodroma Maribor.

    2. lenSpominski znak aerodrom Maribor 1991 se podeli pripadnikom enot Te-ritorialne obrambe in milice ter delav-cem aerodroma Maribor, ki so 28. 6. 1991 aktivno sodelovali pri varovanju aerodroma Maribor.

    3. lenSpominski znak aerodrom Maribor 1991 ima obliko ita iz poznogot-skega obdobja, je velik 35 mm in v najirem delu irok 30 mm. Kovan je iz 2 mm debelega bakra, pozlaen, pobarvan in prevleen s prozornim poliestrskim emajlom. V zgornjem delu je 3,5 mm velik napis AERO-DROM MARIBOR, v srednjem delu so upodobljeni letalika steza, stolp in stavba poleg stolpa, ki so v beli, sivi in rni barvi, nad njimi sta sovrani letali v naletu, pokrajina je svetlo in temno zelena, nebo svetlo modro, v spodnjem delu pa je 3,5 mm velik datum 28. VI. 1991. Napis na znaku, datum, letali, rte in obrobe med bar-vami so polirani in pozlaeni.Znak je na zadnji strani otevilen in ima priponko.Nadomestna oznaka je modre barve, z zlatim lipovim listom, ki ga kria puka.Spominski znak in nadomestna oznaka sta pakirana v temno modri katli, veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani pokrova katle je na spodnjem delu v zlatotisku napis AERODROM

    MARIBOR 1991, na notranji strani pokrova, v njegovem srednjem delu, pa sta ime in priimek prejemnika spo-minskega znaka.

    4. lenEvidenco podeljenih spominskih zna-kov vodi, obdeluje in hrani Urad za upravljanje lovekih virov.

    5. lenAkt o ustanovitvi zane veljati z dnem podpisa.

    tevilka: 094-8/2006-236Datum: 16. 10. 2006

    Karl ERJAVECMINISTER

    3375.

    Na podlagi 54. lena Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 103/04 uradno preieno besedilo) in 37. lena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, t. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

    ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ

    MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. spominski znak aerodrom 1991prejmejo:Janez AKO, Slovenska BistricaAlojz BEVC, Rae - FramCvetko BLAI, Miklav na Dravskem poljuJanko BORI, MariborFranc BRDNIK, Slovenske KonjiceViljem BRENCE, Hoe - SlivnicaFraniek CAPL, Slovenska BistricaMartin CAPL, OplotnicaIvan CIMERMAN, MariborFranci EREK, MariborFranc ERNEJEK, Miklav na Drav-skem poljuIvan RNI, MariborFranc DEREANI, Miklav na Dravskem poljuDrago DOBAJ, MariborMiran DOBRAJNAK, Miklav na Dravskem poljuMilivoj DUKI, MariborDuan EKART, Miklav na Dravskem poljuSlavko EKART, Miklav na Dravskem poljuFranjo ERMAN, Maribor

    Milan FIJAV, OplotnicaJoe FLIS, OplotnicaMirko FLUHER, MariborMarijan FRIDRIH, Slovenska BistricaSlavko FRIDRIH, Slovenska BistricaDrago FURLAN, MariborVincenc GAJSER, Miklav na Drav-skem poljuFranci GOLAVEK, Rae - FramMarijan GOLER, OplotnicaAlojz GOSNIK, OplotnicaAlbin GRADINIK, MariborDuan GRUOVNIK, DuplekBranko HABJANI, Miklav na Drav-skem poljuRoman HABJANI, OplotnicaTomislav HABJANI, Hoe - SlivnicaDrago HAUPTMAN, Hoe - SlivnicaStanislav HLEBI, PesnicaErik HORVAT, Hoe - SlivnicaZvonko HRA, Rae - FramAlojz HREN, Hoe - SlivnicaAnton ILEI, MariborDrago JAVORNIK, OplotnicaJernej JAZBINEK, Hoe - SlivnicaJanez JEGER, MariborDanilo JELENKO, OplotnicaBranko JERENKO, StareAlojz JEROT, OplotnicaAnton JUHART, OplotnicaAnton JUHART, Slovenska BistricaFranc KAUI, MariborBoris KELC, MariborJanez KONIK, Slovenska BistricaJanez KOJC, MariborJanko KOLETNIK, Miklav na Drav-skem poljuMarjan KOREN, MariborDanilo KOROEC, Miklav na Drav-skem poljuAnton KOTNIK, OplotnicaDarjan KOTNIK, MariborMitja KOTNIK, Miklav na Dravskem poljuErnest KOVE, OplotnicaBogomir KRAJNC, MariborDarko KRAJNC, MariborDarko KRAJNC, MariborMarko KRAJNC, MariborStanislav KRAJNC, Miklav na Drav-skem poljuVladimir KRAJNC, MariborFranc KRAMBERGER, MariborDanilo KRANER, Hoe - SlivnicaDrago KREBS, OplotnicaDanilo KREJA, MariborAnton KVAS, Oplotnica

    Stanko KVAS, OplotnicaMarijan LAH, Hoe - SlivnicaAdolf LANDEKER, Slovenska BistricaIgor LEBEN, Ra - FramMarijan LESJAK, OplotnicaAlojz LESKOVAR, OplotnicaErvin LESKOVAR, OplotnicaSilvo LETINA, StareFranc LEVA, OplotnicaDanijel LILEK, Hoe - SlivnicaMarjan LONARI, MariborRatko LUNENIK, Slovenska BistricaMarjan MAEK, MariborMilan MARI, Hoe - SlivnicaJanez MEDVED, Miklav na Dravskem poljuJoe MIKOLI, Hoe - SlivnicaFranc MOHORKO, Miklav na Drav-skem poljuSreko MOLIH, Hoe - SlivnicaAlojz MURKO, MariborIvan MUZEK, Miklav na Dravskem poljuSlavko NOVAK, MariborBranko OBROVNIK, OplotnicaStanislav OFI, Hoe - SlivnicaDrago OGRIZEK, Rae - FramMiran OGRIZEK, Miklav na Dravskem poljuBojan PAJTLER, Miklav na Dravskem poljuRudolf PEOVNIK, Rae - FramDarko PERKO, MariborAnton PLAJH, OplotnicaSreko PLAJH, OplotnicaSilvo POTONIK, MariborVilibald POTONIK, Miklav na Drav-skem poljuAnton POVH, OplotnicaStanislav PUNIK, Slovenske KonjiceStojan PUHNER, Maribortefan RATEJ, OplotnicaAnton REGOREK, OplotnicaMartin REPNIK, Hoe - SlivnicaIgor RITONJA, MariborRajko ROAR, OplotnicaBoris SCHREINER, Hoe - SlivnicaMarijan SLATINEK, OplotnicaMaksimilijan SMOGAVC, Slovenska BistricaAnton SMOGAVEC, Slovenska BistricaRudolf STRAH, MariborZmagoslav SUBOTI, Miklav na Drav-skem poljuHinko EGA, Hoe - SlivnicaJoef KRINJAR, MariborMarko OBERNIK, PesnicaAlojz OTER, Hoe - Slivnica

  • 16 S LOV E N S K A VO J S K A

    Ob

    jave

    Tomislav PEHAR, MariborBogomir RUMPF, MariborRoman TABUC, Hoe - SlivnicaMilan TEBIH, Rae - FramJoe TAKA, MariborDanilo TEPEH, PtujBranko TRGLEC, PesnicaTomislav TU, MariborRudolf VEERNIK, PodvelkaIvan VETRIH, Slovenska BistricaEdvard VIVOD, OplotnicaMarjan VOLAVEK, MariborMartin ZAJEK, Miklav na Dravskem poljuSreko ZAMUDA, MariborMiroslav ZELENIK, Miklav na Drav-skem poljuJosip AGAR, MariborMilan ELE, MariborLudovik UNKO, MariborII. spominski znak aerodrom 1991 posmrtnoprejmejo:Borut FURMANFranc GORJUPMilan JERIMilan KARLOVECErnest LEBERJoe LUENCJoef SLODEJ

    tevilka: 094-8/2006-219Datum: 16. 10. 2006

    Karl ERJAVECMINISTER

    3376.

    Na podlagi 54. lena Zakona o obram-bi (Ur. list RS, t. 103/04 uradno pre-ieno besedilo) in 37. lena Pravilni-ka o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, t. 41/95, 44/96 in 2/03) minister za obrambo ustanavlja

    SPOMINSKI ZNAK BUKOVLAK 1991

    1. lenSpominski znak Bukovlak 1991 se ustanovi v spomin na blokado in zav-zetje skladia Bukovlak pri Celju.

    2. lenSpominski znak Bukovlak 1991 se podeli pripadnikom enot Teritorialne obrambe, ki so aktivno sodelovali pri blokadi in zavzetju skladia oroja in materialno-tehninih sredstev Bu-kovlak pri Celju.

    3. lenSpominski znak Bukovlak 1991 ima

    obliko ita iz poznogotskega ob-dobja, je velik 35 mm in v najirem delu irok 30 mm. Kovan je iz 2 mm debelega bakra, pozlaen, pobarvan in prevleen s prozornim poliestrskim emajlom. V zgornjem delu je na svetlo zeleni podlagi 3,5 mm velik napis BU-KOVLAK, v srednjem delu je v sivi in rdei barvi upodobljen skladini ob-jekt, v njegovem ozadju je temno zelen smrekov gozd, v spodnjem delu pa je 3,5 mm velika letnica 1991. Napis na znaku, letnica, rte in obrobe med bar-vami so polirani in pozlaeni.Znak je na zadnji strani otevilen in ima priponko.Nadomestna oznaka je modre barve, z zlatim lipovim listom.Spominski znak in nadomestna ozna-ka sta pakirana v temno modri katli, veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani pokrova katle je na spodnjem delu v zlatotisku napis BUKOVLAK 1991, na notranji strani pokrova, v njegovem srednjem delu, pa sta ime in priimek prejemnika spominskega znaka.

    4. lenEvidenco podeljenih spominskih zna-kov vodi, obdeluje in hrani Urad za upravljanje lovekih virov.

    5. lenAkt o ustanovitvi zane veljati z dnem podpisa.

    tevilka: 094-8/2006-238Datum: 16. 10. 2006

    Karl ERJAVECMINISTER

    3377.

    Na podlagi 54. lena Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 103/04 uradno preieno besedilo) in 37. lena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, t. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

    ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ

    MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. spominski znak Bukovlak 1991prejmejo:Iztok APAT, CeljeAle BALEK, BrasloveDamijan BELTRAM, CeljeSreko BENEDEJI, CeljeMirko BONAK, CeljeBranko BOI, CeljeIvan BRENIK, CeljeIvan BRLONIK, Vojnik

    Miran CENCELJ, CeljeFranc AK, VojnikRoman ATER, CeljeAndrej EKO, CeljeZvonko ELENIK, CeljeMarjan OPER, CeljeBla REPINEK, alecDaniel DERNOVEK, CeljeAnton DIMNIK, CeljeFranc DOBRAJC, CeljeEmil DOKLER, CeljeSreko DOLER, DobrnaAle DOLEAL, CeljePeter EINFALT, alecLudvik GOLOB, entjurDuan GORENC, CeljeBogomil GORENEK, CeljeMiran GRANAR, CeljeBojan GUEK, CeljeMilan HABJAN, CeljeJanez HARTMAN, CeljeFranjo HOHNJEC, CeljeAnton HORJAK, LakoDuan HORVAT, VojnikMohor HRASTNIK, CeljeEmil JAGER, toreIgor JAKLEVI, RadeeMatja JANIGAJ, alecJoef JESENINIK, CeljeMatej JEVENAK, VojnikIztok JORDAN, alecVladimir KARNOVEK, CeljeFranc KASTELIC, LakoMatja KAVI, CeljeAnton KEBLI, VojnikMartin KEBLI, VojnikStanislav KLANNIK, CeljeFranc KMECL, CeljeMarko KODELA, VojnikMatja KOLMAN, CeljeBranko KOMESAROVI, CeljeSreko KOROEC, CeljeRoman KOS, CeljeFranjo KOTNIK, CeljeMarko KOVA, CeljeMarko LATINOVI, CeljeAnton LIPAR, CeljeMarjan LIPOVEK, CeljeToni LOJEN, VojnikRudi LUAR, CeljeDejan MAJCEN, CeljeAlojz MASTNAK, marje pri JelahJanko MATEI, entjurJoe MLAKAR, CeljePeter MRAVLAK, CeljeBorut MRAZ, alecMiroslav MUAR, CeljeJoe NOVAK, TriJoe OBERAN, CeljeZdenko OCVIRK, CeljePeter ODER, CeljeAndrej OGRAJENEK, Celje

    Renato OGRAJENEK, CeljeDarko OSTRUH, CeljeMilan OEK, toreeljko PAVI, CeljeVladimir PENIK, CeljeVekoslav PENGAL, CeljeDanijel PLANINEK, CeljeAleksander PLANK, VelenjeStanislav POLAJNAR, VojnikFraniek POLUTNIK, CeljeBojan POTONIK, marje pri JelahSilvo POTONIK, CeljeIgor PRANIKAR, VojnikRobert PRATNEMER, CeljeStojan PRELONIK, CeljeZvonko PTIEK, toreAvgutin RAKOVNIK, CeljeMilan RATAJC, CeljeFranc REBEUEK, CeljeZvonko RIBEL, CeljeAleksander ROGEL, CeljeViktor ROANC, DobrnaLudvik SAJOVIC, CeljeRobert SEME, LakoBoidar SEVEK, CeljeErih SKRBINEK, VojnikAle SKRT, alecDejan SKRT, Novo mestoMilan SLAKAN, toreMatja SLAPNIK, CeljeAlojz EKORANJA, marje pri JelahBranko EKO, CeljeMladen IBANC, CeljeRoman KORC, CeljeViljem KRUBEJ, CeljeMarjan OTERI, CeljePeter TEFANEC, CeljeMilan TIMULAK, CeljeVili TROK, CeljeKarol TUKLEK, CeljeFranc UMER, CeljeMarko TEREK, CeljeFranc TOPLIEK, CeljeMiran TURK, alecSandi TURK, PodetrtekZdenko VENGUST, Celjeeljko VELIGAJ, eleznikiPeter VINAR, CeljeBranko VITEZ, CeljeVojko VODEB, CeljeSlavko VRBEK, CeljeMaks VREER, CeljeSreko VREKO, CeljePeter VRHOVEK, CeljeMijo ZORKO, CeljeIvan ZUPANC, CeljeRobert ZUPANC, CeljeIvan ZUPAN, CeljeBoris EK, CeljeDanijel ERJAV, VojnikMartin NIDAR, CeljeZvonko UPERL, Celje

  • S LOV E N S K A VO J S K A 17

    Ob

    jave

    II. spominski znak Bukovlak 1991 posmrtnoprejmejo:Stanislav GROBINRudolf KADILNIKStanislav KRAJNCGorazd MANTELZlatko POZINEK

    tevilka: 094-8/2006-221Datum: 16. 10. 2006

    Karl ERJAVECMINISTER

    3378.

    Na podlagi 54. lena Zakona o obram-bi (Ur. list RS, t. 103/04 uradno preieno besedilo) ter 1. odstavka 40. lena Pravilnika o priznanjih Mi-nistrstva za obrambo (Ur. list RS, t. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

    ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ

    MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. zlato medaljo generala Maistraprejme:Veneslav OGRINC, Hoe - SlivnicaII. zlato medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Zlatko ERZIN, KranjZoran JUSTIN, entjurGorazd REDNAK, VelenjeOrkester Slovenske vojskeIII. srebrno medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Avtoola Slovenske vojske, Sloven-ska BistricaDrago BABI, Rae - FramJanez CERKOVNIK, BohinjAnton FRUMEN, LogatecVladimir GAPER, Slovenj GradecMladen JANE, PostojnaSaa LIAR, TrbovljeMarinka MRAK PIRNAT, Nova GoricaIV. bronasto medaljo generala Maistraprejmejo:Miljenko BELINA, LjubljanaJosip BOSTI, BreiceJure FERBEAR, GrosupljeIztok FIFOLT, entjernejSreko HABJANI, LjubljanaGregor HRIBAR, KranjBotjan KOZINA, MedvodeBorut LONARI, Slovenska BistricaSamo MALI, KamnikBotjan NOVAK, entjurBoris POEK, MedvodeMarijo REGEIS, JeseniceMiha RIJAVEC, Ivanna Gorica

    Duan SILA, Ilirska BistricaStanislav STRNIA, Dolenjske TopliceBotjan SUNIK, TriMarjan ETINA, StraaAndrej IJANEC, SodraicaV. bronasto medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Tilen BERGER, TrzinJoe FROL, Ilirska BistricaAle GOGALA, RadovljicaPrimo PINTAR, PreddvorDemitrij VIGA, Zagorje ob SaviVI. veliko sabljo Ministrstva za obramboprejmeta:Alan GEDER, RadenciMilko PETEK, GrosupljeVII. no Ministrstva za obramboprejmeta:Franci CIMERMAN, GrosupljeMajda KERSNI, Sodraica

    tevilka: 094-8/2006-283Datum: 9. 11. 2006

    Karl ERJAVECMINISTER

    3379.

    Na podlagi 54. lena Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 103/04 uradno preieno besedilo) ter 1. odstavka 40. lena Pravilnika o pri-znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, t. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

    ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ

    MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. plaketo za sodelovanjeprejmejo:Sao KORENJAK, kofja LokaMateja MALNAR TEMBAL, LjubljanaGregor Boo TAJER, LjubljanaII. no Ministrstva za obramboprejmejo:Botjan BLAZNIK, RadovljicaSlavko DELALUT, IzolaMiha HABI, LjubljanaBranko HARTMAN, BreiceToma JERIN, GrosupljeAnton KLOBAVER, Novo mestoIgor NERED, kofljicaGorazd REDNAK, VelenjePrimo AVC, Ravne na KorokemValter VREAR, Ljubljana

    tevilka: 094-8/2006-291Datum: 17. 11. 2006

    Karl ERJAVECMINISTER

    3380.

    Na podlagi 54. lena Zakona o obram-bi (Ur. list RS, t. 103/04 uradno pre-ieno besedilo) ter 1. odstavka 40. lena Pravilnika o priznanjih Ministr-stva za obrambo (Ur. list RS, t. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

    ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ

    MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. strelno oroje - pitoloprejme:Peter ZUPAN, Radovljica

    tevilka: 094-8/2006-341Datum: 27. 12. 2006

    Karl ERJAVECMINISTER

    3381.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Dali CVAR, rojen 11. 10. 1966, dne 25. 10. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu poronik.II. Daliju Cvaru se prizna in vodnik.

    tevilka: 811-2/2007-19Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3382.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Sreko DENI, rojen 13. 12. 1969, dne 12. 7. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu po-ronik.II. Sreku Deniu se prizna in vodnik.

    tevilka: 811-2/2007-7Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3383.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Bojan GODEC, ro-jen 4. 2. 1969, dne 5. 12. 2005 pisno odpovedal osebnemu inu poronik.II. Bojanu Godcu se prizna in vodnik.

    tevilka: 811-2/2007-22Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3384.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU

    I. Ugotovi se, da se je Stojan KAJBA, rojen 9. 9. 1964, dne 7. 11. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu poronik.II. Stojana Kajbo se razporedi na dolnost vojaka.

    tevilka: 811-2/2007-4Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3385.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU

    I. Ugotovi se, da se je Nikolaj KOMIDAR, rojen 6. 12. 1969, dne 26. 6. 2006 pis-no odpovedal osebnemu inu vodnik.II. Nikolaja Komidarja se razporedi na dolnost vojaka.

    tevilka: 811-2/2007-6Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

  • 18 S LOV E N S K A VO J S K A

    Ob

    jave

    3386.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Izidor KORO-EC, rojen 11. 4. 1964, dne 28. 7. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu poronik.II. Izidorju Korocu se prizna in vod-nik.

    tevilka: 811-2/2007-18Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3387.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Iztok KRANJEC, rojen 20. 10. 1964, dne 6. 7. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu po-ronik.II. Iztoku Kranjcu se prizna in vod-nik.

    tevilka: 811-2/2007-9Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3388.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU

    I. Ugotovi se, da se je Silvester KRES-NIK, rojen 13. 8. 1966, dne 16. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu inu poronik.

    II. Silvestra Kresnika se razporedi na dolnost vojaka.

    tevilka: 811-2/2007-15Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3389.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU

    I. Ugotovi se, da se je Igor LIPOVEK, rojen 22. 10. 1969, dne 16. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu inu po-ronik.II. Igorja Lipovka se razporedi na dolnost vojaka.

    tevilka: 811-2/2007-16Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3390.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU

    I. Ugotovi se, da se je Matej MRAK, ro-jen 28. 11. 1970, dne 1. 3. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu poronik.II. Mateja Mraka se razporedi na dol-nost vojaka.

    tevilka: 811-2/2007-5Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3391.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Boris NOVAK, rojen 25. 3. 1968, dne 15. 3. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu po-ronik.II. Borisu Novaku se prizna in vod-nik.

    tevilka: 811-2/2007-11Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3392.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Boris POUN, rojen 1. 6. 1967, dne 7. 7. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu poronik.II. Borisu Pounu se prizna in vod-nik.

    tevilka: 811-2/2007-8Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3393.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU

    I. Ugotovi se, da se je Duan SIMO-NI, rojen 17. 12. 1962, dne 23. 2. 2007 pisno odpovedal osebnemu inu poronik.II. Duana Simonia se razporedi na dolnost vojaka.

    tevilka: 811-2/2007-14Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3394.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o

    obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU

    I. Ugotovi se, da se je Janko SKOK, ro-jen 10. 9. 1971, dne 14. 6. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu vodnik.II. Janka Skoka se razporedi na dol-nost vojaka.

    tevilka: 811-2/2007-17Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3395.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Joe VAJGEL, rojen 6. 2. 1965, dne 23. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu inu po-ronik.II. Joetu vajglu se prizna in vod-nik.

    tevilka: 811-2/2007-10Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

    3396.

    Na podlagi 27. lena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, t. 40/04) in 15. a lena Uredbe o inih in povie-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, t. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

    UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI INU IN

    ODREDBO O PRIZNANJU INAI. Ugotovi se, da se je Jurko TUAR, rojen 10. 10. 1963, dne 19. 10. 2006 pisno odpovedal osebnemu inu po-ronik.II. Jurku Tuarju se prizna in vodnik.

    tevilka: 811-2/2007-12Datum: 28. 2. 2007

    Karl ERJAVECMINISTER

  • Pre

    dsta

    vlja

    mo

    vam

    Kaj je EMPA?EMPA je bila ustanovljena leta 1977 v Rimu. Glav-na zamisel je bila, da bi za vse, ki delajo kot novi-narji, uredniki in direktorji na podroju vojakega tiska, ustanovili forum za medsebojno izmenjavo informacij. V zaetnem obdobju je EMPA zdrue-vala najpomembneje predstavnike vojakega tiska, novinarje in urednike iz drav Zahodne Evrope. Po letu 1990 se je lanstvo razirilo tudi na drave Jugovzhodne Evrope, pri emer se zaradi razvoja novih informacijskih tehnologij in iritve podroja komuniciranja v zadnjem asu v zdruenje vkljuujejo tudi uredniki elektronskih mnoinih obil, avdio- in videoprodukcije ter predstavniki slub za odnose z javnostmi. Poleg izmenjave aktualnih informacij in drugih medse-bojnih stikov med lani zdruenja iz razlinih dr-av je vsakoletni kongres EMPA najpomembneja oblika delovanja, pri emer je gostiteljica ponava-di vsako leto druga drava. V zdruenje se lahko vlanijo posamezniki ali asopisne redakcije. EMPA ima priblino 80 lanov iz skoraj dvajset evropskih drav. Tako je EMPA iroko razvejana mrea poklicnih in osebnih vezi, ki podpirajo no-vinarsko delo.Kateri bodo glavni vsebinski poudarki kongresa v Sloveniji?EMPA letos praznuje 30. obletnico delovanja, zato bosta v program vkljuena posebna dogodka, in sicer razstava z na-slovom EMPA 30 let v avli Ministrstva za obrambo, na njej pa bodo na ogled pri-merki vojakih glasil iz

    V Slovenijo bodo prili vojaki novinarji z vse Evrope

    Od 10. do 12. aprila sta bila na obisku v Sloveniji predstavnika Evropskega zdruenja vojakega tiska (European Military Press Association EMPA) pod-predsednik polkovnik Helmut Fischer in generalni sekretar Erling Eikli. Pred-stavnika EMPE sta se sreala s lani organizacijskega odbora za pripravo kongresa EMPA 2007, ki bo od 19. do 23. septembra prvi potekal v Slove-niji. O tem, kaj je EMPA, kakni bodo vsebinski poudarki in kako z okvirnim predlogom programa kongresa sogla-a vodstvo EMPE, smo se pogovarjali s podpredsednikom EMPE polkovnikom Helmutom Fisherjem.

    vseh drav lanic zdruenja, kar bo za nae lane in obis-kovalce MO zelo zanimivo. Pripravili bomo tudi okroglo mizo, na kateri se bomo spom-nili prvega sreanja v Rimu in razpravljali o prihodnosti nae organizacije in vo-jakem novinarstvu, pripravljamo pa e posebno brouro. Preprian sem, da bomo s kongresom v Sloveniji zelo dobro zaznamovali ta visoki jubilej.

    V sklopu plenarnega dela bodo potekale volit-ve, na katerih bomo izvolili novo predsedstvo EMPE, saj bo sedanjemu potekel tiriletni man-

    dat. Ob tem ne smem pozabiti tudi na druge zanimivosti, kot so ogled vojakega sejma v Gornji Radgoni, kjer se bomo seznanili z

    obrambno-varnostnim sistemom, vo-jako zgodovino, sestavo

    in preoblikovanjem Slovenske vojske ter mednarodnim voja-kim sodelovanjem v mirovnih operacijah, poleg tega si bomo ogledali statine in

    dinamine pred-stavitve nekaterih enot SV. Kongres bomo izkoristili tudi za ogled mu-zeja prve sveto-

    vne vojne v Kobaridu ter predstavitve sistema zaite in reevanja v Izobraevalnem centru na Igu pri Ljubljani.Kako ste zadovoljni z osnutkom programa?Program in vsebine vsakokratnega sreanja pri-pravi organizator kongresa, pri emer je med iz-vajanjem strokovnih vsebin zagotovljen poseben damski program tudi za spremljevalke, veerni program pa je skupen. Organizacijsko podporo organizatorju kongresa zagotavlja tudi vodstvo EMPE. Po tem, kar so nama predstavili lani orga-nizacijskega odbora, nas v Sloveniji aka zanimiv program kongresnih aktivnosti, ki vkljuuje tako vojakostrokovne vsebine, druabne dogodke, ki bodo pripomogli k utrjevanju vezi med naimi lani, kot tudi turistine oglede Slovenije.

    Kako ste kandidaturo za organizacijo kongresa v Sloveniji sprejeli v vodstvu EMPA?

    V EMPI smo z veseljem podprli pripravljenost Slovenije, da bi letos prvi gostila letni kon-gres, za kar se pobudnikom iz vae drave iskreno zahvaljujem. Pomembne usmeritve

    zdruenja so iritev in pomladitev lanstva ter poveanje prepoznavnosti zdruenja, zato si pri-

    zadevamo za organizacijo letnih sreanj v novih dravah, s imer elimo postati bolj prepoznavni v Evropi in utrditi vlogo povezovalnega lena med predstavniki evropskih vojakih glasil. Kakne koristi bo imela gostiteljica Slovenija?Kongres bo dobra prilonost za predstavitev vo-jakoobrambnih vidikov Slovenije, SV in njenih zmogljivosti, ob tem pa tudi slovenskih zgodo-vinskih, kulturnih in drugih zanimivosti evropski javnosti, saj se bodo sreanja udeleili tevilni evropski vojaki novinarji, ki bodo o dogajanju na kongresu pisali v svojih asopisih.Koliko udeleencev lahko priakujemo?Zdaj bi e teko napovedal, koliko lanov se bo udeleilo kongresa v Sloveniji. tevilo novih ude-leencev bo odvisno predvsem od tega, kako uspena bo vaa drava pri promociji kongresa, ob tem pa ji bo veliko podporo zagotavljalo tudi vodstvo EMPE. Veina naih lanov e ni bila v Sloveniji, zato si elijo obiskati in spoznati novo deelo, kraje in ljudi. Preprian sem, da bo udele-ba na kongresu dobra, tudi zaradi bliine Sloveni-je drugim dravam, od koder prihajajo nai lani.

    Marko PilarFoto: Bruno Toi

    V sklopu plenarnega dela bodo potekale volit-ve, na katerih bomo izvolili novo predsedstvo EMPE, saj bo sedanjemu potekel tiriletni man-

    dat. Ob tem ne smem pozabiti tudi na druge zanimivosti, kot so ogled vojakega sejma v Gornji Radgoni, kjer se bomo seznanili z

    obrambno-varnostnim sistemom, vo-jako zgodovino, sestavo

    in preoblikovanjem Slovenske vojske ter mednarodnim voja-kim sodelovanjem v mirovnih operacijah, poleg tega si bomo ogledali statine in

    dinamine pred-stavitve nekaterih enot SV. Kongres bomo izkoristili tudi za ogled mu-zeja prve sveto-

    v Sloveniji?EMPA letos praznuje 30. obletnico delovanja, zato bosta v program vkljuena

    brouro. Preprian sem, da bomo s kongresom v Sloveniji zelo dobro zaznamovali ta visoki jubilej.

    V sklopu plenarnega dela bodo potekale volit-bosta v program vkljuena posebna dogodka, in sicer razstava z na-slovom EMPA 30 let v avli Ministrstva za obrambo, na njej pa bodo na ogled pri-merki vojakih glasil iz

    V sklopu plenarnega dela bodo potekale volit-ve, na katerih bomo izvolili novo predsedstvo EMPE, saj bo sedanjemu potekel tiriletni man-

    dat. Ob tem ne smem pozabiti tudi na druge zanimivosti, kot so ogled vojakega sejma v Gornji Radgoni, kjer se bomo seznanili z

    obrambno-varnostnim sistemom, vo-jako zgodovino, sestavo

    in preoblikovanjem Slovenske vojske ter mednarodnim voja-kim sodelovanjem v mirovnih operacijah, poleg tega si bomo ogledali statine in

    dinamine pred-stavitve nekaterih enot SV. Kongres bomo izkoristili tudi za ogled mu-zeja prve sveto-

    mizo, na kateri se bomo spom-nili prvega sreanja v Rimu in

    Kako ste kandidaturo za organizacijo kongresa v Sloveniji sprejeli v vodstvu EMPA?

    V EMPI smo z veseljem podprli pripravljenost Slovenije, da bi letos prvi gostila letni kon-

    iskreno zahvaljujem. Pomembne usmeritve zdruenja so iritev in pomladitev lanstva ter

    poveanje prepoznavnosti zdruenja, zato si pri-

    Kako ste kandidaturo za organizacijo kongresa

    S LOV E N S K A VO J S K A 19

  • 2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

    Str

    oko

    vn

    e t

    em

    e

    vojske kot tudi Republike Slovenije. To je bil as, ko so bile elje veje kot monosti. In vendar sta bila 1. operativno poveljstvo vojakega letalstva in zrana obramba OPPVLZO med tistimi podroji, ki so se najhitreje vkljuila v doseganje interope-rabilnosti Slovenske vojske z Natom, kar je potrdil tudi vrhovni organ Nata 21. decembra 2001. Nartovalci razvoja Slovenske vojske so se ne gle-de na nasprotovanje stroke v nekem trenutku od-loili, da Slovenska vojska zaradi svoje majhnosti ne potrebuje organiziranega sistema vojakega letalstva in zrane obrambe, e, saj nas bo branil Nato. O tem staliu je bilo veliko napisano. Kljub temu je zadeva e vedno na zaetku. Po treh letih lanstva v Natu je takratna hitra odloitev vlade Republike Slovenije o angairanju italijanskih le-tal za varovanje slovenskega neba e vedno ne-dokonana zgodba. Uredba o izvajanju nadzora zranega prostora, ki jo je sprejela vlada RS 25. marca 2004, je pomanjkljiva po vsebini in nedo-konana po izvedbenih dokumentih. To dejstvo sicer nima posebnega vpliva na ponovno vzpo-stavitev VLZO, bo pa zelo vplivalo na njegovo de-lovanje. Posebej poudarjam njegovo delovanje v zranem prostoru, kar je opredeljeno z veliko mednarodnimi predpisi. Upravljanje zranega prostora v najirem smislu zahteva celovito

    Ob zdruevanju enot in sil VLZO

    Vojako letalstvo in zrana obramba Slovenske vojske sta tisti podroji, ki sta bili deleni oziroma sta e vedno veliko pozornosti vojake ter tudi vse sloven-ske javnosti. To je sicer tisto podroje, ki vzbuja v ljudeh razline obutke. V miru je to predvsem obudovanje ali zavist, v vojni pa grozea nevarnost. Seveda so tudi drugi razlogi, ki temu podroju zmanjujejo veljavo. Med bolj utemeljenimi so visoki finanni vloki in okoljevarstvena problematika. Zagovor-niki uporabe zranega prostora vidijo monosti predvsem v gospodarskem razvoju, v vojski pa krepitev obrambnih sposobnosti drave. Seveda ne manjka kritikov, tudi v vojski, ki vidijo v vojakem letalstvu in zrani obrambi nekoristnega porabnika denarja in monost zabave posameznikov.

    poznavanje dravnih in mednarodnih predpisov, ki se nanaajo na to podroje. Suverenost zra-nega prostora je nedeljiv del dravne suverenosti, toda kljub temu je to podroje najbolj vkljueno v mednarodni prostor. Mednarodna pravila upora-be zranega prostora zahtevajo strogo izvajanje sprejetih obvez. Naj omenim le Eurocontrol in Skupne letalske ureditve (Joint Aviation Regulati-ons JAR), katerih predpisi ter doloila so obve-zujoi za vsakega, ki uporablja zrani prostor ali ga upravlja. Kot lanica Nata je to obvezo sprejela tudi Republika Slovenija. Z vidika varnosti zavezni-tva za to podroje skrbi njegov poseben organ.Nosilci naloge, ki jo je najavil brigadir Alan Geder, so pred zahtevnim izzivom, mogoe e tejim, kot je bil tisti leta 1992, ko se je z zdruevanjem takratnega vojakega letalstva in povrinske zrane obrambe ele vzpostavljal sistem VLZO, e posebno zato, ker bodo imeli veliko teav, med katere sodi pomanjkanje ustreznih kadrovskih zmogljivosti. Ob tem je treba poudariti, da ima Slovenska vojska ljudi, ki bi to lahko uspeno iz-vedli, vpraanje pa je, ali bi bili za to dovolj moti-virani. S tem ne mislim na finanne ali podobne stimulacije, pa pa na jasno dolgorono perspek-tivo dela na tem podroju.Poleg pomanjkanja kadra pomenijo velike teave priprava in izvajanje ustreznih predpisov za vo-jako uporabo ter upravljanje slovenskega zra-nega prostora. Zakonodaja precej dobro pokriva civilno uporabo, vojako obrambno podroje pa je neurejeno. Pri (ponovnem) vzpostavljanju strukture oziroma tako imenovanega sistema VLZO bo treba najprej natanno opredeliti zago-tavljanje suverenosti slovenskega zranega pros-tora. Sedanja ureditev o angairanju italijanskih

    temu je zadeva e vedno na zaetku. Po treh letih lanstva v Natu je takratna hitra odloitev vlade Republike Slovenije o angairanju italijanskih le-

    2 02 0 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

    tal za varovanje slovenskega neba e vedno ne-dokonana zgodba. Uredba o izvajanju nadzora zranega prostora, ki jo je sprejela vlada RS 25. marca 2004, je pomanjkljiva po vsebini in nedo-konana po izvedbenih dokumentih. To dejstvo sicer nima posebnega vpliva na ponovno vzpo-stavitev VLZO, bo pa zelo vplivalo na njegovo de-lovanje. Posebej poudarjam njegovo delovanje v zranem prostoru, kar je opredeljeno z veliko mednarodnimi predpisi. Upravljanje zranega prostora v najirem smislu zahteva celovito

    Moj namen je predvsem dodatno utemeljiti upravienost enotnega upravljanja vojakega letalstva in zrane obrambe v okviru enovitega upravljanja zranega prostora Republike Slove-nije. Upravienost pisanja o tej tematiki se je po-trdila e pred nekaj meseci. Ob letonjem dnevu slovenskega vojakega letalstva 12. januarja je poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Alan Geder najavil zdruitev sil in sredstev vojakega letalstva ter zrane obrambe Slovenske vojske v enovit si-stem. eprav mi ni znano trenutno stanje glede uresnievanja te naloge, menim, da bo njenim iz-vajalcem koristilo nekaj misli in tudi nasvetov.Za bolje razumevanje zadeve je nujen vsaj kra-tek pogled v nedavno preteklost oziroma as, ko je e bila vzpostavljena struktura vojakega

    letalstva in zrane obrambe tako S l o v e n s k e

  • S LOV E N S K A VO J S K A 21 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2121

    Stro

    kov

    ne

    tem

    e

    Ob zdruevanju enot in sil VLZOvojakih zmogljivosti je neustrezna in neprimer-na. eprav zagovorniki trdijo, da je to najceneje in najbolje, to ni res. Da Italija zagotavlja varnost slovenskega zranega prostora, ne pomeni, da bo to brezplano. Italijansko letalstvo ni Natovo letalstvo. V miru ga upravlja italijanska drava, ki ga nabavlja, vzdruje, uri osebje, izvaja vaje, porablja strelivo, vzdruje infrastrukturo in nar-tuje njegovo uporabo. e opravlja dodatne nalo-ge, ki niso plaane iz rednega prorauna, mora to nekdo plaati. Drugo vpraanje je, ali se Italiji splaa dolgorono nartovati sile in sredstva za

    zagotavljanje varnosti drugi dravi.

    V ustreznih vojakih krogih je razprava o tem po-tekala e pred petimi leti. Ob uporabi termina upravljanje zranega prosto-ra e posebno poudarjam termin poveljevanje v zranem prostoru. Poveljevanje kot izvedbeni del vojakega obrambnega postopka mora zagoto-viti uinkovitost opravljanja nalog. Poveljevanje v miru ni drugano od poveljevanja v vojni. Znano je, da je poveljevanje v miru lahko vasih e za-htevneje kot v vojni. Seveda poveljevanje ni samo sebi cilj. Obstajati mora popolna usklajenost ra-zumevanja nalog. Da bi italijanski pilot lahko v miru uspeno opravil nalogo obrambe zranega prostora Republike Slovenije, morata tako on kot tudi poveljujoi v slovenskem operativnem centru zrane obrambe natanno poznati slovensko zakonodajo in slovensko okolje. V nasprotnem primeru je priakovati ve kode kot koristi. Torej je treba nartovati intenzivno urjenje poveljujoih in tudi izvajalcev. Obasen demonstrativni prelet italijanskih letal nad Republiko Slovenijo ne zago-tavlja posebne varnosti.Vsekakor podpiram zdruevanje sil in sredstev VLZO pod enim poveljstvom iz ve razlogov: taktina raven, torej raven eskadrilje, bataljona

    ali baze, bo dobila prepoznavnega in ustrezne-ga vodjo ter poveljnika,

    kadrovske zadeve bodo bolje razumljene in hi-treje urejene,

    nartovanje operativne uporabe bo bolj pri-merno,

    logistika bo lae in hitreje zagotavljala uporab-nost sredstev ter enot,

    obveevalna in druge podpore bodo bolj kon-kretne,

    poveljstvo VLZO bo zdruevalo znanje in vede-nje o upravljanju zranega prostora,

    enote Slovenske vojske se bodo lae urile za

    delovanje v nevarnosti iz zranega prostora.Omenil sem e verodostojno perspektivo, ki naj bi zagotovila temeljno stimulacijo za angaira-nje ljudi pri (ponovni) vzpostavitvi sistema VLZO. Posebnost dela, ki ga opravljajo pripadniki voja-kega letalstva, izhaja predvsem iz dejstva, da so nujna redna potrjevanja usposobljenosti in nenehno dopolnjevanje znanja. Za uporabnike zranega prostora so najpomembneje zahteve JAR (Joint Aviation Regulations), torej mednarod-ni subjekt. Ob zagotavljanju dobrih delovnih raz-mer bo znana perspektiva najbolja stimulacija za delo v VLZO. Zakon o Slovenski vojski bo temu gotovo v oporo.Ob navedenem je e posebno pomembno to, da bo novo poveljstvo VLZO primeren sogovornik ustreznim Natovim strukturam. Sposobno bo mo-ralo biti vzdrevati dravi primerno vlogo pri Nato-vem upravljanju skupnega zranega prostora in nartovanju operacij v zranem prostoru. Najpo-membneje je, da bo predstavljalo strokovni organ, ki bo usklajeval vojako upravljanje slovenskega zranega prostora in zagotavljal njegovo suvere-nost v Natovem zdruenem zranem prostoru. Odloitev o ponovni vzpostavitvi strukture VLZO je torej potrjena. Potrebe po njenem imprejnjem zaivetju doloajo hitro ukrepanje. Potrebno bo ve let, po mojem mnenju vsaj pet, da bo dose-ena osnovna raven za zagotavljanje samostoj-nega delovanja v razmerju Nato in Republika Slo-venija oziroma navezi Nato, Natovo poveljstvo in VLZO. Novo poveljstvo VLZO bo potrebovalo vso podporo GSV in Ministrstva za obrambo, in sicer slednjega pri pripravi ter potrjevanju izvedbenih doloil in tudi sprememb ter dopolnitev zakonov ter usklajevanju z drugimi podroji, GSV pa pri zagotavljanju kadra in uinkoviti podpori.

    Joe KondaFoto: Bruno Toi

    The author argues that joint management of air forces and air defence is justified within the framework of a common airspace of the Republic of Slovenia. The SAF air forces and

    air defence units have always attracted the attention of both the military and the public, and continue to do so. For many people, they arouse mixed feelings. In times of peace, such

    feelings are mostly admiration and envy, while in wartime the feeling is of impending danger. However,

    this field is losing importance for other reasons. Most justifiable among them are high costs

    and environmental considerations. The advoca-tes of the use of airspace see an opportunity for

    economic development, while the SAF understands it as an enhancement of the defence capabilities

    of the country. Alas, there are many critics, also within the SAF, who consider air forces and air

    defence as unproductive users of public funds and as mere entertainment for some people.

  • 2 2 S LOV E N S K A VO J S K A

    Str

    oko

    vn

    e t

    em

    e

    Pomen AfganistanaStrateki pomen drave je bil oiten e v 19. sto-letju, ko je bil Afganistan kot nevtralen most med politinima velesilama ruskim cesarstvom in bri-tanskim imperijem. Med hladno vojno je Rusija svoj zgodovinski vpliv v Afganistanu zavarovala z vojakim posredovanjem in v strateko igro so se vkljuile tudi ZDA, ki so elele zavarovati interese

    Afganistan pet let po vojakem posredovanju

    Pet let in pol po amerikem posredova-nju v Afganistanu vlada nevarno ozraje razoaranja, napetosti in strahu. V dra-vi je trikrat ve tujih sil, kot jih je bilo leta 2002. Nove sile, ki prihajajo, dravlja-nom niso zmone zagotoviti teko pria-kovane varnosti in tuji vojaki so v dravi vedno manj priljubljeni. Nadaljujeta se kultura nekaznovanja in krenje zako-nov. Razvpite osebnosti iz polpretekle afganistanske zgodovine so ob pomo-i Zahoda in Karzajeve vlade ponovno zasedle vodilne poloaje v dravi. Upi po novem in boljem demokratinem zaetku so se razblinili. Veliko izvoljenih predstavnikov drave je istih vojakih poveljnikov in gospodarjev vojne, zara-di katerih so se ljudje pred desetimi leti obrnili na pomo k talibanom. Kljub sla-bim trenutnim varnostnim in politinim razmeram Afganistan ostaja strateko pomembna drava, ki jo je treba im prej stabilizirati. Mednarodna skupnost ima po veliko napakah pri obnovi dra-ve prilonost, da z odlono skupno akci-jo izbolja varnostnopolitine razmere v dravi. Zamujena prilonost bi pomeni-la irjenje nestabilnosti na iro regijo.

    v regiji. Do ruskega umika iz drave je bil Afga-nistan v srediu svetovne politine pozornosti. Kmalu po umiku Rusov so tudi ZDA umaknile svo-jo podporo protiruskim silam v dravi in pojavil se je politini vakuum. Ta je omogoil vzpon taliba-nov, ki so kmalu zaeli uveljavljati svojo politiko v nasprotju z interesi velesil.Pomen Afganistana je spet postal oiten zara-

    di poveanih potreb po energiji iz nahajali v kaspijski regiji, treninga in zaite teroristinih skupin znotraj drave ter naraajoega prido-bivanja opija. ZDA so nasledile Veliko Britanijo kot regijsko velesilo, saj imajo poseben interes po stabilnosti regije zaradi fizinega transporta nafte in plina iz kaspijske regije, bogate z naravni-mi viri. S plinovodi in naftovodi ez Afganistan ter Pakistan bi uspeno zavarovali svoje energetske interese in lasten dostop do naravnih virov. Po-men Afganistana zaradi energetskega pohlepa ZDA potrjuje tudi dejstvo, da je bil sedanji pred-sednik Hamid Karzaj svetovalec amerike naftne drube Unocal za nartovanje afganistanskega naftovoda. Afganistan je postal pomemben tudi zaradi teroristinih napadov 11. septembra, ker so talibani dopuali urjenje teroristov Al Kaide v Afganistanu in varovali vodjo skupine Osamo bin Ladna. Vojako posredovanje v Afganistanu leta 2001 je zato treba gledati z vidika stratekega pomena dr-ave in njenega vpliva na regijo ter iro medna-rodno skupnost. Sprememba reima je prinesla upe o demokratini in stabilni prihodnosti drave, vendar je mednarodna skupnost e na zaetku iz politine preraunljivosti naredila slabe poteze, ki se danes kaejo v nedelujoih politinih instituci-

    Slovesnost ob odprtju enega izmed upravnih sredi v Afganistanu

  • S LOV E N S K A VO J S K A 23

    Stro

    kov

    ne

    tem

    e

    Afganistan pet let po vojakem posredovanju

    jah in slabanju varnostnih razmer. Posredovanje je spremenilo notranjepolitino razmerje moi v dravi in prineslo enostransko pravico zmagoval-cem. Po padcu talibanov so ob pomoi Zahoda na oblast spet prili politiki in lokalni veljaki, proti katerim so se slednji borili. Politina osamitev talibanov in splona amnestija za sodelavce vseh drugih reimov se pet let po vojakem po-

    sredovanju kaeta kot slab politini nart. Politika nekaznovanja za zloine, storjene v preteklih 30 letih, zato ni pripomogla k stabilnosti drave niti k poveanju zaupanja v dravne ustanove.

    Teave s pokonfliktno obnovoSedanje teave z obnovo Afganistana izvirajo iz podcenjevanja vojakega posega v dravi. Ame-rike sile so v operaciji Trajna svoboda sklenile sodelovanje z lokalnimi gospodarji vojne in vo-jakimi poveljniki, ki so bili izloeni iz politinega ivljenja med dravljansko vojno v 90. letih in so bili v nekaterih primerih celo povod, da so se ljudje obrnili k talibanom. To sodelovanje je bilo uinkovito le zaasno, zdaj pa so se nekateri za-vezniki koalicijskih sil spet zaeli pridruevati tali-banom, katerih politina mo in podpora trenutno rasteta. Z nezadrnim slabanjem varnostnih raz-mer in irjenjem strahu pred teroristinimi napadi mednarodne sile niso sposobne zadovoljiti pria-kovanj o razvoju ter bolji prihodnosti Afganista-na. Priakovati je, da se bo zato nezadovoljno in prestraeno prebivalstvo e bolj obraalo k proti-vladnim silam, vojakim poveljnikom in lokalnim gospodarjem. Tudi stanje v afganistanski vojski in policiji je zaskrbljujoe, saj jima primanjkuje osebja, raz-irjeno je podkupovanje, pogosto je dezertiranje, uslubenci ne prihajajo redno v slubo in veliko vojakov je le tevilka na papirju. V sedanjih raz-merah ob precejnji finanni in strokovni pomoi ZDA lahko sicer stanje v afganistanski vojski ob-ravnavamo kot delen uspeh, vendar se pojavlja vpraanje trajnostnega razvoja vojske in njenega delovanja neodvisno od tujih pokroviteljev. V pri-hodnje bo zato treba e ve pozornosti nameniti izobraevanju varnostnih sil in prenosu znanja tujih vojakov.

    Po drugi strani domaa policija ne dosega niti ravni znanja in delovanja vojske. Dravljani jo ponekod celo dojemajo kot nevarno za delovanje pravne drave. Sestavljena je veinoma iz polici-stov, ki so delovali e v prejnjih reimih. Nekateri kandidati so e bili izloeni na podlagi zakonskih dolob, vendar so jih zaradi politinih razlogov ponovno najeli. V tem ozraju se ljudje spet za-tekajo k zaiti tradicionalnih plemenskih milic, ki jim bolj zaupajo od policije. Javne kampanje za izboljanje ugleda vlade in omejevanje poroanja mnoinih obil ne delujejo in ne bodo vrnile za-upanja v dravne organe. Reitev za varnostne razmere v dravi se kaejo le v boljem delova-nju institucij in jasni politini strategiji ob pomoi mednarodne skupnosti. Tudi politine institucije, ki so bile ustanovljene po padcu talibanov, so bile prilagojene zmagoval-cem in niso konale dolgoletnih etninih ter ver-skih trenj, ki so e vedno v drubi. Dravni organi zato ostajajo ibki in nedelujoi, ponekod po dr-avi pa jih celo ni zaradi monih tradicionalnih institucij. Preve centralizirane dravne institucije so odgovorne za premajhen napredek v provin-cah. Nekritina podpora Karzajevi viziji centralizi-rane vlade in ibka mo drugih vej oblasti sta se pokazali kot napani.Po letu in pol delovanja parlamenta je njegova politina uspenost majhna. Pokazale so se e njegove omejitve in pomanjkljivosti, ki so rezultat politine preraunljivosti predsednika ter njegovih mednarodnih podpornikov na prejnjih volitvah. Karzai je ostal odvisen od kratkotrajnih in trenut-nih zaveznitev v parlamentu, parlamentarci pa izgubljajo energijo z ustanavljanjem novih zavez-nitev za vsak zakon. Koalicije za podporo raz-linim predlogom so zaradi odsotnosti politinih strank in velike razdrobljenosti parlamenta vedno

    Foto

    : Nat

    o

    Postaja afganistanske

    policije

  • 2 4 S LOV E N S K A VO J S K A2 42 4 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

    Str

    oko

    vn

    e t

    em

    e

    ustanovljene na hitro, kar onemogoa njihovo kontinuirano in uinkovito delovanje. Sodstvo, ki je bilo do pred kratkim popolnoma kaotino in brez pravih pooblastil, se vzpostavlja poasi. ele avgusta 2006 je Afganistan dobil vse tri demokratine veje oblasti. Spet se je po-javila nova prilonost za mednarodno skupnost, da uinkoviteje sodeluje pri pomoi Afganistanu, saj so bili dosedanji poskusi skromni. Mednarod-ni pravni strokovnjaki opozarjajo, da drava po-trebuje temeljit in obseen nart za nadaljnji raz-voj sodstva. as za majhne popravke je minil in spotovanje prava se mora im prej raziriti zunaj prestolnice Kabul.Sodniki se v tekih drubenih razmerah spopri-jemajo z ambicioznim delom. Najprej bodo mo-rala sodia utrditi svojo vlogo varuha zakona v dravi in se postaviti kot protiute drugih dveh vej oblasti. Te naloge ne bodo mogla opraviti brez obsene pomoi tujih varnostnih sil v dravi, saj afganistanska policija in vojska nista dovolj mo-ni, da bi sami preganjali storilce kaznivih dejanj. Sodia se bodo morala bolj uveljaviti tudi kot razsodniki pri vpraanjih islamske vere. Pri tem se pojavlja prilonost, da sodia tudi s svojo in-tegriteto v zadevah eriatskega prava prepreijo legitimacijo radikalnega islama. Najteja naloga

    bo verjetno iritev pristojnosti sodi na vse ravni ivljenja v dravi, od vakih do dravnih.

    Kako naprejNa notranjepolitinem podroju primanjkuje spod-bude za politine spremembe pri delovanju politi-nih institucij, pravne drave in njene stabilnosti. Za-radi izjemnih dobikov pri prodaji opija si nekateri vpleteni v spopade ne elijo delujoe drave, tem-ve aktivno spodbujajo spor. Vladavina zakona bi ogrozila mo in naine financiranja veliko lokalnih ter dravnih politinih veljakov. Mnogi lokalni velja-ki, ki si ne elijo delujoe drave, so lani trenutne vladne administracije in izkoriajo svoj poloaj za podkupovanje, izrabljanje omejenih naravnih virov in pridobivanje dobika s preprodajo mamil. Drave, ki vlagajo loveke in finanne vire v sta-bilnost Afganistana, se morajo odloneje zavzeti za vzpostavljanje pravne drave in delujoih dr-avnih institucij ter nehati financirati nedelujoe projekte, namenjene ohranjanju obstojeih raz-mer. Na notranjepolitini ravni se morata zaeti dialog med politinimi akterji in ponoven razmis-lek o prihodnosti drave. Program sprave, imeno-van Mir skozi mo, ki se je zael maja 2005, je

    prvi korak v to smer. Ustanovitev akcijske skupine za oblikovanje varnostnih politik julija 2006, v njej sodelujejo najpomembneji mednarodni in notra-njepolitini akterji, predstavlja naslednji pomem-ben napredek pri usklajevanju varnostnih vpra-anj in ukrepov v dravi. Le s skupno in usklajeno akcijo lahko mednarodna skupnost vpliva na ko-renito spremembo politinih razmer v dravi.Za dolgorono stabilizacijo drave mora medna-rodna skupnost dobiti tudi jasna politina zagoto-vila Pakistana, da bo nehal podpirati protivladne sile. Nezaupanje Pakistana do politike Afgani-stana zaradi njegovih vedno tesnejih politinih vezi z Indijo ne sme biti izgovor za pomanjkanje politine volje. Trenutno je mo predsednika Mu-arafa zaradi notranjepolitinih razlogov omaja-na in mednarodni pritiski nanj ne bodo izboljali varnostnih razmer na jugu Afganistana, prav tako pa bi lahko ogrozili notranjepolitino stabilnost v Pakistanu. Kljub vsemu prihaja as odloitev, ko se bodo glavni mednarodni akterji, torej tudi Pakistan, spet morali odkrito pogovoriti o realnih monostih za stabilizacijo Afganistana.

    Andra Melanek Foto: obrambne sile ZDA

    Afghanistan five years after military interventionFive years after American intervention, Afghanistan is still living in a dangerous atmosphere of deception, tension and fear. The forces deployed in the country are now three times those of 2002, and yet the recently dispatched new forces are unable to provide the much needed security to the population, and the popularity of foreign soldiers has been dropping dramatically. Furthermore, thanks to the assistance of the West and the Karzai government, the leading positions in the country are again in the hands of notorious characters from Afghanistans recent past. Many of the elected representatives are the same military commanders and warlords that were the very cause of the population turning to the Taliban for help a decade ago. Afghanistan is, notwithstanding the current unfavourable security and political situation, strategically very important and needs to be stabilised as soon as possible. With resolute joint action, the international community may be able to improve security and the political situation in the country. To overlook such an opportunity might allow instability to spread across the whole region.

  • S LOV E N S K A VO J S K A 25

    Stro

    kov

    ne

    tem

    e

    V spopadih v mestih kot tudi v veini drugih ob-lik bojevanja velja staro pravilo, da uspeh lahko doseemo le z medsebojno podporo oklepa in pehote. V mestnih naseljih je tradicionalno veji poudarek na pehoti, podobne izkunje Ameria-nov v Iraku in Izraelcev v boju proti Palestincem pa so pokazale, da imajo tanki in druga oklepna vozila celo prednost ter da je njihova uporaba v vsakem primeru nujna.

    O taktinem vidiku teavLahke pehotne enote nimajo dovolj zaite in ognjene moi, da bi uinkovito delovale proti za-sedam, minam, improviziranim eksplozivnim na-pravam, bunkerjem, utrjenim stavbam ter dobro maskiranim ognjenim poloajem nasprotnika, ki maksimalno izkoria prednost svojega urbane-ga terena. Zaitena oklepna vozila, ki zadrijo eksplozivne naprave in zadetke RPG, so tam, da poskrbijo za pomanjkljivosti pehote. Seveda so v mestnem okroju nevarnosti tudi za oklep, predvsem zaradi omeje-ne vidljivosti in svobo-de manevra. Tukaj ne obstaja meja bojia,

    Oklepne enote v mirovnih operacijah

    Sodobni spopadi vse pogosteje pote-kajo v mestnih okrojih in najverjetneje se bo ta tenja stopnjevala, zato se raz-vijajo nova ter ponovno uijo stara pra-vila za uporabo oklepnih vozil v urbanih naseljih. Prav tako se uvajajo tehnine spremembe, da bi z njimi odpravili pomanjkljivosti na oklepnih vozilih, ki so povezane s taknimi vrstami operacij.

    zato do napada ne prihaja le s prednje strani, kjer je oklep najmoneji, temve tudi z bokov, od za-daj, zgoraj in spodaj, zato mora pehota okrepiti opazovanje ter zavarovati ibke toke oklepnikov.Najpogosteja taktina formacija, ki jo uporablja-jo Izraelci in v zadnjem asu Ameriani, je tako imenovana katla, pri kateri se nekaj tankov in oklepnih vozil pehote zdruuje ter medsebojno podpira. Vozila se razporejajo v tiri kote v obliki katle, premikajo se poasi ter si postopno in usklajeno vzamejo as za vidno preverjanje obmoja, pri-mernega za delovanje nasprotnika. Takna taktika jim omogoa,

    da privabijo delovanje nasprotnika z ognjem, s imer se ta demaskira, in tako lahko delujejo na opaene cilje. Formacija se najpogosteje ustavlja na kriiih zaradi zavarovanja, bolje pregledno-sti in pokrivanja z ognjem.Primer za takno formacijo je delovanje amerike-ga konjenikega bata-ljona leta 2004 v Iraku v mestu

    Foto

    : brit

    ansk

    a vo

    jska

    Formacija tankovskega voda leclerc

  • 2 6 S LOV E N S K A VO J S K A

    Str

    oko

    vn

    e t

    em

    e

    Al Tharva, bolj znanem kot Sadr City. Elementi enote so se v zaetku premikali v koloni, vendar so bili kmalu prisiljeni zavzeti formacijo katle. V tem primeru jo je sestavljalo najmanj est vozil, in sicer v oklepno-mehanizirani formaciji brez izkrc-nega dela pehote, ki se je premikala po glavnih ulicah mesta. Uspeh takne formacije je bil odvisen od sposo-bnosti voznikov, da zadrijo formacijo in prema-gujejo teaven teren, od oklepne zaite abramsa M1A2 in bradleyja M2/3A3 ter posebej od dodat-nih neodvisnih optinih sistemov za poveljnika vozila, ki so mu omogoali boljo preglednost, in sicer 360 stopinj, pri emer je bil v vozilu in se ni izpostavljal nevarnosti. Poudariti je treba, da laja in manj oklepljena oklepna vozila niso primerna za takno uporabo, ker posadkam ne zagotav-ljajo varnosti pred zasedami nasprotnika z IED, RPG, minami in drugim. Glavna oboroitev oklepnika zaradi delovanja na majhnih razdaljah do najve 200 metrov je bil soosni mitraljez. Da bi povzroili im manjo kodo na objektih, so im bolj zmanjali uporabo tankovskih topov 120 mm, pri emer je uporabo odobril poveljnik bataljona, in topov 25 mm, upo-rabo katerih je odobril poveljnik ete.e bi bilo eno izmed vozil onesposobljeno, bi po-tekal dril. Druga vozila iz formacije bi obkroila

    pokodovano vozilo in ustvarila jekleni zid okoli njega. Pehota bi se izkrcala iz bradleyjev in po-krila mrtve kote, nato bi prispel tank za evakuacijo M-88 v spremstvu enot za hitro posredovanje in izvlekel pokodovani oklepnik. Izbira formacije je odvisna od terena, na katerem poteka operacija.Tako imamo tudi drugi primer iz Iraka v An Nad-afu v starem delu mesta z ozkimi vzporednimi ulicami in na pokopaliu. Takne mestne raz-mere so prisilile amerike enote, da napredujejo v tevilnih delih na vzporednih smereh, vekrat brez monosti medsebojne podpore. Obiajno bi bili spredaj abrams in bradley v spremstvu M1114, torej oklepljenega hummerja. Tank bi napredoval nekoliko pred BVP, da bi ublail prvi udar nasprotnikove zasede. Bradley bi itil boke in zgornjo polisfero proti vijim nadstropjem in streham stavb, ker ima vejo elevacijo glavnega oroja. M1114 bi zavaroval notranji krog formacije in zadnji del s strojnico M240 7,62 mm. Pehota iz bradleyja in hummerja bi se razirila na boke sekcije, da bi uniila nasprotnika, ki bi poskual priti v mrtve kote vozil. Zaradi oblikovanosti poko-palia in zgradb je bilo zelo teko dosei viden stik, zato so morali uporabljati glasovno sporazu-mevanje, da so lahko sinhronizirali premik oklepa in pehote.Tretji primer se nanaa na neko vrsto linijskega

    napada, pri katerem bi enote delovale na vzpo-rednih smereh tako, da bi se lahko vozila premi-kala proti dominantnim tokam, torej kriiem, kjer bi lahko nemoteno obraali kupole in imeli boljo preglednost. Prvi tank bi pokrival prostor spodaj spredaj in proti nezaitenemu boku, dru-gi tank bi bil dva bloka zadaj in bi pokrival prostor spredaj nad prvim tankom, tank poveljnika pa bi pokrival zadnji del in nezaiten bok. Najve dva voda bi se postavila v linijo, na tirih smereh s pehoto v M1114 v zaledju izza srednje tankovske sekcije.

    Tehnino prilagajanjePodobno kot so se oklepne enote hitro taktino prilagodile, so se hitro pojavila tehnina prilaga-janja oklepnih vozil za uporabo v mestnih nase-ljih. Mestno zemljie je zahtevalo zaito vozila na vseh 360 stopinjah tako, da se je na tanke in oklepna vozila pehote namealo dodatni oklep na slabe zaitene dele v obliki reaktivnega oklepa ali tako imenovane reetkaste kletke (an-gleko slat cage), ki so se v Iraku pokazale kot zelo uinkovite. Druga pomembna stvar pri tehninem prilagaja-nju je razvoj ustreznega streliva. V ta namen sta bila razvita venamenski izstrelek, primeren za mestna bojia, in tudi projektil XM1028, s katerim

    termalna namerilna naprava

    komplet tusk za tank abrams za urbano bojevanje

    daljinski nain upravljanja mitraljeza 12,7 mm zaitne

    oklepljene ploe za

    polnilca

    telefon za komuniciranje s pehoto

    reetkasta kletka za

    zaito motornega

    oddelka

    ploe reaktivnega oklepa

    termalna slika poveljnika

    termalna oala za polnilca

  • S LOV E N S K A VO J S K A 27

    Stro

    kov

    ne

    tem

    e

    je mogoe ognjeno delovati na nasprotnika, ki je splezal na nae sosednje vozilo, ne da bi pri tem pokodovali vozilo. Bistvena elementa sta tudi za-gotavljanje bolje vidljivosti iz vozila in bolje ra-zumevanje razmer. To je v prvem delu doseeno s postavljanjem vejih optinih blokov, torej peri-skopov, poleg tega se je kot zelo koristen pokazal neodvisen termovizijski sistem poveljnika (Com-mander Independent Thermal Viewer CITV) na M1A2 abramsu in neodvisni sistem poveljnika (Commanders Independent Viewer CIV) na M2 bradleyju. Za laje razumevanje trenutnega poloaja in vodenje spopada so se pokazali kot odlini sistemi, na primer ameriki medmreni FBCB2. Zelo dober primer tehnine izboljave oklepnih vozil je komplet, namenjen tankom abrams M1A2, imenovan TUSK (Tank Urban Sur-vivability Kit). Ta komplet vkljuuje ploe reaktiv-nega oklepa na bonih stranicah hodnega dela, daljinski nain ravnanja z mitraljezom 12,7 mm za poveljnika tanka, ki pokriva 360 stopinj (origi-nalni M1 in M1A1 so imeli monost delovanja iz vozila, vendar je zaradi dodatne opreme M1A2 izgubil to monost), in mitraljez 7,62 mm M240 za polnilca topa z zaitnimi oklepnimi ploami, ki omogoajo varneje ognjeno delovanje zunaj tanka. Na mitraljez so pritrjeni termovizijska na-merilna naprava, s pomojo katere polnilec s po-sebnimi oali za prikaz slike, torej vizirjem, lahko strelja iz notranjosti vozila, reetkast oklep na zadnjem delu, ki dodatno iti motorni oddelek, in telefon za zvezo s spremljajoo pehoto na za-dnjem delu tanka, kar so imeli e ameriki tanki pred abramsom.Doloene tehnine izboljave so tudi v drugih tipih

    tankov, in sicer v leopardu 2 PSO, leclercu AZUR, merkavi LIC in TROPHY. Zelo zanimive so izkunje amerikih enot na kolesnih oklepnih vozilih stry-ker. eprav je bilo veliko nasprotnikov ali skepti-kov glede uporabe strykerjev v Iraku, je s svojimi sposobnostmi presenetil. Pokazal se je kot zelo odporen proti zadetkom in tako reil veliko ivljenj pripadnikov amerike vojske. Zelo dobro se je iz-kazala reetkasta kletka proti zadetkom iz RPG. Od 115 zadetkov iz taknega oroja ni bil kljuno zadet niti en stryker, ki ima zelo dobro zaito pro-ti minam in IED. Z vgraditvijo gum run flat lahko nadaljuje manever tudi s sedmimi od osmih pre-luknjanih gum. Zelo dobro se je izkazal zaradi povzroanja manje kode na infrastrukturi med premikanjem in pri veliki hitrosti.To ne pomeni, da ima kolesnik prednost pred go-seniarjem, temve da ima vsak tip oklepnega vozila svoje znailnosti in da je njihova prednost uporabe odvisna od razmer na bojiu. Oklepne enote v Iraku in pred tem v Izraelu so potrdile, da s prilagajanjem taktike in tehninimi izboljavami postajajo vedno bolj pomembne v operacijah v mestih. Oklepne enote so edine, ki lahko zagotovi-jo uspeen manever ter moan in natanen ogenj v tako nevarnem bojevanju.

    Organizacija tankovskega voda in operacije v mestih

    Danes imajo vojske formacije tankovskega voda s tremi ali tirimi tanki. Zanimivo je, da so tudi oklepne enote v nekaterih zahodnih dravah spremenile formacijo na tri tanke v vodu, kar je bolj znailno za nekdanji vzhodni blok. Tako je Izrael, ki ima skoraj najve izkuenj v tankovskem

    bojevanju, najprej preel z voda s petimi tanki na vod s tirimi tanki in pozneje na vod s tremi tanki. Sedanjo strukturo sestavljajo ete s tremi vodi, ki imajo po tri tanke in poveljnika tanka. Takna formacija omogoa, da imajo v vsakem trenutku osem tankov, ki odpirajo ogenj, in tri tanke, ki iz-vajajo manever, poleg tega je bila zelo uspena v prejnjih intenzivnih tankovskih bojih, ki so jih Izraelci izvajali s sosednjimi dravami, torej med arabsko-izraelskimi vojnami. Trenutno se je v izraelski vojski pojavila zami-sel, da bi uvedli formacijo ete s sedmimi tanki, torej tri vode z dvema tankoma in poveljnikim tankom, pri emer bi sekcije (dva tanka) lahko delovale samostojno. Takna struktura bi bila mogoa zaradi naprednih monosti tanka mer-kava MK4. Nemke oklepne enote so prele z voda s tirimi tanki na vod s tremi tanki, vendar je skupno tevilo tankov v eti ostalo nespremenje-no. Namesto prejnjih treh vodov imajo zdaj tiri vode s tremi tanki in poveljniki tank. V anglekih oklepnih enotah je podobna formacija kot v nem-kih, vendar imajo dva poveljnika tanka. Rusi so obdrali tradicionalno reitev s tremi tanki v vodu, vendar razmiljajo o uvajanju voda s tirimi tan-ki in BMPT, torej vozilom za ognjeno podporo na podlagi T72/T90, oboroeno s topovi, bombome-ti 30 mm in protioklepnimi projektili AT-9 ataka. Namen teh bojnih vozil je unievanje drugotnih ciljev, tanki pa se spopadajo s tekimi cilji. To bojno vozilo bi dvignilo bojno uinkovitost voda za 30 odstotkov. Amerika vojska je v vodu obdr-ala tiri tanke in eto s tirinajstimi tanki, in sicer ima vsak od treh vodov tiri tanke ter poveljnika tanka. Verjetno je dobro izbrala, posebno kadar govorimo o bojevanju v mestnem okolju. Za boje v ozkih ulicah, kjer tanki delujejo v sekcijah ali for-maciji katle, vod s tremi tanki ne bi bil primeren in ekonomien.

    Damir tembergerVir: Hrvatski vojnik

    Stryker z reetkasto

    kletko

    Armoured units in peacekeeping operations

    Modern warfare is more and more situated in urban areas and this trend is expected to grow; consequently, tactics for the use of armoured vehicles in built-up areas are be-ing revisited and new tactics are being de-veloped. In his article, the author describes mutual support between armoured fighting vehicles and the infantry in urban warfare, and the technical modifications that are be-ing introduced in order to make armoured vehicles more effective in such operations.

  • 2 8 S LOV E N S K A VO J S K A

    p

    ort

    v v

    ojs

    ki

    Kakno delo opravljate v Vojakem muzeju?Sem pripravnik v Vojakem muzeju. Delam kot civil-na oseba in opravljam naloge kustosa. tudiral sem zgodovino in sem zelo vesel, da sem dobil zaposli-tev v svoji stroki, v kateri se bom tudi specializiral. Vo-jaka in politina zgodovina sta me namre vedno zanimali. V Vojakem muzeju delam od decembra, spoznavam SV in bolj podrobno njeno zgodovino. Doloili so me za skrbnika dveh zbirk, kar pomeni, da bom obe natanno prouil in dopolnjeval, in sicer zbirki nebojne vojake opreme ter vojakih zemljevi-dov. Slednja mi je e posebej pri srcu, saj so mi zelo blizu zemljevidi. Z njimi sem ves as rasel, ker je oe geograf, zdaj pa je geografinja tudi sestra. Ste se z razlinimi porti ukvarjali od malega? Ko sem bil mlaji, sem se ukvarjal s smuanjem, pozneje pa me je bolj zanimalo deskanje na snegu. V srednji oli je bil port manj pomemben, vedno pa sem ga rad spremljal po televiziji. eprav sem rad aktiven, mi veliko pomeni spremljanje portnih, najraji nogometnih tekem tudi v ivo. Ve mi je tudi hokej na ledu, rad spremljam e ekstremne porte, kot je gorsko kolesarjenje, vendar se z njimi ne ukvarjam. Nakljuno sem se zael ukvarjati z raftanjem, ki je zelo zanimiv port. V Strai na Do-lenjskem, sicer pa ivim v sosednji Vavta vasi, sem lan kluba Gimpex, ki je e est let slovenski dravni prvak. Zael sem s turistinim raftanjem, nato pa trenirati s prvo ekipo. Kaken port je raftanje? Tekmujejo razlino velike ekipe, in sicer po dva, ti-

    Tekmovalnemu raftanju elimo vrniti priljubljenost

    Matja Ravbar je kustos pripravnik v Vojakem muzeju SV, v katerem se je zaposlil po konanem tudiju zgodovine. V prostem asu se ukvarja z raftanjem in po Krki vozi turiste. Bolj pomembno od turistinih voenj je zanj tekmovanje v raftanju, v katerem se s kolegi iz doma-ega kluba Gimpex iz Strae pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki bo konec juni-ja v Juni Koreji. eli si, da bi tekmovanja v raftanju postala bolj priljubljena in da bi na slovenska tekmovanja privabili tudi ve gledalcev.

    ri ali est tekmovalcev v enem raftu oziroma tako imenovani R2, R4 ter R6. Elitno, najbolj atraktivno in tudi najteje je tekmovanje s estimi lani, torej R6, in sicer zato, ker je teko uskladiti gibanje ter ves-lanje ve tekmovalcev. Podobno velja za vse vesla-ke porte, saj e je ekipa homogena in usklajena, oln gre, kot mu doloijo. Veslamo po divjih vodah, ki imajo svoje zakonitosti, zato je usklajenost delo-vanja e bolj pomembna od moi, ki jo sicer morajo imeti veslai. Katere discipline so pri raftanju? To so sprint, spust in slalom. Spusti so dolgi od pol do ene ure, saj moramo preveslati priblino osem ki-lometrov. Starta se v dvominutnem zamiku, zmaga pa tisti, ki ima najbolji as. Sprint traja do dve minuti in pol, saj so razdalje kratke. Mogoe je, da starta-ta dve ekipi hkrati, najbolj pomemben pri tem pa je uspeen start, saj e prvi oln zapre pot drugemu, ga bo ta zelo teko prehitel zaradi kratke proge. Sla-lom je tehnina disciplina, pri kateri moramo veslati mimo kolikov in e se jih oln ali kdo izmed tekmo-valcev dotakne, se pribije as. To je moja najljuba disciplina, s slalomom pa se tudi zelo dobro naui sprinta. Ti disciplini sta najbolj zanimivi za gledalce. Je ta port priljubljen? Bobri, ki so bili estkratni svetovni prvaki, so legen-da slovenskega raftanja, vendar zdaj niso ve aktiv-ni. V zaetku 90. let je bil to precej priljubljen port, saj je na tekmah tekmovalo tudi do 20 ekip, danes pa v mnoinih obilih ne spremljajo tekmovanj, gledalcev je zelo malo in e tevilo ekip se je zmanj-alo. port je poseben, ker ekipa potrebuje veliko treningov, da je lahko uspena in da se naui dobro voditi raft. Na prvi tekmi dravnega prvenstva, ki je potekala konec marca, je tekmovalo le est ekip. Naa ekipa pravzaprav nima prave konkurence, kar je koda, saj bi si eleli dobro ekipo, da bi se lahko

    primerjali in tekmovali med seboj. elimo si tudi ve gledalcev, ki ustvarijo dobro vzduje. Na katerih tekmah e sodelujete?Tekem za dravno prvenstvo je ve, sodelujemo pa e v regionalni ligi in na evropskem ter svetovnem prvenstvu. V regionalni ligi tekmujejo ekipe oziroma klubi iz Slovenije, Hrvake, Bosne in Hercegovine, Slovake, Avstrije, Italije ter eke. Med seboj ne tek-mujejo drave, pa pa klub proti klubu. Tudi na sveto-vnem prvenstvu bo Slovenijo zastopal klub Gimpex, konkurenca pa je na teh tekmovanjih moneja. Kje trenirate?Kadar je pozimi lepo vreme, treniramo na Krki. Ti treningi so namenjeni predvsem usklajevanju eki-pe, saj je Krka bolj mirna reka. Spomladi zanemo trenirati na divjih vodah, na primer na Savi Bohinjki in Dolinki, na urejeni veslaki progi v Tacnu in pri Trbovljah pri termoelektrarni. tirikrat na teden ima-mo vodne treninge, drugo pa so suhi treningi, vsaj e dva- ali trikrat na teden. Suhi treningi obsegajo predvsem vaje za mo v fitnesu in tek. Kaj sodi k opremi za raftanje? Oprema obsega raft, vesla, elado, reilni jopi in neoprensko obleko. Obstajata dva tipa rafta, in si-cer je eden iri, bolj stabilen ter zato bolj poasen, drugi pa je oji, manj stabilen in hiter. Na vejih tek-movanjih mora organizator priskrbeti enake olne za vse, da so razmere za vse ekipe enake. Pripravljate se na svetovno prvenstvo. Svetovno prvenstvo bo v Juni Koreji od 27. junija do 2. julija. Na klub gre tretji na svetovno prven-stvo, tokrat pa je na cilj kolajna. Priakujemo mo-no konkurenco Rusov, Kanadanov, Avstralcev in tudi evropskih ekip. Tekmovanje bo potekalo v vseh disciplinah, ki doloijo tudi skupnega zmagovalca.

    Valerija . Jarm Foto: Burno Toi

    Foto

    : Mat

    ja

    Ravb

    ar

  • S LOV E N S K A VO J S K A 29

    p

    ort v

    vojsk

    i

    Tekmovalnemu raftanju elimo vrniti priljubljenost

    Ste trener vojake reprezentance in glavni trener v KBK Maribor, poleg tega pa vodite kadetsko repre-zentanco. Kaken je va nain dela z mladimi?Delo z mladimi je zahtevno, saj se e razvijajo, zato je nain dela drugaen kot pri odraslih. Pri mladih vedno razvijamo njihovo telo za reakcijo, gibnost, motoriko, samozavest itn. To ponemo z igro, da spodbudimo veselje do porta in jih poasi pri-pravljamo na pozneje garanje ter odrekanje, ki sta nujna za doseganje vrhunskih rezultatov. Kot sem e dejal, mladih ni teko motivirati. Vse naredimo z igro. Tee jih je prepriati, da redno trenirajo. Danes, v dobi raunalnikov, so otroci izgubili smisel za igro v naravi. Menim, da jih je treba im bolj usmerjati v port in odvrniti od raunalnikov ter televizije. Sta-tistika kae, da je do 80 odstotkov otrok v srednjih olah motorino nesposobnih, kar je treba spre-meniti. Otroci doseejo vse, kar se da na podroju motorike, reakcije in gibnosti narediti, med etrtim in dvanajstim letom, zato smo za to obdobje pri-pravili posebne programe treninga.Kako poteka trening?Trening mora biti im bolj zanimiv za otroke, in sicer zelo dinamien ter raznolik, zato trener porabi zelo veli-ko energije. Trener mora biti zmeraj inovativen. Otrok je raziskovalec in potrebuje veli-ko podatkov. Z monotonostjo in prevelikim ponavljanjem doloenih vaj pri otrocih ne boste uspeni. Trening naj ob-sega igro, humor in uenje.Letos bo evropsko prvenstvo za kadete. Kakno je stanje

    med mladimi v taekwondoju?Glede otroke populacije nas ne skrbi. Mislim, da smo e precej naredili pri podmladku, eprav ima-mo e vedno veliko rezerve. V kadetski reprezen-tanci je letos nastal nekaken primanjkljaj, kar je posledica tega, da je izredno izkuena generacija kadetov prestopila v starostno kategorijo mladin-cev. Evropskega prvenstva v Budimpeti se bomo udeleili, vendar z zelo pomlajeno in ne tako izku-eno reprezentanco kot v Palermu, kjer smo osvo-jili bronasto kolajno. Tokrat kolajna ni realnost, prej preseneenje.Pred asom je bilo precej polemik in kritik zaradi odstopa predsednika Taekwondo zveze Slovenije. Med njegovim predsedovanjem so taekwondoisti zaeli ponovno osvajati kolajne na najvejih tek-movanjih. Nekateri so uspeh pripisovali njemu. Ali je njegov odstop vplival na stanje v slovenskem taekwondoju?Menim, da ne, vsaj za razliico taekwondoja WTF.

    Rezultatov ne doseejo predsedniki, temve tekmovalci in njihovi trenerji. K rezultatom

    veliko pripomorejo klubski trenerji, saj s svojimi tekmovalci preivijo veino asa. Posledino je pomembno tudi dobro sodelovanje klubskih trenerjev s trenerji reprezentanc. Predsednik je poli-tik, meneder in poslovne, ki skrbi za dobro delovanje zveze. Da ne bo prilo

    do pomote eno je povezano z drugim in eno brez drugega ne gre. Bolje so raz-

    mere, lae trenerji in tekmovalci delamo, vendar nao zvezo WTF aka veliko dela, da se bomo lahko primerjali z velesilami v taekwondoju, kot so Koreja, Iran, Turija, panija in druge.Letos in prihodnje leto bodo potekale kva-lifikacije za olimpijske igre. Se je kdo od slovenskih tekmovalcev oziroma tekmo-valk zmoen uvrstiti nanje?

    Seveda, vedno obstaja monost. e bodo tekmovalcu ali tekmovalki oko-

    liine, dan, forma, reb in portna srea naklonjeni, je vse

    mogoe. eprav smo majhni,

    d o s e -g a m o

    dobre

    rezultate. Slovenski WTF ima v vseh selekcijah veliko talentov, ki so dosegli kolajne na najve-jih tekmovanjih. Zakaj se ne bi kdo uvrstil tudi na olimpijske igre? Kdo je verjel, da se bo Marcel More uvrstil na olimpijado v Sidneyju? Kot sem rekel, vse je mogoe.Kakna je strategija razvoja vaega kluba?Z gradnjo svojega centra smo ustvarili razmere, ki nam omogoajo vadbo brez omejitev. Seveda so se s tem poveale tudi elje za prihodnost. Teko je govoriti, kakne so in kaj bi radi dosegli. Posta-vili smo si cilj, da bi postali eden izmed monejih klubov v Sloveniji in tudi v tujini. Kot trener kluba lahko povem, da smo e vzgojili nekaj reprezen-tantov v vseh selekcij, precej dravnih prvakov v borbah in tehniki ter osvojili veliko kolajn na med-narodnih turnirjih in tudi prvo slovensko kolajno na kadetskem evropskem prvenstvu. V klubu imamo trenerje, ki so sposobni pripraviti tekmovalca za olimpijske igre, to pa je tisto, kar si vsi v klubu eli-mo. Kaj ve bi morali vpraati predsednika kluba Borisa Kovaia.Ste tudi trener vojake reprezentance. Lani se je tekmovalka Nua Rajher udeleila vojakega svetovnega prvenstva. Kakno je trenutno stanje v Slovenski vojski?Za zdaj je v Slovenski vojski zaposlena le Nua Rajher, ki pa ne izhaja iz olimpijskega taekwondo-ja (WTF), temve iz ITF. Z lansko udelebo na 17. svetovnem vojakem prvenstvu v taekwondoju v Koreji so se z olimpijskim taekwondojem zaeli ukvarjati tudi v Slovenski vojski, s tem pa se je po-vealo zanimanje vodstva za ta port. To je posle-dica uspeha Nue Rajher, ki je s svojima karizmo in trudom dobro zastopala Slovenijo, eprav to ni bila njena disciplina. Po treh mesecih treninga WTF je dokazala, da lahko tekmuje s tekmovalkami, ki vso kariero nastopajo v tej disciplini in da je spo-sobna tudi za olimpijski taekwondo. Za zaposlitev e kaknega portnika so odgovorni vrhovni po-veljniki in poveljnik portne ete Miran Stanovnik. Sam lahko to le predlagam, elim pa si, da bi bilo tekmovalcev v Slovenski vojski ve.Omenili ste taekwondo WTF in ITF. Kaken je od-nos med njima v Sloveniji?Mislim, da je ta odnos v redu. Vse, kar imata disci-plini skupnega, je le ime, vse drugo je tako razlino, da se ne da primerjati. To je seveda tudi razlog, da so odnosi dobri. Sao Branilovi

    Imamo monosti za razvoj taekwondoja

    Kristijan Kovai je trener taekwondoja v klubu KBK Maribor, hkrati pa je tudi trener kadetske in vojake reprezen-tance Slovenije. Z njim smo se pogo-varjali o razmerah v slovenskem tae-kwondoju.

    v dobi raunalnikov, so otroci izgubili smisel za igro v naravi. Menim, da jih je treba im bolj usmerjati v port in odvrniti od raunalnikov ter televizije. Sta-tistika kae, da je do 80 odstotkov

    Pred asom je bilo precej polemik in kritik zaradi odstopa predsednika Taekwondo zveze Slovenije. Med njegovim predsedovanjem so taekwondoisti zaeli ponovno osvajati kolajne na najvejih tek-tistika kae, da je do 80 odstotkov

    otrok v srednjih olah motorino nesposobnih, kar je treba spre-meniti. Otroci doseejo vse, kar se da na podroju motorike, reakcije in gibnosti narediti, med etrtim in dvanajstim letom, zato smo za to obdobje pri-pravili posebne programe treninga.Kako poteka trening?Trening mora biti im bolj zanimiv za otroke, in sicer zelo dinamien ter raznolik, zato trener porabi zelo veli-ko energije. Trener mora biti zmeraj inovativen. Otrok je raziskovalec in potrebuje veli-ko podatkov. Z monotonostjo in prevelikim ponavljanjem doloenih vaj pri otrocih ne boste uspeni. Trening naj ob-sega igro, humor in uenje.Letos bo evropsko prvenstvo za kadete. Kakno je stanje

    zaeli ponovno osvajati kolajne na najvejih tek-movanjih. Nekateri so uspeh pripisovali njemu. Ali je njegov odstop vplival na stanje v slovenskem taekwondoju?Menim, da ne, vsaj za razliico taekwondoja WTF.

    Rezultatov ne doseejo predsedniki, temve tekmovalci in njihovi trenerji. K rezultatom

    veliko pripomorejo klubski trenerji, saj s svojimi tekmovalci preivijo veino asa. Posledino je pomembno tudi dobro sodelovanje klubskih trenerjev s trenerji reprezentanc. Predsednik je poli-tik, meneder in poslovne, ki skrbi za dobro delovanje zveze. Da ne bo prilo

    do pomote eno je povezano z drugim in eno brez drugega ne gre. Bolje so raz-

    mere, lae trenerji in tekmovalci delamo, vendar nao zvezo WTF aka veliko dela, da se bomo lahko primerjali z velesilami v taekwondoju, kot so Koreja, Iran, Turija, panija in druge.Letos in prihodnje leto bodo potekale kva-lifikacije za olimpijske igre. Se je kdo od slovenskih tekmovalcev oziroma tekmo-valk zmoen uvrstiti nanje?

    Seveda, vedno obstaja monost. e bodo tekmovalcu ali tekmovalki oko-

    liine, dan, forma, reb in portna srea naklonjeni, je vse

    mogoe. eprav smo majhni,

    d o s e -g a m o

    dobre

  • 3 0 S LOV E N S K A VO J S K A

    Ob

    razi

    Kdaj ste se zaposlili v SV in kje ste delali?V SV sem se zaposlila v zaetku leta 2002. Naj-prej sem manj kot leto dni delala v 10. MOTB, v katerem sem opravila vse tri faze vojakostrokov-nega usposablja in si pridobila VED strelec. Delo v 10. MOTB je potekalo v skupinah in je obsegalo veliko terenskih usposabljanj, pri emer je bil po-udarek predvsem na postopkih pehotnega voja-ka na bojiu in delu z oklepnimi kolesnimi vozili valuk. Konec leta 2002 se mi je ponudila prilo-nost prerazporeditve v 17. BVP, v katerem delam z zadovoljstvom e danes. V 17. BVP je poudarek predvsem na individualnem delu oziroma delu v manjih skupinah, pri emer je vsak pripadnik vojake policije ustrezno strokovno usposobljen za samostojno opravljanje vojakopolicijskih na-log, kot so zagotavljanje vojakega reda in disci-pline, kontrola vojakega prometa, preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj v vojski, skrb za varovanje vojakih in civilnih oseb ter delegacij in varovanje vojakih objektov ter okoliev skladno z zakoni in pooblastili. V 17. BVP sem prila na svojo eljo, saj sem si vedno elela opravljati po-klic policistke. Zakaj ste se odloili za vojaki poklic?Razlog, da sem se pridruila SV, je verjetno skrit nekje v meni. Po naravi sem oseba, ki ima rada red in disciplino. SV mi ponuja dovolj prilonosti, da lahko zadovoljim osebne interese, ki so pove-zani z dinaminim delom, ljubeznijo do vojake uniforme in s predanostjo domovini. SV je okolje, ki na prvi pogled daje zmoten vtis, da ni prijazno do ensk, vendar se je glede na moje dosedanje izkunje s slubovanjem v SV pokazalo kot zelo razumevajoe in enakovredno za oba spola. S predsodkom, da je to moki poklic, sem se sre-ala tudi sama, ko sem se odloala o zaposlitvi v SV, vendar sem kot pripadnica SV kmalu spo-znala, da to ni res. Ali ste e sodelovali v mirovni operaciji?Misija Kforja na Kosovu, kamor sem za est me-secev odla leta 2005, je bila do zdaj moja edina izkunja z delom v mednarodnem okolju. Tam sem opravljala delo vodje patrulje vojake poli-cije, ki je skrbela za kontrolo vojakega prometa

    in opreme v vozilih, za merjenje hitrosti, preizkus alkoholiziranosti in drugo. Delo na misiji je bilo za-nimivo, saj prihajam iz enote vojake policije, ki ima drugane naloge. Kako uporabne so bile te izkunje pri vaem vsakdanjem delu?Izkunje z misije so dobre. Na njej sem se prepri-ala, da je treba nalogo dobro opraviti, poleg tega sem postala e bolj odgovorna, vestna in preda-na svojemu poklicu. Vsakdanje delo v EVO je po-sebno in obsega predvsem zagotavljanje razmer za nemoteno delo zaposlenih na MO in GSV s fizinim in tehninim varovanjem, spremstvom, zavarovanjem delegacij, urejanjem prometa na povrinah MO itn. Kaj delate v EVO in kako poteka vae delo?V EVO sem zaposlena kot poveljnica oddelka VP in skrbim za priblino 20 pripadnikov. Kot vodja izmene opravljam naloge sladno z elaboratom varovanja in hinim redom MO, skrbim za varo-vanje ljudi, sredstev, prostorov, objektov MO in GSV z okolico, poveljujem, usklajujem delo in nadziram motvo za varovanje. Poleg tega iz-dajam ukaze, ki so povezani z rednimi nalogami, obveam pripadnike o tekoih stvareh, skrbim pa tudi za poroanje nadrejenim o stanju v enoti. Delam v izmenah, in sicer dnevni ter noni po 12 ur, saj EVO opravlja dolnosti 24 ur na dan. Ali se vam je kot edini poveljnici od-delka v 17. BVP teko uveljaviti v veinoma mokem kolektivu?V 17. BVP dela 22 pripadnic, od tega sta dve vodnici slubenih psov, dru-ge pa opravljalo operativne in administrativne naloge v enotah ter poveljstvih 17. BVP. V EVO de-lamo tiri pripad-nice, od tega sta dve v postopku pridobivanja voja-kopolicijskih po-oblastil. Kot edina podastnica v 17. BVP opravljam delo enakovredno mokim in mi to ne

    povzroa teav. Pri nadrejenih je pomembno, da je delo opravljeno strokovno in pravoasno, moj spol pa pri tem nima posebne vloge. Podrejeni ne dvomijo v moje strokovne sposobnosti in odloit-ve, zato dobro sodelujem ter se z njimi razumem.Koliko asa vam po slubenih obveznostih osta-ne za prosti as in kako ga veinoma preivite? Ukvarjala sem se s plavanjem, smuanjem, kara-tejem in lokostrelstvom, v emer sem tudi tekmo-vala ter dosegala precej dobre rezultate. Zaradi pomanjkanja asa in tevilnih slubenih obvez-nosti sem opustila tekmovanja. V okviru 17. BVP se udeleujem treningov v skupini za usposab-ljanje in prikaz borilnih vein. V prostem asu rada kolesarim, plavam, berem, hodim s psom na sprehod, kuham ter se druim z domaimi in prijatelji. Kakna bo vaa nadaljnja kariera v Slovenski vojski?Predana sem vojakemu poklicu in se ravnam po kodeksu ter sloganu vojake policije, zato delo opravljam astno in predano. V SV sem zaela de-lati kot vojakinja. Opravila sem vse faze vojako-strokovnega usposabljanja, pridobila vojakopo-licijska pooblastila in konala podastniko olo kot drugi najbolji kandidat v generaciji ter prido-

    bila srebrni znak podastnike ole. Moj cilj je e naprej opravljati naloge vestno in

    predano ter se udeleevati vojakih usposabljanj, sodelovati na voja-kih vajah in v mirovnih operacijah. Nameravam tudi konati tudij na Fakulteti za varnostne vede, kar mi bo omogoilo nadaljevanje karier-ne poti v SV.

    Marko PilarFoto: Bruno Toi

    S predanostjo vojski do poveljnice oddelka

    Vodnica Tatjana Pangerc dela od leta 2002 v enoti za varovanje objektov (EVO) v 17. BVP. S svojo predanostjo vojakemu poklicu in ljubeznijo do voja-ke uniforme ji je kot edini podastnici v 17. BVP uspelo priti na dolnost povelj-nice oddelka. Vodnica Tatjana Pangerc kot vodja izmene v EVO poveljuje pribli-no 20 vojakim policistom, ki varujejo objekte MO in GSV ter njihove okolie.

    Delam v izmenah, in sicer dnevni ter noni po 12 ur, saj EVO opravlja dolnosti 24 ur na dan. Ali se vam je kot edini poveljnici od-delka v 17. BVP teko uveljaviti v veinoma mokem kolektivu?V 17. BVP dela 22 pripadnic, od tega sta dve vodnici slubenih psov, dru-ge pa opravljalo operativne in administrativne naloge v enotah ter poveljstvih 17. BVP. V EVO de-lamo tiri pripad-nice, od tega sta dve v postopku pridobivanja voja-kopolicijskih po-oblastil. Kot edina podastnica v 17. BVP opravljam delo enakovredno mokim in mi to ne

    bila srebrni znak podastnike ole. Moj cilj Delam v izmenah, in sicer dnevni ter noni po 12 ur, saj EVO opravlja dolnosti 24

    Ali se vam je kot edini poveljnici od-delka v 17. BVP teko uveljaviti v veinoma mokem kolektivu?V 17. BVP dela 22 pripadnic, od tega sta dve vodnici slubenih psov, dru-ge pa opravljalo operativne in administrativne naloge v enotah ter poveljstvih 17. BVP. V EVO de-lamo tiri pripad-nice, od tega sta dve v postopku pridobivanja voja-kopolicijskih po-oblastil. Kot edina podastnica v 17. BVP opravljam delo enakovredno mokim in mi to ne

    bila srebrni znak podastnike ole. Moj cilj je e naprej opravljati naloge vestno in

    predano ter se udeleevati vojakih usposabljanj, sodelovati na voja-kih vajah in v mirovnih operacijah. Nameravam tudi konati tudij na Fakulteti za varnostne vede, kar mi bo omogoilo nadaljevanje karier-ne poti v SV.

    Marko PilarFoto: Bruno Toi

  • S LOV E N S K A VO J S K A 31

    Ra

    zved

    rilo

    Pravilna reitev gesla iz prejnje tevilke: ADMIRAL, POVEERJE, TAKTIKA, RAFAL.Nagrade prejmejo: Mark Blatnik, Mala Gora 2, 1332 Stara Cerkev, Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 Medvode, in Martin Unuk, Ulica heroja Nandeta 7, 2000 Maribor.Nagrajencem estitamo. Pravilne reitve tokratne krianke nam poljite do petka, 4. maja 2007, na naslov: Urednitvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

    Ime in priimek: ...........................................................................

    Naslov: .........................................................................................

    Pota: ...........................................................................................

    Reitev gesla: .............................................................................

    ........................................................................................................

    Reevalcem nagradne krianke

  • portne igre Tekmovanja Zabava

    Ve informacij:

    www.slovenskavojska.si

    Foto

    : Bru

    no To

    i

    Praznujte z nami dan Slovenske vojske

    Foto

    : Bru

    no To

    i

    V soboto, 12. maja,vas od 10. do 18. ure

    vabimo v vojanice Slovenske vojske v Ankaran, Celje, Bohinjsko Belo, Cerklje ob Krki, Kranj, Maribor, Mursko Soboto, Novo mesto,

    Pivko, Postojno, Slovensko Bistrico, Vipavo, Vojanico Franca Rozmana Staneta v Ljubljani in Vojanico Ivana Cankarja na Vrhniki.

Recommended

View more >