informativno vojaškostrokovno glasilo ministrstva za ... · leta 2004 z ustanovitvijo evropske...

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

29. september 2006Leto XIV/14

SLOVENSKA

29. september 2006

VOJSKA

Priložnosti za obrambno industrijo

Dnevni utrip na misiji Kforja

10. MOTB na četnem preverjanjuCena 50 SIT / 0,2 EUR

2 S LOV E N S K A VO J S K A

Sp

rem

lja

mo

jih zalili z lahkim betonom ter porušili in zabetonirali stropne konstrukcije, pri čemer so upoštevali smernice glede varovanja kulturne dediščine. Do konca obnove bo treba opraviti še zaključna gradbena dela na objektu, poskrbeti za električne in stojne inštalacije ter zunanjo ureditev in stavbo opremiti. »Z ob-novo kadetnice potrjujemo, da SV ne vlaga le v opremo in oborožitev, temveč tudi v infrastrukturo,« je še dopolnil minister Erjavec. Marko Pišlar

Foto: Bruno Toič

V nekdanji vojašnici v Pivki so v torek, 19. septembra, odprli Park vojaške zgodovine, kjer predstavljajo primerke tankov, oklepnih vozil in topov, ki so jih različne vojske pustile v Sloveniji. Park vojaške zgodovine v Pivki, v katerem je razstavljenih sedemnajst več kot 50 let starih oklepnikov, tankov in topov, je prvi vojaški muzej v tem delu Evrope. Za obnovo stavb in infrastrukture je občina, kot je dejal žu-pan Robert Smrdelj, namenila približno 70 milijonov tolarjev, 15 pripadni-kov Slovenske vojske pa je v obnovo razstavnih predmetov vložilo več kot 4000 ur dela. Eden najstarejših predmetov zbirke, ki jo bodo še razširili, je tank stuart, ki so ga ob ustanovitvi 1. brigade jugoslovanske narod-noosvobodilne vojske zahodni zavezniki predali partizanom. Zbirko, ki jo dopolnjujeta film in razstava o slovenski osamosvojitveni vojni, si je mogoče ogleda-ti ob sobotah, nedeljah in praznikih ter med šolskimi počitnicami, in sicer od 10. do 15. ure, poleti pa bo mu-zej odprt vsak dan med 10. in 17. uro. Cena vstopnic je 863 tolarjev ali 3,6 evra za otroke in 1438 tolarjev oziro-ma 6 evrov za odrasle.

V nekdanji vojašnici v Pivki so v torek, 19. septembra, odprli Park

V Pivki Park vojaške zgodovine

Zadovoljni z obnovo kadetniceMinister za obrambo Karl Erjavec in načelnik Generalštaba SV generalpodpolkovnik Albin Gutman sta si v ponedeljek, 18. sep-tembra, ogledala, kako poteka prenova mariborske kadetnice. »Dela na kadetnici potekajo po načrtu in kaže, da jo bomo leta 2009 lahko predali svojemu namenu,« je po ogledu obnovitve-nih del povedal minister Erjavec. Ob tem je opozoril na izjemno kulturno vrednost 150 let starega objekta, ki so ga v treh letih zgradili še v avstro-ogrski monarhiji in je bil ves čas namenjen vojaškemu šolstvu. Minister Erjavec je obisk mariborske kadet-nice združil tudi z udeležbo na predstavitvi nove knjige Toneta Partljiča Deset črtic o Rudolfu Maistru na Šentilju.

Z obnovo mariborske kadetnice bo MO na skoraj 17.000 kvadratnih metrih uporabnih površin zagotovilo prostorske možnosti za vojaško izobraževanje in usposabljanje v SV, za znanstvenoraziskovalno delo, knjižnično-publicistič-no in zgodovinsko dejavnost, saj bo v njej dobil svoje prostore tudi Vojaški mu-zej SV, ki bo s postavitvijo stalne zbirke predstavljal bogato vojno in vojaško zgodovino na Slovenskem. Načelnik Generalštaba SV generalpodpolkovnik Albin Gutman je poudaril, da po obnovi kadetnice vojaško izobraževanje in usposabljanje častnikov in podčastnikov SV ne bosta več potekala na raz-ličnih krajih kot doslej, temveč bodo to združili na enem mestu. Do konca avgusta je MO za obnovo porabilo 900 milijonov tolarjev od predvidene 1,7 milijarde, kolikor bodo porabili do marca 2007, za vso naložbo z opremo pa naj bi potrebovali več kot šest milijard tolarjev. Minister Erjavec je pojasnil, da zmanjšanje proračunskega denarja za leti 2007 in 2008 ne bo vplivalo na po-tek obnove kadetnice, kar je poleg ureditve vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki ena od prednostnih nalog SV na področju infrastrukture. Obnovo je po mi-nistrovem mnenju treba končati v predvidenem roku, saj je vojašnica v Šent-vidu pri Ljubljani, kjer je zdaj sedež PDRIU, v denacionalizacijskem postopku in bo vrnjena nekdanjim lastnikom. Na kadetnici so do zdaj obnovili streho, podbetonirali temelje, sanirali zidove in plošče kletne etaže, očistili oboke in

Minister Erjavec in generalpodpolkovnik Gutman med ogledom obnovitvenih del v mariborski kadetnici

V Portorožu se je včeraj, 28. septembra, začelo dvodnevno neformalno zasedanje ministrov za obrambo držav Nata, ki je zadnje pripravljalno srečanje pred bližajočim se vrhunskim zasedanjem Nata v Rigi. Zasedanju predseduje generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer, gostitelj pa je slovenski minister za obrambo Karl Erjavec. Zasedanja se udeležuje 34 delegacij s približno 570 člani. Voditelji Nata razpravljajo predvsem o preoblikovanju zavezništva in operacijah, zlasti v Afganista-nu, Iraku in na Kosovu. Največ pozornosti namenjajo doseganju polnih operativnih zmogljivosti Natovih odzivnih sil in celostni politični usmeritvi, ki predstavljata gibali preoblikovanja zavezništva. Poleg tega poteka še formalno zasedanje Sveta Nato-Rusija, zbrali pa so se tudi študentje iz 26 držav članic na srečanju z naslovom Model Nato, v okviru katerega bo organizirana simulacija dela Severnoatlantskega sveta. Dogajanje sprem-lja od 300 do 400 predstavnikov množičnih občil iz Slovenije in tujine.

V Portorožu neformalno zasedanje obrambnih ministrov Nata

S LOV E N S K A VO J S K A 3

Vse

bin

a

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 13. oktobra 2006. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateo Zore, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.160 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

Foto

: Bru

no To

ičFo

to: B

runo

Toič Evropska unija je za vzpostavitev enotnega trga potrebo-

vala približno štirideset let, toda danes enotni trg uspešno

deluje že več kot desetletje. Izjema pri njegovem delovanju

so obrambni nakupi, za katere se države članice sklicujejo

na 296. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Po-

memben napredek pri doseganju večje učinkovitosti na po-

dročju obrambe in pri sodelovanju v okviru EU je bil dosežen

leta 2004 z ustanovitvijo Evropske obrambne agencije. V

okviru slednje je julija letos na podlagi kodeksa ravnanja za

obrambne nakupe in kodeksa poslovnega vedenja v oskrbo-

valni verigi, ki ju je podpisalo 22 držav članic, med njimi tudi

Slovenija, začel delovati evropski trg obrambne industrije. Na

njem lahko podjetja za nakupe v vrednosti nad milijon evrov

prosto konkurirajo, zaradi česar se bodo soočala s povečano

konkurenco in se bodo morala posledično tudi povezovati.

Slovenija za naložbe v obrambni sistem na leto nameni pri-

bližno 30 milijard tolarjev, pri čemer večino poslov opravijo

domača podjetja, poleg tega pa poskuša pri poslih s tujimi

dobavitelji uveljaviti politiko protidobav. Takšen primer je tudi

nakup oklepnih vozil 8 x 8, s katerim bo omogočeno dose-

ganje temeljnih zmogljivosti SV in sodelovanje v zahtevnih

operacijah.

Februarja prihodnje leto na mirovno misijo na Kosovo od-

haja največji kontingent SV doslej, saj bo v njem približno

670 pripadnikov. Večina jih bo na misijo odšla iz 10. MOTB,

ki je pravkar končal četno usposabljanje pred oktobrskim

preverjanjem pripravljenosti bataljona po Natovi metodi oce-

njevanja bojne pripravljenosti CREVAL. Od januarja 2007 bo

enota v 90-dnevni pripravljenosti za opravljanje vseh bojnih

in mirovnih nalog znotraj zavezništva po predhodni odobritvi

slovenske vlade, kar pomeni, da bi enoto lahko napotili na

katerokoli nalogo v okviru Nata.

Meta Grmek

SPREMLJAMO 2

Zadovoljni z obnovo kadetniceV Portorožu neformalno zasedanje obrambnih ministrov NataPrva konferenca šefov transformacije v ACT v Norfolku 7Minister z udeleženci srečanja CTIFSV gostila strokovno skupino Nata za ZO 8Ustavno sodišče o vojnih veteranih 9

AKTUALNA TEMA 4

Izzivi in priložnosti za obrambno industrijo O novem evropskem obrambnem trgu 6

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 11

10. MOTB končal četno preverjanjeArtilerijski ognjeni krst prvih pogodbenih rezervistov 16

MIROVNE OPERACIJE 14

V mesecu dni prepeljali 3000 ton tovora

PREDSTAVLJAMO VAM 18

V Avtošoli SV usposobili že 130 voznikov

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 20

Slovenski reševalci odlični na vaji DANEX 2006

CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE 22

Vojaški veterinarji skrbeli za pse na svetovnem prvenstvu

STROKOVNE TEME 23

Logistika ameriških sil v IrakuMorala kot tajno orožje skupinskega duha 26

NAŠE KORENINE 28

Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

ŠPORT V VOJSKI 30

Življenjski cilj je zmaga na Touru

RAZVEDRILO 31


Ak

tua

lna

te

ma

Spremembe v evropski obrambni industriji Predavanja na okrogli mizi so pripravili dr. Stavros Kyrimis, pomočnik di-rektorja Evropske obrambne agencije, s katerim v nadaljevanju objavljamo intervju, Robert Jober iz Evropske obrambne agencije, profesor obrambne ekonomike na Kraljevi vojaški akademiji dr. Wally Struys, komisar za voja-ško proizvodnjo z nizozemskega ministrstva za ekonomske zadeve dr. Rini Goos ter asistent in raziskovalec s Katedre za obramboslovje FDV mag. Erik Kopač. Okroglo mizo sta vodila predstojnica Katedre za obramboslovje prof. dr. Ljubica Jelušič in vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za logistiko Marjan Senica. Državni sekretar na MO Franci Žnidaršič je uvodoma poudaril, da se na MO zavedajo vse večjega pomena znanstvenih raziskav in tehnološkega na-predka pri razvoju obrambnega sistema ter obrambnih zmogljivosti Sloveni-je. Tako je več kot pet odstotkov obrambnih izdatkov namenjenih raziskavam in razvoju, v primerljivih državah pa za to namenjajo 1,5 odstotka. Slovenija za naložbe v obrambni sistem na leto nameni približno 30 milijard tolarjev. Večji del naložb opravi domača industrija, pri delu sredstev, porabljenih za nakupe v EU in širše, pa poskuša Slovenija uveljavljati politiko protidobav. »Slovenija je letos pristopila k medvladnemu režimu kodeksa za obrambne nabave, ki je osrednjega pomena za vzpostavitev proste trgovine blaga in storitev na področju obrambe, za vzpostavitev skupnega evropskega trga in omejitve uporabe 296. člena Pogodbe o Evropski skupnosti. Državam pri-stopnicam je omogočeno, da v drugih državah prosto konkurirajo tudi na področju obrambnih nabav oziroma naročil. Tako je tudi MO zavezano, da objavi naročila, katerih vrednost presega milijon evrov, na enotnem portalu EDA,« je dejal Žnidaršič. Na elektronskem portalu EDA je zbranih že za dve milijardi evrov povpraševanj in tudi MO je objavilo prvo povpraševanje.

Izzivi in priložnostiza obrambno industrijo

V Gornji Radgoni sta v četrtek, 21. septembra, potekala okrogla miza z naslovom Obrambna industrija v Evropski uniji – izzivi in priložnosti ter delavnica na to temo, ki sta ju pripravila Direktorat za logistiko MO in Katedra za obramboslovje FDV. Cilj strokov-nega srečanja, organiziranega ob 15. obletnici samostojne Slo-venije, je bil seznaniti predstavnike gospodarstva in raziskoval-nih organizacij s poslovnimi priložnostmi in razvojem evropske obrambne industrije.

Dr. Struys je govoril o prednostnih in slabostih protidobav ter predstavil bel-gijske izkušnje. »Obrambna podjetja v majhnih državah v nasprotju s pod-jetji v velikih ne morajo preživeti le od domačih nabav. Majhne države imajo ponavadi razdrobljeno obrambno industrijo in se morajo specializirati za nišne izdelke, da bi lahko tekmovale z drugimi državami. Čeprav majhne dr-žave za opremo porabijo malo denarja, lahko njihovi nakupi pomenijo velik delež v podjetjih majhnih držav, sicer pa država pomaga domači obrambni industriji s protidobavami.« Dr. Struys med koristi protidobav uvršča zmanj-šanje nezaposlenosti in večjo zaposlenost v tehnološko specializiranih podjetjih, pomoč pri pridobivanju poslovnih priložnosti za majhna podjet-ja, širitev trga, zagon pri ekonomskem razvoju ter rast dobička. Po drugi strani protidobave povzročijo neprožnost trga in višje cene, predvsem pa se znižata proizvodnja in tržna učinkovitost podjetij. Protidobave prinašajo predvsem kratkoročne koristi. Dr. Goos je predstavil nizozemske izkušnje pri protidobavah. Nizozemska obrambna industrija ima na leto za 1,7 milijarde evrov prometa, izvozi za 0,7 milijona evrov, protidobave pa pomenijo deset odstotkov njihovega prometa. V obrambni industriji je zaposlenih 11.000 ljudi, in sicer večinoma v majhnih podjetjih, ki so povezana z raziskovalnimi podjetji in univerzami. Konkurenč-ni so predvsem s specializiranimi izdelki in storitvami. Nizozemsko obram-bno ministrstvo kupuje izdelke in storitve le na podlagi razmerja kakovosti ter cene. Čeprav večino vojaških sistemov kupijo v tujini, je glavni cilj pro-tidobav zagotovitev konkurenčnega sodelovanja nizozemske industrije in ra ziskovalnih ustanov pri razvoju, proizvodnji in nabavi materiala ter storitev na domačem in mednarodnem obrambnem trgu. »Neposredne protidobave so pomembne za ekonomsko bazo obrambne industrije, saj podpirajo odprt trg in enakovredne možnosti za pridobitev posla na trgu.«


Ak

tua

lna

tem

a

Mag. Kopač povezuje temeljne značilnosti obrambne industrije v Evropi in ugotavlja, da se po koncu hlade vojne obrambna industrija zelo spreminja. Zaradi narave izdelkov je obrambna industrija za narodno varnost poseb-nega pomena, vendar se struktura evropske obrambne industrije vseeno prilagaja svetovnim spremembam. Kombinacija predvsem ekonomskih de-javnikov je obrambno industrijo silila v oblikovanje evropskega obrambnega »nacionalnega« sistema. Koncentracija in internacionalizacija nakazujeta težnjo k večjemu sodelovanju predvsem na evropski ravni, torej regionaliza-cijo. Zdi se, da lahko le kombinacija liberalizma in merkantilizma, ki se osre-dotoča na konkurenčnost in koncentracijo, ustvari globalno konkurenčno evropsko obrambno industrijo in vzdržuje evropske obrambne proizvodne zmogljivosti.

Obrambna industrija in Slovenska vojskaNačelnik združenega sektorja za strateško logistiko na GŠSV polkovnik Milko Petek je dejal, da bo za nakup glavne opreme SV od leta 2008 do 2011 potre-bovala približno milijardo evrov. Pri opremljanju in obvladovanju sredstev SV sodeluje z domačimi in tujimi podjetji, sodelovanje pa poglablja na področju raziskav in tehnološkega razvoja. Polkovnik Petek meni, da slovenska obram-bna industrija ne ponuja zadostne količine kakovostnih izdelkov in storitev, se v skupne razvojne projekte s tujimi podjetji ne vključuje dovolj oziroma ne povezuje svoje razvojne dejavnosti z znanstvenimi ustanovami. Podjetja, znanost in obrambni sistem niso dovolj povezani. »Želimo, da bi se slovenska obrambna industrija in znanost učinkoviteje vključili v vse faze življenjskega cikla oborožitve in vojaške opreme,« je še povedal polkovnik Petek. Brigadir mag. Branimir Furlan, namestnik poveljnika PDRIU, je predstavil ci-vilno-vojaške odnose na primeru pehotnega bojnega vozila. Poudaril je, da je nakup osemkolesnika osrednjega pomena za razvoj SV, saj omogoča dose-ganje temeljih zmogljivosti za nacionalno in kolektivno obrambo. Projekt je pomemben tudi za slovensko politiko, vendar zanjo ni osrednjega pomena. Za gospodarstvo na lokalni ravni ima velik, na nacionalni ravni pa manjši pomen. Javni odziv na nakup oklepnikov je pokazal, da v Sloveniji še potre-bujemo razprave, ki so potekale med vključevanjem v Nato in ukinjanjem ob-veznega vojaškega roka. Po ugotovitvah brigadirja Furlana javnost pogosto pozablja na slovenskega vojaka, njegovo preživetje in učinkovitost na nevar-nih območjih. Mag. Benjamin Sevšek z Direktorata za logistiko je predstavil vlogo MO pri povezovanju potreb SV in obrambne industrije. V Sloveniji je registriranih 33 družb za proizvodnjo obrambnih izdelkov in 42 za trgovanje z njimi, do 20 odstotkov proizvodnje pa poteka v civilnih, predvsem majhnih in srednjih podjetjih. Več kot 87 odstotkov naročil blaga in storitev poteka v domačih podjetjih. Vloga MO pri povezovanju potreb med SV in industrijo je sistemska, razvojna, programska, nabavna, naročniška in mednarodna. Vodja sektorja za opremljanje Direktorata za logistiko Damijan Dolinar je go-voril o prihodnosti financiranja obrambnih nabav. SV se financira na podlagi Zakona za financiranje temeljnih razvojnih programov, s pomočjo kreditov poslovnih bank, iz rednega proračuna, na podlagi varšavske iniciative ter iz Natovega skupnega proračuna. V prihodnje se bo vsota denarja, ki je name-njen za naložbe na podlagi varšavske iniciative, zmanjšala. Nov zakon o TRP bo omogočil stabilno financiranje večletnih razvojnih programov in bo veljal za obdobje od leta 2008 do 2015. Dolinar je povedal, da elektronski portal EDA omogoča dostop do informacij o obrambnih naročilih drugih držav in pravico konkuriranja podjetij pod enakimi pogoji in možnosti pridobivanja informacij o Natovih varnostnih naložbah, hkrati pa se bodo morala podjetja soočiti z večjo konkurenco in se vključevati v verige dobaviteljev in izvajalcev ter dosegati standarde Nata in EU. Marko Gruden z Direktorata za logistiko je dejal, da MO izvaja protidobave na podlagi vladnih Smernic za protidobave in sklepov medresorske delovne

skupine za področje protidobav. Koristi protidobav za slovenska podjetja je zelo težko oceniti, saj so takšni posli poslovna skrivnost. Podatki o obvez-nostih in realizaciji protidobav zato dopuščajo zelo različne interpretacije. Zaradi obsega obveznosti politika protidobav za slovenska podjetja pomeni veliko priložnost, od podjetij pa je odvisno, kako jo bodo izkoristila. Peter Stavanja z Ministrstva za gospodarstvo je dejal, da sistem protidobav v Sloveniji ni povsem zaživel, vendar so dobri učinki kljub temu doseženi. Poudaril je, da ministrstvo že drugo leto objavlja Natove razpise na spletnem naslovu www.izvoznookno.si/nato-razpisi, vendar je za 85 objav zanimanje pokazalo le sedem slovenskih podjetij, tri od njih pa so se na posamezni razpis tudi prijavila. Franc Pojbič in Iztok Stegel z Direktorata za obrambno politiko MO sta predstavila raziskovanje in razvoj na slovenskem obram-bnem področju. Stegel je povedal, da se vsota denarja za raziskave in razvoj v Sloveniji povečuje, saj je bilo leta 2004 v ta namen sklenjenih za malo več kot 1,2 milijarde tolarjev pogodb, letos pa že za več kot tri milijarde tolarjev, pripravljajo pa projekte za dodatne 4,3 milijarde tolarjev. Obrambni svetovalec stalnega predstavništva RS pri Natu Gorazd Vidrih je predstavil področje raziskav in razvoja EDA ter ob tem poudaril, da se pred-stavništvo zavzema za boljše sodelovanje slovenskih podjetij na razpisih tujih držav. Valerija Šket Jarm

Discussions aboutthe European Union’s defence industry

On Thursday, 21 September, in the premises of Pomurski sejem in Gor-nja Radgona, the Ministry of Defence and the Chair of Defence Studies of the Faculty of Social Sciences of the University of Ljubljana organi-zed a round-table discussion entitled Defence Industry in the European Union – Challenges and Opportunities, as well as a workshop on the defence-industry and the relevant research and development, in con-nection with the requirements of the Slovenian Armed Forces. Within the framework of this event, organized during the biennial fair Sodobna vojska (Modern Armed Force), also an exposition of the Slovenian Ar-med Forces’ armaments was held.

Državni sekretar na MO Franci Žnidaršič je na okrogli mizi pozdravil udeležence.


Ak

tua

lna

te

ma

Kakšni bodo učinki vzpostavitve evropskega obrambnega trga?1. julija je bil vzpostavljen evropski obrambni trg, v katerega se je prostovoljno vključilo 22 dr-žav članic EU. Izjeme so Danska, Madžarska in Španija. Evropska podjetja se srečujejo z veliko mednarodno konkurenco, ki pa jo dodatno ovi-rajo razdrobljenost obrambnega trga in omejene konkurenčne možnosti znotraj EU. Naš cilj je, da na področju obrambnih nabav med državami podpisnicami dosežemo večjo preglednost, od-govornost in medsebojno pomoč, obenem pa tudi enako obravnavo vseh morebitnih dobavite-ljev ter učinkovitejše nakupe za oborožene sile. Ureditev deluje na podlagi kodeksa ravnanja za obrambne nakupe in kodeksa poslovnega vede-nja v oskrbovalni verigi. Prvi države podpisnice obvezuje, da namere o obrambnih nakupih, vred-nih več kot milijon evrov, objavijo v elektronskem oglasnem sistemu agencije na http://www.eda.europa.eu/ebbweb/, ministrstva pa sama odlo-čajo o ponudbah podjetij, ki se odzovejo na raz-pis, skladno s kodeksom poslovnega vedenja v oskrbovalni verigi.Katere vrste obrambnih nakupov niso zajete v novem režimu?Pravila se nanašajo na vse obrambne nakupe, razen na nabavo kemičnih, bakterioloških ter ra-dioloških izdelkov in storitev, jedrskega orožja in sistemov na jedrski pogon ter kriptografsko opre-mo. Če bi se država v drugih primerih odločila, da zaradi posebnih varnostnih ali drugih razlogov ne bi spoštovala dogovorjenih pravil, bi morala odločitev utemeljiti Evropski obrambni agenciji, ki spremlja delovanje sistema. Je bil po uveljavitvi novega evropskega obram-bnega trga skladno z novimi pravili EU že skle-njen kak posel?Začetek delovanja trga je bil zelo obetaven, saj smo takoj objavili več kot 30 obvestil o nakupih držav podpisnic kodeksa ravnanja za obrambne nabave in kodeksa poslovnega vedenja v oskrbovalni veri-gi. Trenutno jih je objavljenih približno 40 v skupni vrednosti 1,2 milijarde evrov, pri čemer je navede-na vrednost le delna, saj države v prvem pozivu niso obvezane, da objavijo vso vrednost posla.Obstajajo ocene o tem, koliko poslov na podro-čju obrambe je v EU sklenjenih brez upoštevanja načel delovanja enotnega trga?

O novem evropskemobrambnem trgu

Na nedavnem strokovnem srečanju o obrambni industriji v Evropski uniji v Gornji Radgoni je namestnik direktorja Direktorata za obrambno industrijo in trg Evropske obrambne agencije dr. Stavros Kyrimis predstavil novi evropski trg obrambne industrije, ki je začel delo-vati 1. julija.

Po 296. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki opredeljuje izjeme za področje obrambnih nakupov pri načelih delovanja eno-tnega trga, ministrstva za obrambo sklenejo približno polovica pogodb, ki obenem pomenijo približno polovico vrednosti vseh pogodb minis-trstev za obrambo. Majhne države pogosto uporabljajo protidobave. Kako bo nova ureditev vplivala nanje?Kodeks prepoznava protidobave. To pomeni, da mora država podpisnica protidobave izvajati pre-gledno. Obenem sem prepričan, da protidobave, kot jih poznamo zdaj, dolgoročno niso učinkovite, saj imajo večja podjetja prednost pred manjšimi. Spremeniti moramo razmišljanje in doseči sode-lovanje med evropskimi obrambnimi podjetji. Kako bo novi trg vplival na majhna in srednje ve-lika podjetja?V EU je na področju obrambne industrije 99 od-stotkov od 23 milijonov podjetij majhnih ali sred-

nje velikih podjetij, ki pa so glavni dejavnik evrop-ske obrambne industrije in gibalo inovacij. Za evropsko obrambno področje so prav tako značil-ni zmanjšanje nacionalnih izdatkov za obrambo, protidobave in drugo, kar ni posebej zanimivo za manjša podjetja. Naš cilj je, da ta podjetja osta-nejo na tem področju in da vanj privabimo tudi podjetja s civilnega področja. S sistemom posku-šamo zagotoviti pošteno konkurenco in poslovno vedenje v oskrbovalni verigi, ki se nanaša na po-godbe med ministrstvom in glavnim dobavite-ljem. Teh je v Evropi malo, zato želimo doseči, da ob podpisu pogodbe povabljeni glavni dobavitelji v oskrbovalni verigi dajo možnost manjšim pod-jetjem za sodelovanje ne glede na njihov sedež in tako dosežemo večjo konkurenco podjetij iz vseh držav podpisnic. So podjetja v državah podpisnicah o novih mož-nostih dovolj obveščena?Ocenjujem, da so. Pri pripravi obeh dokumentov smo sodelovali s predstavniki različnih podjetij, ki so naša prizadevanja podprla. Prav tako so vse informacije, vključno z razpisi po dogovorjenih pravilih, javno objavljene na spletni strani EDA in so vsem dosegljive. Pravila za izvedbo poslov so še vedno v nacional-ni pristojnosti. Točno. Elektronski sistem za objavo sporočil EDA je dopolnilni sistem obveščanja nacionalnim sredstvom, ki ostajajo edina sredstva s pravno vrednostjo. Kaj lahko stori EDA ob kršitvi države podpisnice ureditve?EDA nima sredstev prisile, saj ureditev temelji na prostovoljni podlagi držav podpisnic. EDA je z vzpostavljenim sistemom in preglednim za-gotavljanjem razpoložljivih podatkov vsem ude-ležencem le pospeševalka, države članice pa so medsebojno odgovorne in obenem v okviru paketov dogovorov zahtevajo medsebojno spo-štovanje. EDA o ugotovitvah pri spremljanju delo-vanja sistema poroča usmerjevalnemu odboru agencije, v katerem so predstavniki Evropske ko-misije, ki ima pomembno vlogo pri povečevanju političnega zavedanja o pomembnosti evropske-ga obrambnega trga. Tako bomo tudi omogočili implementacijo pravil, da zagotovimo boljše de-lovanje trga.

Meta Grmek

Foto

: VŠJ


Sp

rem

ljam

o

V Osnovni šoli Šentilj v Slovenskih goricah so v ponedeljek, 18. sep-tembra, predstavili knjigo Toneta Partljiča, zbirko desetih črtic o Rudolfu Maistru, z naslovom General. Ob podpori Ministrstva za obrambo bodo vse osnovne šole v Sloveniji in slovenskem zamejstvu ter splošne knjiž-nice dobile po tri izvode knjige. Minister za obrambo Karl Erjavec, ki je kot častni gost sodeloval na predstavitvi knjige, je v svojem nagovoru izrazil podporo izdajam domoljubne literature. Na predstavitvi so na-stopili tudi predsednik Društva Bralna značka Slovenije Slavko Pregl, generalna sekretarka društva Manca Perko, ravnatelj šole in predstav-nica Založbe Karantanija.

Minister Erjavecna predstavitvi knjige General

Po enoletnih pripravah Strateškega poveljstva za preoblikovanje ACT in držav članic je od 11. do 13. septembra v Norfolku pote-kala prva konferenca nacionalnih šefov transformacij vojaških zmogljivosti z naslovom Moving Forward Together. Glavna cilja konference sta bila izmenjava informacij in izkušenj s področij preoblikovanje nacionalnih vojaških zmogljivosti in oblikovanje mreže sodelovanja.Udeleženci srečanja so se strinjali, da je ACT izjemnega po-mena pri usmerjanju sedanjega in dol-goročnega razvoja vojsk članic in njiho-vega zagotavljanja ustreznih zmogljivo-sti za varnostne in vo-jaške izzive zavezništva. Srečanje je prispevalo k oblikovanju skupnega razumevanja, kako lahko ACT prispeva k projektom posameznih članic in kako lahko te ponudijo podporo poveljstvu za preoblikovanje na raz-ličnih področjih. Pomembno vlogo pri razvoju oblik dvostranskega so-delovanja je treba nameniti nacionalnim predstavništvom za povezave (NLR), ki so jih pri ACT ustanovile članice. Predstavniki držav članic so zaradi omejenih finančnih sredstev in kadrov poudarili pomen tesnejše-ga sodelovanja strokovnjakov za preoblikovanje vojaških zmogljivosti, oblikovanja novih konceptov ter doktrin in izvajanja poskusov. Cilj tes-nejšega sodelovanja je uspešnejša vzpostavitev skupnih Natovih sil za hitro odzivanje (NRF) in podporo strateškemu poveljstvu za operacije (ACO) pri izvajanju operacij, še posebej v Afganistanu. Konference so se udeležili polkovnik Dragan Bavčar kot vodja delegacije z GŠSV, polkovnik Andrej Kocbek, vodja NLR predstavništva pri ACT, ter mag. Dragec Kovač in Stanislav Praprotnik z MO oziroma DOP. Med kon-ferenco so vodilnim generalom ACT predstavili srednje- in dolgoročne projekte razvoja in opremljanja Slovenske vojske, koncept ciljnih razvoj-nih programov (CRP) in pričakovanja glede prihodnjega sodelovanja.

Po enoletnih pripravah Strateškega poveljstva za preoblikovanje

Prva konferenca šefov transformacije v ACT v Norfolku

V celjski vojašnici je bil v petek, 22. septembra, slovesen sprejem dveh kontingentov SV, ki v teh dneh odhajata na mirovni misiji v BiH in na Kosovo. Pripadniki 17. kontingenta SV bodo v mirovni operaciji Althea v BiH naloge opravljali v nacionalnem podpornem elementu in poveljstvu Euforja v Sarajevu. Na misijo Nata Joint Enterprise na Kosovo odhaja že 14. kontingent SV, ki bo tam zamenjal pripadnike voda vojaške policije, transportne čete, nacionalnega podpornega elementa ter častnike in podčastnike na dolžnostih v poveljstvih Kforja v Prištini. Na nove dolž-nosti v poveljstvo bojne skupine Zahod v Peći odhaja pet pripadnikov SV. Z novembrskim prihodom motorizirane čete v Peć bo v slovenskem kontingentu na Kosovu skoraj 200 pripadnikov SV.

Menjavi pripadnikov SVna misijah v BiH in na Kosovu

Minister za obrambo Karl Erjavec je v četrtek, 21. septembra, v gradu Brdo pri Kranju sprejel udeležence sestanka predstavni-kov držav članic Mednarodnega tehničnega komiteja za prepre-čevanje in gašenje ognja – Mednarodnega združenja gasilskih in reševalnih služb (CTIF).

V priložnostnem nagovoru je minister Erjavec poudaril, da je CTIF ena od najstarejših in najbolj množičnih, obenem pa tudi zelo pomembnih med-narodnih strokovnih organizacij. »Gasilci se v današnjem globaliziranem svetu srečujete s pomembnimi izzivi. Izjemnega pomena je, da nenehno sledite razvoju najzahtevnejših tehnologij in tehnološkemu razvoju pri-lagajate tako preventivno delovanje, še posebej pa reševanje ob nesre-čah,« je dejal minister Erjavec. »Ne le gasilci, vsi moramo proučevati in se pripravljati na posledice podnebnih in drugih sprememb, ki vsak dan bolj postajajo dejstvo, s katerim se je treba soočiti.« Minister Erjavec je poudaril tudi pomen vzgoje in razvoja gasilskega podmladka kot strate-ške naloge vsake države in gasilske organizacije. Opozoril je tudi na nuj-

nost ureditve položaja prostovoljnih gasilcev, ki so ključni in nepo-grešljivi za delovanje celotne gasilske reše-valne službe. Erjavec je še dejal, da ga pro-gram, ki ga imajo ob letošnjem zasedanju CTIF, prepričuje, da se na naštete težave po-skušamo ustrezno od-zivati tudi v Sloveniji.

Minister z udeleženci srečanja CTIF

je še dejal, da ga pro-

Foto

: URS

ZRFo

to: J

eric

a Pa

všič


Sp

rem

lja

mo

V okviru praznovanj letošnje 15. obletnice vojne za Slovenijo je bila v soboto, 16. septembra, v Zgornjem Konjišču pri Gornji Rad-goni slovesnost, ki jo je organiziralo Območno združenje vetera-nov vojne za Slovenijo iz Gornje Radgone.Ob tej priložnosti je MO gornjeradgonskemu veteranskemu združenju v uporabo predalo nekdanjo stražnico v Zgornjem Konjišču, ki jo je imela v najemu občina Gornja Radgona, upravljalo pa jo je Turistično društvo Apače. V stražnici si bodo uredili prostore Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Gornje Radgone, Veterani Sever in Združenje sloven-skih častnikov, uporabljali pa jo bodo tudi člani Rdečega križa, gasilske zveze ter Moto društva Lisjak, saj je okolica primerna za organiziranje ta-borov in srečanj. Slavnostni govornik načelnik GŠSV generalpodpolkov-nik Albin Gutman je ob tej priložnosti 24 posameznikom in 19 članom veteranskih organizacij podelil plakete za zasluge v vojni leta 1991, šest plaket pa je podelila Uprava RS za zaščito in reševanje.

Slovenska vojska je od 18. do 20. septembra v ljubljanskem Hotelu Slon organizirala delovno srečanje strokovne skupine Nata za zrač-no obrambo (PAD). Skupina, ki deluje v okviru Natovega odbora za zračno obrambo (NADC), je pred oktobrskim zasedanjem NADC potrdila Usmeritve za načrtovanje na področju ZO.Strokovna skupina za zračno obrambo (Panel on Air Defense – PAD) pri-pravlja odboru zveze Nato za zračno obrambo (Nato Air Defence Commit-tee – NADC) politično-usmerjevalne dokumente, ki se nanašajo na politiko in doktrino ZO, interoperabilnost ter zahtevane zmogljivosti sistemov zrač-ne obrambe. Skupina pripravlja vse dokumente za odobritev oziroma v pre-mislek NADC in ne more zamenjati oziroma sprejemati odločitve v imenu nacionalnega predstavnika v odboru NADC. PAD pripravlja oziroma razvija predloge glede načrtovanj, zahtev, zmogljivosti in dolgoročne politike ZO, svetuje in podpira NADC pri identificiranju možnosti za sodelovanje pri ra-ziskavah, razvoju in proizvodnji orožja ZO. Prav tako pripravlja oceno vpliva političnih, ekonomskih in vojaških dejavnikov na ZO. Sestaja se dvakrat na leto na delovnih zasedanjih, enkrat na leto pa poteka tudi strokovna de-lavnica. Obseg dela in vsebinska področja strokovne skupine opredeljujejo na zasedanjih odbora NADC. Strokovna skupina se trenutno ukvarja z do-kumenti, kot so Natova politika uporabe zračne obrambe v ekspedicijskih operacijah, Usmeritve za načrtovanje na področju zračne obrambe in s tako imenovanim dokumentom Capstone.

Slovenska vojska je od 18. do 20. septembra v ljubljanskem Hotelu

SV gostilastrokovno skupino Nata za ZO

Načelnik predal stražnico

Ko odbor NADC, ki deluje kot politično posvetovalno telo Severnoatlantske-ga sveta in Evro-atlantskega partnerskega sveta, dokument s soglasjem držav članic potrdi, ga morajo članice Nata vključiti v svoje doktrine in načr-te, da bi povečale interoperabilnost med članicami. Prav tako so dokumen-ti odbora podlaga za direktive vojaškega odbora in smernice za Natove agencije s področja standardizacije in razvoja oborožitvenih sistemov. Na letošnjem zasedanju strokovne skupine za ZO so, kot je pojasnil se-kretar strokovne skupine David Morgan, potrdili dokument Usmeritve za načrtovanje na področju zračne obrambe. Nastal je na podlagi celovitih političnih usmeritev Nata, ki so podpora strateškemu konceptu za vpraša-nja zavezništva glede zmogljivosti, za posamezna področja načrtovanja in obveščevalno dejavnost. Dokument, o katerem bo NADC odločal sredi oktobra na srečanju v Istanbulu in naj bi bil v veljavi do leta 2020, bo pripo-mogel k izboljšanju zmogljivosti Nata in večji usklajenosti pri načrtovanju, razvijanju in uporabi zmogljivosti ZO.Slovenija posebnih pripomb med sprejemanjem dokumenta po besedah nacionalnega predstavnika Slovenije za ZO polkovnika Alojza Ternarja in podpolkovnika Aleša Mariča, ki je v VOPRE stalne misije RS pri Natu odgovo-ren za ZO ter sisteme poveljevanja in kontrole v zračnem prostoru, ni imela. Srečanje predstavnikov organov v okviru Natovega odbora za ZO je bilo v Sloveniji letos že tretjič. Leta 1998 je namreč potekal seminar NADC, leta 2003 obisk udeležencev sestanka NADC in letos sestanek PAD. Udeležen-cem so predstavili stanje in razvoj ZO v Slovenski vojski, organizatorji iz odseka J5 na GŠSV pa so v okviru programa pripravili več družabnih do-godkov po Sloveniji in program za žene nacionalnih predstavnikov.

Državni sekretar Franci Žnidaršič se je v sredo, 27. septembra, v Tirani udeležil srečanja obrambnih ministrov pobude za sodelo-vanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM). Na desetem ministrskem srečanju imajo Bosna in Hercegovina, Gruzi-ja in Srbija status opazovalk. Slovenija je članica pobude od leta 1997. Poleg Slovenije so članice SEDM še Albanija, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Italija, Makedonija, Romunija, Turčija, Ukrajina in ZDA, Moldavija pa ima status opazovalke na ministrskih srečanjih in srečanjih namestnikov na-čelnikov generalštabov. Aktivni partnerji SEDM so tudi Nato, Pakt stabil-nosti za Jugovzhodno Evropo (JVE) in druge mednarodne organizacije, katerih vsebina delovanja je povezana z JVE. Namen obrambnega sode-lovanja navedenih držav je krepitev miru, varnosti in stabilnosti ter utrje-vanje zaupanja med državami v Jugovzhodni Evropi. Sodelovanje držav članic poteka po programu Partnerstva za mir in je gibalo hitrejšega vključevanja jugovzhodnih evropskih držav v čezatlantske integracije.

Državni sekretar Franci Žnidaršič se je v sredo, 27. septembra, v

Državni sekretar na srečanju SEDM

SekretarDavid Morgan

PodpolkovnikAleš Marič

PolkovnikAlojz Ternar

Foto

: Bru

no To

ič


Sp

rem

ljam

o

V četrtek, 21. septembra, je na vadišču SV v Apačah pri Ptuju potekala vaja Polskava 2006, na kateri so pripadniki 14. inže-nirskega bataljona SV prikazali vsebine inženirske zagotovitve bojnega delovanja.Na vadišču Apače so pripadniki 14. inženirskega bataljona SV izdelali mostno mesto prehoda in organizirali prehod čez vodno oviro, in sicer reko Polskavo, z lansirnim mostom eurobrigde. Most omogoča prema-govanje naravnih ovir, dolgih do 40 metrov, poleg tega pa tudi umetnih ovir, nastalih med bojnim delovanjem, torej poškodovanih cestišč in objektov na njih. Z eurobridgeom lahko Slovenska vojska premosti 80 odstotkov naravnih ovir v Sloveniji. Most se lahko učinkovito uporablja v primerih zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah, kot so poplave in potresi, ter za premostitev slabše nosilnih mostov ob prevozih težjega tovora v državi. Uporablja se lahko za hitrejšo evakuacijo ljudi in sred-stev na ogroženem območju za krajše obdobje, v naslednji fazi pa je nadomestljiv z mostom compact 200. S postavitvijo mostu compact 200 je Slovenska vojska lani že pomagala odpravljati posledice neurja in poplav v Bučah na Kozjem.

V petek, 22. septembra, je v avditoriju MO potekala slovesnost, s katero je Center za doktrino in razvoj praznoval tretjo obletnico delovanja. Na slovesnosti je govoril poveljnik PDRIU, brigadir Jožef Žunkovič, ki je poudaril pomen in vlogo Centra za doktrino in raz-voj v sistemu SV ter pripadnikom čestital ob njihovem prazniku.

Minister za obrambo Karl Erjavec je v ponedeljek, 11. septem-bra, na MO sprejel športnike in športnice, zaposlene v Slovenski vojski, ki so letos na mednarodnih tekmovanjih dosegli izjemne dosežke. Pripadnike športne enote SV je pozdravil tudi načelnik GŠSV generalpodpolkovnik Albin Gutman.

Ustavno sodišče RS je razveljavilo del Zakona o vojnih veteranih, po katerem oseba, ki je prestopila iz Jugoslovanske armade in med vojno za Slovenijo ni neposredno sodelovala v obrambnih aktivnostih, ne more biti vojni veteran. Navedeni pogoj, ki je opredeljen v spremembi Zakona o vojnih veteranih iz leta 2000, je po oceni ustavnih sodnikov v nasprotju z ustavnim na-čelom enakosti pred zakonom. Novela zakona je v veljavo stopila leta 2000, zato se od pripadnikov TO izpolnjevanje tega pogoja do takrat ni zahtevalo in so se osebe znašle v različnih pravnih položajih. Ustavno sodišče je tako del sedmega odstavka 2. a člena Zakona o vojnih vetera-nih razveljavilo. Pobudo za oceno ustavnosti je vložila skupina nekdanjih pripadnikov JLA, ki so bili ob začetku napada na Slovenijo zaposleni na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki in so nato na poziv predsedstva Slo-venije prestopili v TO. Kot so navedli v pobudi, v neposrednih obrambnih aktivnostih niso sodelovali, saj je predsedstvo Slovenije izdalo navodila, naj se vse osebe, ki so prestopile iz JLA, zaščiti z umikom na varne po-ložaje, da jih JLA ne bi zajela.

V četrtek, 21. septembra, je na vadišču SV v Apačah pri Ptuju

Vzorčna vaja inženirske enote Slovenske vojske

V petek, 22. septembra, je v avditoriju MO potekala slovesnost,

Center za doktrino in razvojže tretjič praznoval

Ustavno sodiščeo vojnih veteranih

Minister in načelnik GŠSVsprejela športnike iz SV

Glavni govornik na slovesnosti je bil načelnik Centra za doktrino in razvoj polkovnik mag. Andrej Osterman, ki je predstavil zgodovino na-stajanja in delovanja Centra za doktrino in razvoj ter najzaslužnejšim pripadnikom podelil priznanja. Pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo Centra za doktrino in razvoj je tesno povezano z drugimi organi-zacijskimi enotami v sistemu SV in s civilnimi ustanovami, zato je bila slovesnost priložnost za zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem še posebej prispevali h krepitvi, ugledu in razvoju Centra za doktrino in razvoj. Tako sta zahvalno listino Centra za doktrino in razvoj dobila predstavnika Sektorja za obveščevalno varnostne zadeve Poveljstva sil in Fakulteta za logistiko Univerze Maribor.

Minister Erjavec je poudaril, da športniki in športnice v SV s svojimi vr-hunskimi rezultati pomembno prispevajo k ugledu Slovenske vojske. Čestital jim je za njihove dosežke in dejal, da se zaveda, koliko časa, vo-lje in odrekanja je potrebno za vsako napredovanje v vrhunskem špor-tu. Najuspešnejši letošnji športniki in športnice, zaposleni v Slovenski vojski, so Irena Avbelj, Uroš Ban, Nejc Brodar, Janez Brajkovič, Tadeja Brankovič, Dolores Čekada, Rajmond Debevec, Borut Erjavec, Helena Javornik, Roman Karun, Andreja Koblar, Lucija Larisi, Petra Majdič, Ja-nez Marič, Tina Maze, David Nagode, Janez Ožbolt, Aljaž Pegan, Tomaž Pirih, Matjaž Poklukar, Lucija Polavder, Nuša Rajher, Jure Robič, Senad Salkič, Domen Vodišek, Maja Sajovic, Raša Sraka in Urška Žolnir.

Foto

: Vek

osla

v Ra

jh

Foto

: Bru

no To

ič


Sp

rem

lja

mo

V petek, 8. septembra, je v Slovenski Bistrici potekala vojaška sloves-nost ob dnevu 670. poveljniško-logističnega bataljona. Istega dne so v Vojašnici Slovenska Bistrica odprli vrata za vse, ki so želeli spoznati sodobno vojaško tehniko in vsakodnevno vojaško življenje. Obiskovalci so si lahko ogledali opremo, oborožitev in vojaška transportna vozila iz 670. poveljniško-logističnega bataljona ter drugih enot Slovenske voj-ske. V okviru prireditve so potekali tudi športno tekmovanje v odbojki in streljanju z zračno puško, tekmovanje v kuhanju golaža ter številne druge aktivnosti.

Vojašnica v Slovenski Bistrici odprla vrata

Fotografijo je posnel vojak Robert Cotič iz 1. čete 10. MOTB. Bralci nam fotografije zanimivih utrinkov iz vojaškega življenja lahko pošljete po elektronski pošti na naslov [email protected]. Prosimo vas, da avtorja fotografije navedete z imenom in priimkom ter z nekaj stavki opišete, kaj fotografija prikazuje.

V organizaciji Vojaškega vikariata SV so od 29. julija do 26. avgusta za otroke zaposlenih v SV organizirali tri poletne počit-niške tabore.

Za otroke zaposlenih v SV počitniški tabori23 pripadnikov 37. VTP je nedavno pripravilo pohod v visokogorje. Prvi

dan pohoda so prispeli do Vadbenega centra Pokljuka, naslednji dan pa je ogled blejskega Vintgarja in pohod na Hum nad Bledom vodil stotnik Brane Ambrožič iz PPSV. Drugi dan pohoda v visokogorje so se udeležen-ci, ki so se jim pridružili pripadnici VZSL ter pripadnika EVOJO Pokljuka in člana GRS stotnika Roman Hartman in Boštjan Kostanjšek, odpravili proti Triglavu. Najprej so šli do Studorskega prevala in naprej proti Vodnikove-mu domu. Vrh Triglava je 21 pripadnikov 37. VTP in pet pripadnikov drugih enot SV rahlo izčrpanih osvojilo kljub delno zasneženi in poledeneli poti že ob 16.15. Med njimi je bilo deset pripadnikov SV, ki so najvišji slovenski vrh osvojili prvič in so jih krstili z debelo planinsko vrvjo. KU

23 pripadnikov 37. VTP je nedavno pripravilo pohod v visokogorje. Prvi

Pohod 37. VTP na Triglav

Letos so za otroke zaposlenih v Slovenski vojski organizirali kar tri poletne tabore, dva od njih tudi z mednarodno udeležbo. Prvega tabora, ki je pote-kal med 29. julijem in 5. avgustom v Marwiesnu na avstrijskem Koroškem, se je iz Slovenije udeležilo enaindvajset otrok in trije spremljevalci. Od 7. do 12. avgusta je tabor potekal v Klancu pri Kozini, na njem pa je sodelovalo šestindvajset otrok in šest spremljevalcev iz Slovenije, poleg njih še deset otrok in dva spremljevalca iz avstrijske Koroške. Tabora v Piranu med 21. in 26. avgustom se je udeležilo štiriindvajset otrok in šest spremljevalcev. Otroci, ki so se udeležili taborov, so bili stari od šest do 17 let, njihovi starši pa delajo v enotah SV. Od petnajstih spremljevalcev, ki so na taborih so-delovali prostovoljno, jih kar dvanajst dela v Slovenski vojski.Podobne tabore so v Moretinih in Avstriji organizirali že avgusta 2004, lani pa je CSP Poveljstva sil SV pripravil tabor s smučanjem v Vadbenem centru na Pokljuki in poletni tabor v Piranu. Rajko Likar


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

madžarske vojske v Varpaloti. »Vojaško vadišče SV Poček je premajhno, da bi lahko izvedli taktično vajo bataljona z bojnim streljanjem, obenem pa želi-mo s premestitvijo enote na oddaljeno območje vaje preveriti usposobljenost za napotitev na mirovno misijo,« je pojasnil poveljnik 10. MOTB podpolkovnik Miha Škerbinc Barbo. Vaja na vadišču v Varpaloti bo najobsežnejša vojaška vaja SV v tujini. Na Madžarskem bo sodeloval kontingent 1000 pripadnikov SV. Poleg vodstva vaje, katerega jedro bo sestavljeno iz 1. brigade SV, ocenje-valne skupine Poveljstva sil SV in Nata, ki bo preverila pripravljenost bataljona, bo na vaji sodelovalo še približno 400 pripadnikov iz drugih enot SV, ki bodo skrbeli za podporo bojevanja in zagotovitev bojnega delovanja, saj bo 10. MOTB na vaji med drugim deloval ob bojni podpori letal in helikopterjev SV.

Preverjanje po Natovi metodologijiV državah članicah Nata obstaja natančna metodologija ocenjevanja opera-tivnih zmogljivosti deklariranih enot. Načeloma je ta v nacionalni pristojnosti vsake države članice, vendar vsi postopki ocenjevanja potekajo po skupnih merilih, ki so določena v okviru zavezništva. Bataljonsko preverjanje pripravlje-nosti 10. MOTB bo potekalo po Natovi metodi ocenjevanja bojne pripravljeno-sti CREVAL (Combat Readiness Evaluation), pri čemer se ocenjuje predvsem

10. MOTB končal četno preverjanjeOd 4. do 15. septembra je na osrednjem vadišču SV Poček pote-kalo dvotedensko terensko urjenje pripadnikov 10. MOTB, ki je lani kot prva enota SV prešel na nov način usposabljanja skozi operativni cikel. Na terenu je poveljstvo 1. brigade SV ocenilo pripravljenost petih čet 10. MOTB s približno 750 pripadniki, pri čemer so vse čete dobile pozitivno oceno usposobljenosti in pripravljenosti. Po preverjanju čet je 10. MOTB izvedel tudi dvo-dnevno bataljonsko taktično vajo, na kateri so prvič preizkusili delovanje vsega bataljona. Drugi teden so namenili usposab-ljanju za stabilizacijsko delovanje in pripravam na oktobrsko zaključno bataljonsko preverjanje, po katerem naj bi 10. MOTB dosegel končne operativne zmogljivosti in bil pripravljen za delo-vanje na mirovni operaciji.

Na zaključno vajo na MadžarskoČetno preverjanje je ena od zadnjih faz usposabljanja pripadnikov 10. MOTB pred preverjanjem pripravljenosti bataljona z bataljonsko taktično vajo z bojnim streljanjem, ki ga bodo izvedli v drugi polovici oktobra na vadišču

12 S LOV E N S K A VO J S K A1212 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

popolnjenost, opremljenost, usposobljenost in delovanje. To mora biti usklajeno z Natovo doktri-no, standardnimi operativnimi postopki in Natovi-mi standardi, ki jih je več kot 1800, od tega jih je Slovenska vojska kot slovenski vojaški standard že prevzela več kot 300. Kot je poudaril podpolkovnik Škerbinc, so v enoto uvedli skoraj vse Natove stan-darde, ki se nanašajo na delovanje motoriziranega bataljona. Bataljonsko preverjanje bo zadnja faza pri doseganju končnih operativnih zmogljivosti bataljona pred načrtovano napotitvijo na mirovno misijo. »Optimist sem tudi glede pričakovane afir-macije na podlagi integracijskih procesov, ki jo bo med vajo na Madžarskem izvedla skupina Natovih častnikov,« je pojasnil podpolkovnik Škerbinc. Do-dal je, da bo 10. MOTB do konca leta v celoti pri-pravljen za opravljanje bojnih in mirovnih nalog v okviru zavezništva kljub težavam, ki so nastale med usposabljanjem. Med konsolidacijo namreč niso bili v celoti kadrovsko popolnjeni in opremljeni, zaradi česar je prihajalo do zamud pri usposablja-nju iz individualnih in kolektivnih nalog, čemur so se prilagajali tako, da so postopke na več taktičnih ravneh urili vzporedno, kar pomeni, da so na pri-mer v vodni fazi poleg voda dodatno usposabljali še oddelke.

Na Kosovo februarja več kot 600 slovenskih vojakov

Od januarja 2007 bo 10. MOTB v 90-dnevni pri-pravljenosti za opravljanje vseh bojnih in mirov-nih nalog znotraj zavezništva po predhodni odo-britvi slovenske vlade, kar pomeni, da bi enota lahko bila napotena na katerokoli nalogo v okviru Nata. Pripadniki 10. MOTB predvidoma februarja

prihodnje leto odhajajo na mirovno misijo Joint Enterprise v sile Kfor na Kosovo, pri čemer naj bi bilo v slovenskem kontingentu približno 670 pri-padnikov, od tega jih bo večina iz 10. MOTB. To bo največji prispevek Slovenije v mirovne opera-cije, saj bo SV v tujino prvič poslala ves bataljon. »Po dosedanjih načrtih, ki pa še niso dokončni, potrjeni in usklajeni z zavezništvom, odhajajo na Kosovo poveljstvo bataljona, večji del poveljniško-logistične čete, motorizirani četi in lahka četa, v kateri bodo pripadniki MMČ. Ena ustanovitvena četa ostaja v Sloveniji. Slovenskemu kontingentu bodo pridodani tudi pripadniki iz drugih enot SV, kot sta VP in sanitetna služba, poleg njih bo tudi nekaj specialistov za civilno-vojaško sodelova-nje,« je dodal podpolkovnik Škerbinc. Razložil je, da naj bi bil 10. MOTB v prihodnje jedro bataljon-ske bojne skupine SV, ki se ji bodo lahko glede na nalogo in potrebe modularno pridodajale dru-ge enote, kot so na primer artilerija, inženirstvo, RKBO, VP itn. »10. MOTB ima v svoji sestavi ele-mente logistične podpore v POVLOGČ, ki mu za-gotavlja samozadostnost za delovanje na misiji za krajše obdobje, ob daljši napotitvi pa je treba poskrbeti za dodatno logistično podporo, kar bo

Pregled osebe na kontrolni točki

Urjenje v taktiki napada

Usposabljanje za posredovanje v množičnih nemirih


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

veljalo tudi za Kosovo,« je poudaril podpolkovnik Škerbinc. 10. MOTB odhaja za šest mesecev na mirovno misijo Joint Enterprise, na kateri naj bi opravljali mirovne naloge znotraj svojega območ-ja odgovornosti v zahodnem sektorju Kosova, naslednjo rotacijo pa naj bi SV zagotovila z mo-torizirano četo 10. MOTB, ki ostaja do sredine pri-hodnjega leta v domovini in bo od avgusta 2007 do februarja 2008 na Kosovu zamenjala bataljon. Do odhoda na mirovno misijo bo moral 10. MOTB najprej opraviti najpomembnejše naloge, in sicer doseganje končnih operativnih zmogljivosti, ka-kovostno pripravo, izvedbo zahtevne bataljonske vaje na Madžarskem in Natovo afirmacijo. Po tem bodo pripadniki 10. MOTB nadaljevali usposablja-nje ter priprave na namenske naloge, ki jih bodo opravljali v okviru operacije na Kosovu, za kar bo na voljo zelo malo časa. Podpolkovnik Škerbinc je razložil, da je napotitev 10. MOTB na Kosovo pomembna iz več razlogov, saj bo Slovenija s tem okrepila svoj položaj v regiji, poleg tega pa bo pokazala pripravljenost za prevzemanje večje odgovornosti znotraj zavezništva.

Marko PišlarFoto: Bruno Toič

From 4 to 15 September, at Poček, the cen-tral training-area of the Slovenian Armed Forces, a two-week field training-programme for members of the 10th Motorised Battalion was conducted; last year, this unit was the first one in the SAF to adopt a new training-methodology, based on the operative cycle. In the field, the headquarters of the SAF 1st brigade assessed the training status of the 10th Motorised Battalion’s five companies, totalling approximately 750 members; the skills/training status and preparedness of all the companies were given a positive assess-ment. After the testing of the companies, the 10th Motorised Battalion performed also a two-day tactical battalion-exercise, in which the functioning of the whole battalion was tested for the first time. The second week was devoted to the stabilisation-operation training and to the preparations for the final battalion testing, scheduled for October, af-ter which the 10th Motorised Battalion will be achieving its final operative capabilities, thus becoming ready for participation in a peace operation. Probably next February, members of the 10th Motorised Battalion will be de-ployed to the six-month peace-operation Joint Enterprise, in the context of which they are going to execute peace-support tasks within their own area of responsibility, in the western sector of Kosovo.


V mesecu dniprepeljali 3000 ton tovora

Mir

ov

ne

op

era

cij

e

V bazi z Italijani in Madžari Po krajši prijetni slovesnosti v Vojašnici Slovenska Bistrica smo se v konvoju odpeljali do Pivke, kjer smo prenočili in se naslednje jutro v Trstu vkrcali na ladjo, s katero smo odpotovali do albanskega pristanišča Drač. Vožnja po Albaniji je bila zelo zanimiva, tako da smo približno spoznali pokraji-no, razmere in revščino, hkrati pa smo se počasi pripravljali na podobne razmere na Kosovu. V Ma-kedonijo smo prispeli zvečer. Tam smo prespali v vojašnici makedonske vojske na Ohridu in si odpo-čili od naporne poti. Zjutraj smo natočili gorivo in se odpravili na dolgo ter zanimivo pot, ki nas je vodila skozi Kičevo, Gostivar, Tetovo, Skopje, Uroševac in Prištino do mesta Peć na severu Kosova. Baza Villagio Italia v Peći je tako postala naš dom za na-slednjih šest mesecev. Je na vzhodnem pobočju gorovja Prokletje, ki je naravna meja s Črno goro. Baza, ki so jo Italijani začeli postavljati pred petimi leti, leži nad Pećjo, od koder imamo čudovit raz-gled nad Metohijo. Pripadniki čete smo nastanjeni v objektu, ki je sestavljen iz bivalnih in sanitarnih

Na šestmesečno misijo na Kosovo je pred več kot dvema mesecema odšlo 75 pripadnikov transportne čete iz Slo-venske Bistrice. Četa, ki je sestavljena iz poveljstva ter transportnega in poveljni-ško-logističnega voda, je nameščena v italijanski bazi Villagio Italia v Peći.

Julija smo predvsem vozili zabojnike za italijansko vojsko, v kateri je potekala zamenjava njenih enot. V tem času smo prepeljali 197 zabojnikov, kar po-meni približno 3000 ton tovora. Skupno smo julija prevozili skoraj 36.000 kilometrov. Med prevozi smo odlično sodelovali z italijansko transportno četo, ki je prav tako nastanjena v bazi Villagio. Prvič smo nakladali zabojnike na platformo brez upora-be samonakladalnega sistema in nato razkladali z viličarjem na tovorne vagone. Poleg prevozov skrbimo tudi za izvidovanje cestnega omrežja po vsem Kosovu ter redno vzdržujemo svoja vozila in druga sredstva. Avgusta smo začeli opravljati pre-voze še za druge države. Za nemško vojsko smo dva dni vozili rezervoarje za vodo iz baze Vrelo v bazo Nothing Hill na severu Kosova, ob tem pa tudi bivalne zabojnike za potrebe UNMIK. Prevoz je bil zelo pomemben, saj smo tako omogočili namesti-tev razseljenih srbskih družin, ki so ostale brez do-mov, v Gračanici. Doslej nas je obiskal grški gene-ral Aslanidis iz poveljstva Kforja, vojaški psiholog Matej Jazbec, poveljnik 670. POVLOGB podpolkov-nik Franc Koračin s sodelavci in duhovnica Violeta Mesarič. Z njeno pomočjo smo organizirali obiske samostanov v Visokih Dečanih in Peći ter skupno slovensko-madžarsko mašo. Redno nas obiskuje tudi vodja kontingenta major Miran Kristovič, s katerim usklajujemo naloge TRAČ prek poveljstva Kforja. Septembra naj bi vozili zabojnike za potrebe francoske vojske iz pristanišča Solun v Grčiji na Ko-sovo, poleg tega pa bomo še naprej skrbeli tudi za prevoze za druge enote Kforja. Poveljnik transportne čete nadporočnik Andrej Ško-dič je razložil, kako je septembra potekalo delo: »V transportni četi je potekalo več zelo pomembnih aktivnosti. Glavna naloga je bila povezana s pre-vozom 90 zabojnikov iz poljsko-ukrajinske baze White Eagle, ki se zapira, v novo bazo Nothing Hill na severu Kosova. Petdnevno nalogo smo uspeš-no končali in tako omogočili, da bodo pripadniki nemškega bataljona laže preživeli mrzlo kosovsko zimo. Med nalogo smo opravljali prevoze s štirimi konvoji, ki so prevozili 35.000 kilometrov. Prav tako

zabojnikov, na srečo pa so vsi prostori klimatizira-ni. Tukaj imamo vse za običajno življenje. V bazi, ki je mesto v malem, so brezcarinske trgovine, tako imenovani PX-i, gostilne, internetne sobe, fitnes center, zdravstvena ambulanta role 1, nogometno igrišče in drugo. V bazi so nastanjeni tudi pripadni-ki 20. MOTB iz Celja, ki v sestavi Task Force Aquila opravljajo naloge patruljiranja in varovanja po bliž-nji srbski enklavi Bjelo polje. Poleg nas so v bazi še pripadniki madžarske in italijanske vojske.

Skrb za prevozrazličnega tovora za potrebe Kforja

Delovni dan se začne ob 8. uri, ko imamo postroj za dvig zastave, obenem pa izvemo za naloge ti-stega dne. Opravljamo prevoze različnih vrst tovora za potrebe Kforja na vsem območju odgovornosti.


Miro

vn

e o

pe

rac

ije

Našo enoto so že obiskali minister za obrambo Karl Erjavec in delegaci-je iz Poveljstva sil SV, redno pa nas obiskujejo tudi iz službe za duhovno oskrbo in bataljonski psiholog. Sicer pa so se pričakovanja pripadnikov enote v teh treh mesecih in pol na misiji pokazala za upravičena, saj bo ta misija dobra izkušnja za nadaljnje delo v Slovenski vojski.

Poročnik Matija Skrbinek in višji vodnik Dario Grmek

Celjski motorizirani vod na misiji Kforja

smo skrbeli za prevoze za italijanski logistični bataljon, in sicer večinoma z letališča Đakovica in železniške postaje v Peći. S pripadnikoma in vozilom so-delujemo tudi pri prevozu opreme kontingentov SIKON 13 ter 14 iz Slovenije na Kosovo in nazaj. Nedavno smo se z vozilom actros udeležili tehničnega zbora J4 in G4 logistične konference v bazi Villagio. Udeleženci konference, ki so tja prišli z vsega Kosova, so pohvalili vozilo in opremo transportne čete, še posebej ameriški polkovnik Ryan, ki je odgovoren za logistiko v ameriški bazi Bondsteel. V naslednjih mesecih čaka transportno četo po besedah udeležen-cev veliko prevozov zabojnikov iz več baz na Kosovu. Omenim naj še, da sem bil s pripadniki transportnega voda, ki odhajajo domov, zelo zadovoljen, saj so svoje delo opravili dobro in strokovno.«

Prebivalci so do nas prijazniV prostem času, ki ga je bolj malo, se ukvarjamo s športom, igramo družabne in računalniške igre, gledamo filme in poslušamo glasbo. Udeležujemo se dru-žabnih prireditev, koncertov in slovesnosti, ki jih prirejajo vojske v naši in drugih bazah. Odigrali smo tudi prijateljsko košarkarsko tekmo proti argentinskemu kontingentu v njegovi bazi Hunter House in zmagali z rezultatom 50 : 5. Zelo smo veseli, da imamo vsak četrtek zvečer na tukajšnjem mednarodnem ra-diu West program v slovenskem jeziku, v okviru katerega posredujemo našim pripadnikom najpomembnejše novice iz Slovenije in sveta. Radio West, ki ga vodijo pripadniki italijanske vojske, pokriva skoraj celotno Kosovo. Stanje v tej pokrajini je trenutno precej mirno ob visoki verjetnosti, da se v trenutku poslab-ša. Vsak dan se dogajajo posamezni incidenti med albanskim in srbskim pre-bivalstvom. Prebivalci so do nas zelo prijazni, veliko starejših pa tudi razume in govori srbski jezik, če želi. Damijan Špelič

Motorizirani vod iz sestave minometne čete 20. MOTB iz Celja pod poveljstvom poročnika Matije Skrbineka deluje na misiji Kforja na Kosovu od začetka maja. Pred odhodom na misijo smo imeli pripadniki voda temeljite priprave. Kot minometniki smo morali osvojiti veščine motorizirane pehote in zna-nje za delovanje na mirovni operaciji. Priprave pripadnikov, za katere je to večinoma prva misija, so potekale več kot šest mesecev, po njih pa je enota dobila visoko oceno pripravljenosti. Vod je sestavljen iz častnika, štirih podčastnikov in 33 vojakov, opremljen ter oborožen pa je s standard-no opremo in oborožitvijo SV, ki vključuje po štiri vozila MB G270 CDI in HMMWV 1114 ter en LKOV valuk.Motorizirani vod deluje v sestavi 2. italijanske čete grenadirjev in je del bataljona, ki je nastanjen v Dečanih. Bataljon sodi k manevrski enoti Aquila, s sedežem v bazi Villagio Italia, kjer je tudi poveljstvo MN TF West. Naloge, ki jih opravljamo, se nanašajo predvsem na 24-urno varovanje srbske razselbine oziroma vasi Bjelo polje. Vas je bila že nekajkrat po-žgana, nazadnje maja 2004. Poleg tega vod opravlja naloge patruljiranja in postavljanja začasnih opazovalnic na širšem območju mesta Peć in Dečani. Sodelovanje z domačini je dobro, saj lokalno prebivalstvo pripad-nike Slovenske vojske lepo sprejema. K temu pripomore znanje jezika, kar prispeva k zaupanju lokalnega prebivalstva, zato nas večkrat prosijo za pomoč, na primer zdravstveno.

3000 tonnes of cargo transported in just a monthThis July, 75 members of the transport company from Slovenska Bistri-ca went on a six-month peace mission in Kosovo. The transport com-pany is the 1st brigade’s unit specializing in logistics; its function is to transport containerised and palletised goods intended for supplying the units, according to the needs of the Slovenian Armed Forces and NATO. The total number of the unit’s members is 119. Those participa-ting in the Kosovo peace-support operation took all the company’s ma-terial- and transportation-resources with them. The company, compo-sed of the headquarters, a transport platoon, and a command-logistics platoon, is located in the Italian base Villagio Italia in Peć. It is the first and only transport unit of the Slovenian Armed Forces that has ever been deployed abroad.


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Artilerijski ognjeni krst prvih pogodbenih rezervistov

Od 15. do 23. septembra je na osrednjem vadišču SV na Počku potekalo mobilizacijsko usposabljanje pogodbenih pripadnikov rezervne sestave (PPRS) iz 460. artilerijskega in 132. gorskega bataljona SV, ki se ga je udeležilo več kot 570 pripadnikov. Pogod-beni rezervisti morajo skladno z uredbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV poleg treh rednih vpoklicev ob koncu tedna opraviti tudi daljši, devetdnevni mobilizacijski vpoklic, ki je namenjen usposabljanju za opravljanje nalog znotraj kolektiva.

Preverili usposobljenostza izvajanje tehničnih postopkov na orožju

Pogodbeni pripadniki rezervne sesta-ve 460. artilerijskega bataljona SV iz 2. in 3. artilerijske baterije ter povelj-niške baterije so v drugi fazi uspo-sabljanja na mobilizacijskem terenu na Počku opravili prvo tehnično arti-lerijsko bojno streljanje s havbicami 155 milimetrov. Namen tehničnega streljanja je preverjanje usposobljenosti posameznika za izvajanje tehničnih postopkov znotraj posadke in pridobi-tev zaupanja v sredstva, s katerimi delajo. Pri tem niso ocenjevali taktičnih postopkov in hitrosti, temveč je bil poudarek na varnosti in preverjanju na-tančnosti postopkov. Od 220 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave, kolikor jih je bilo vpoklicanih na mobilizacijsko usposabljanje, se jih je uspo-sabljanja udeležilo 95 odstotkov, pri čemer se dva vabilu nista odzvala, 12 se jih usposabljanja ni udeležilo zaradi zdravstvenih razlogov, dva vojaka

pa so med usposabljanjem odpustili iz zdravstvenih razlogov. V 460. arti-lerijskem bataljonu SV imajo trenutno 355 pogodbenih rezervistov od 390, kolikor jih je predvideno po formaciji. Združeni so v treh artilerijskih bate-rijah, poveljniški bateriji in logistični četi. S prvimi pogodbenimi rezervisti so v 460. artilerijskem bataljonu SV v začetku leta 2005 začeli popolnjevati

poveljniško baterijo, 2. in 3. artilerijsko baterijo, junija 2005 pa tudi povelj-stvo, 1. artilerijsko baterijo in logistično četo.

Prvim pogodbenim rezervistom 132. GORBse prihodnje leto izteče pogodba

Pripadniki 1. in 2. gorske čete ter logistične čete 132. gorskega bataljona SV so na mobilizacijskem usposabljanju po urjenju za bojno delovanje opravili posamično, oddelčno in vodno preverjanje usposobljenosti ter usposabljanje iz specialističnih vsebin logističnih VED-ov. 3. gorska in minometna četa bo-sta opravili mobilizacijsko usposabljanje oktobra. V 132. gorskem bataljonu na Bohinjski Beli imajo 510 pripadnikov pogodbene rezerve v treh gorskih četah, minometni četi in logistični četi. V enoti so sprejeli prve pogodbene re-zerviste leta 2002, z njimi pa so popolnili 1. gorsko četo, ki se usposablja na ravni voda in jim leta 2007 preteče petletna pogodba. Leta 2004 so popolnili 2. gorsko četo, ki se usposablja na oddelčni ravni, in logistično četo, ki izvaja določena usposabljanja iz specialističnih vsebin v nekaterih logističnih eno-tah SV. Leta 2005 so začeli popolnjevati 3. gorsko in minometno četo, ki sta letos začeli usposabljanja. Poveljniška četa, ki je za zdaj popolnjena še z ob-vezno rezervo, se bo s pogodbenimi rezervisti popolnila v prihodnjih letih. Od-liv kadra iz pogodbene rezerve v 132. gorskem bataljonu je bil v minulih letih manj kot desetodstoten, pri čemer večina predčasno pogodbo prekine, ker se zaposli v SV ali policiji, nekateri pa zaradi zdravstvenih ali osebnih razlogov.

Usposabljanje logistične čete 132. GORB iz postopkov prve pomoči

Tehnično bojno streljanje pogodbenih rezervistov

460. AB s havbico 155 mm


Vojak Klemen Ponikvar, 460. AB: »Opravljam dolžnost polnilca projektilov na havbici 155 mm. V pogodbeno rezervo sem se vključil mar-ca lani, ker me artilerija zanima, saj sem vojaški rok služil v artilerijskem bataljonu v Slovenski Bistrici na havbici 105 mm, tako da določene postopke na orožju že poznam. Sem študent, zato nimam težav z delodajalcem in ob študiju lahko usklajujem ob-

veznosti do SV. Z denarjem, ki ga dobim, sem za zdaj zadovoljen. O tem, ali bom podaljšal pogodbo, ne razmišljam, saj še ne vem, kako bo odločitev o službi v pogodbeni rezervi sprejel moj prihodnji delodajalec.«

Vojak Mitja Mohor, 460. AB:»Na havbici 155 mm delam kot dodajalec streliva. V pogodbeno rezervo SV sem se vključil pred enim letom, ker se želim preizkusiti v SV. Zaposlen sem pri očetu, ki ima avtomehanično delavnico, zato z od-hodi na vojaško usposabljanje nimam težav, glede na obveznosti v službi pa prilagajam termine uspo-sabljanja. Usposabljanje v 460. AB je doslej pote-

kalo po pričakovanjih. O zaposlitvi v SV trenutno ne razmišljam, saj imava z očetom veliko dela.«

Vojak Jožko Brenčič, 132. GORB:»Zaposlen sem kot mizar v zasebnem podjetju, ki me pri odločitvi za službo v pogodbeni rezervi zelo podpira, tako da z njim brez težav usklajujem vse obveznosti do SV. V pogodbeno rezervo sem se vključil pred tremi leti in bil razporejen v 2. gorsko četo. Razlog za vstop je bilo veselje do gorništva, s katerim se ukvarjam tudi v prostem času. Z meseč-

nim denarnim nadomestilom sem zadovoljen. Resno razmišljam tudi o tem, da bi prekinil pogodbo in se zaposlil kot poklicni vojak v gorskem bataljonu.«

Vojak Janez Burkelca, 132. GORB:»Z delom v pogodbeni rezervi sem zadovoljen, ker imamo veliko usposabljanj na terenu. Sem še štu-dent Fakultete za šport. Vojaška usposabljanja, ki so večinoma ob koncih tedna, brez težav usklaju-jem s študijskimi obveznostmi na fakulteti, obenem pa je to dobra priložnost za dodatni vir zaslužka. Službo bom poskušal najti v svoji stroki, če pa mi ne bo uspelo, bom razmislil tudi o zaposlitvi v SV.«

Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

da bi prekinil pogodbo in se zaposlil kot poklicni vojak v gorskem bataljonu.«

službi v pogodbeni rezervi sprejel moj prihodnji delodajalec.«

kalo po pričakovanjih. O zaposlitvi v SV trenutno ne razmišljam, saj imava z

nim denarnim nadomestilom sem zadovoljen. Resno razmišljam tudi o tem,

From 15 to 23 September, at Poček, the central training-area of the Slove-nian Armed Forces, mobilisation-training for the contractual-reserve-force members of the SAF’s 460th artillery- and 132nd mountain-battalions was conducted. According to the Decree on the Military Service in the Re-serve Units of the Slovenian Armed Forces by Contract, in addition to three weekend call-ups a year, the contractual reservist also have to participate in a longer, nine-day mobilisation call-up, devoted to training the unit in collective skills. The contractual reservists of the SAF 460th artillery bat-talion performed the first artillery live-fire training with 155-mm howitzers, and the reservists of the SAF 132th mountain battalion – after completing the combat-operation training – the skill testing and the training in spe-cialist subjects, by individuals, by squads, and by platoons.

Kandidati z neodsluženim vojaškim rokom najprej na TVSUUsposabljanje pogodbenih rezervistov se ponavadi organizira v treh krajših vpoklicih od četrtka do nedelje in neprekinjenem vpoklicu, ki traja devet dni. Ob neupravičenem izostanku z vojaškega usposabljanja se lahko pogodbe-nemu rezervistu pogodba prekine, zato mora povrniti stroške, ki jih je imela z njim SV. Posameznik lahko za vsak vpoklic izbira med dvema terminoma usposabljanja, razen za mobilizacijski, ki se ga mora udeležiti na določen termin. Enota mora pogodbenemu rezervistu zagotoviti tudi dodatni termin ob koncu leta, če redni vpoklic zaradi zdravstvenih razlogov in zahtev delo-dajalca upravičeno odloži. Sistem usposabljanja pogodbenih rezervistov je zasnovan tako, da pred vsakim usposabljanjem dva dni prej vpokličejo čast-nike in podčastnike pogodbene rezerve, da jih seznanijo z vsebinami, ki jih bodo vojaki med vpoklicem izvajali na terenu, ter jih kot poveljnike oddelkov in vodov pripravijo za samostojno opravljanje nalog. Pogodbeni rezervist, ki je že odslužil vojaški rok in ima ustrezen VED, sklene z MO petletno pogodbo z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. Kandidati za pogodbene rezer-viste, ki so s prostovoljnim služenjem v SV opravili program TVSU, podpišejo šestletno pogodbo, prvo leto pa morajo opraviti specialistično usposabljanje za pridobitev ustreznega VED-a. Tisti, ki še nimajo odsluženega vojaškega roka, sklenejo sedemletno pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi, pri čemer morajo prvo leto opraviti usposabljanje po TVSU, ki je po vsebini in obsegu enako programu TVSU za poklicne pripadnike SV. Uspo-sabljanje je razdeljeno v tri sklope po mesec dni in poteka od ponedeljka do petka. Usposobljenost kandidatov preverjajo sproti, ocenjuje pa se pred-vsem pravilnost postopkov in hitrost dela. Ob koncu TVSU morajo kandidati opraviti še zaključno preverjanje, ki je podlaga za OVSU, ki ga morajo opraviti drugo leto. Pri izbiri kandidatov za posamezne VED oziroma napotitve v eno-te, ki se popolnjujejo s pogodbenimi rezervisti, upoštevajo potrebe SV in želje kandidatov. Pripadniki pogodbene rezerve, ki so uspešno končali TVSU in OVSU, se v naslednjih petih letih trajanja pogodbe usposabljajo po načrtu usposabljanja vojnih enot, v katero je pogodbeni pripadnik rezervne sestave razporejen. Pripadnik pogodbene rezerve dobiva mesečno denarno nado-mestilo za pripravljenost za dneve, ko ni na usposabljanju ali ne opravlja vojaške službe, za čas usposabljanja pa tudi nadomestilo plače. Med uspo-sabljanjem je tudi nezgodno zavarovan in upravičen do povračila potnih stroškov za prihod na usposabljanje in odhod z njega. Pogodbeni pripadnik rezervne sestave dobi glede na dolžnost, ki jo opravlja v enoti, na mesec v povprečju več kot 30.000 tolarjev denarnega nadomestila. Usposabljanje pogodbenih rezervistov v enoti je razdeljeno v več faz, pri čemer mora po-godbeni rezervist po vsaki fazi uspešno opraviti preverjanje usposobljenosti. Če ga pripadnik ne opravi, mu mora SV po določenem času zagotoviti do-datno preverjanje. Če spet ni bil uspešen, mu SV lahko prekine pogodbo.

veznosti do SV. Z denarjem, ki ga dobim, sem za zdaj zadovoljen. O tem, ali

Marko PišlarFoto: Bruno Toič

Usposabljanje pripadnikov gorske čete 132. GORB iz taktičnih postopkov


Pre

dst

av

lja

mo

va

m

Aprila lani začeli usposabljati prve kandidate iz SVProjekt Avtošole SV se je začel leta 2004. V ta namen je bila z ukazom obliko-vana delovna skupina Avtošole SV. Njena naloga je bila zagotoviti pogoje za začetek delovanja in registracijo prve avtošole v SV. Po pregledu prostorov in pogojev za delo je Ministrstvo za šolstvo in šport Avtošoli SV izdalo odločbo o opravljanju dejavnosti ter vpisu v register avtošol pri MNZ za usposablja-nje kandidatov za vožnjo motornih vozil kategorije C in E. Januarja 2005 so se začeli priprave in usposabljanje članov delovne skupine Avtošole SV za poučevanje teoretičnega in praktičnega dela za vozniški izpit kategorije C. Učitelji vožnje v Avtošoli SV so izkušnje in znanje dopolnjevali v avtošolah na območju izpitnega centra Maribor. Aprila lani so začeli teoretični del usposabljanja za prvo skupino kandidatov iz SV. Usposabljanje v Avtošoli SV poteka skladno s predpisanim civilnim Zakonom o varnostni v cestnem prometu (ZVCP-1).

V Avtošoli SV usposobili že 130 voznikov

Zaradi večjih potreb po voznikih so v SV pred dvema letoma ustanovili Avtošolo SV, ki ima svoj sedež v Vojašnici Slovenska Bistrica. Podobno kot druge avtošole v Sloveniji usposablja kandidate za voznike iz enot SV v poznavanju cestnoprometnih predpisov in praktični vožnji za pridobitev vozniškega dovolje-nja, ki je priznano tudi v nevojaškem okolju. Do zdaj je Avtošola SV usposobila 130 voznikov, ki so pridobili vozniško dovoljenje za vozila kategorije C, prihodnje leto pa načrtujejo tudi izvedbo usposabljanj za voznike kategorije A in E. Kot je poudaril vodja Avtošole SV poročnik Boris Škodnik, je bila ustanovitev Avtošole SV upravičena tudi z ekonomskega vidika, saj je SV tako do zdaj privarčevala več kot 30 milijonov tolarjev, kolikor bi morala pla-čati za usposabljanje kandidatov v civilnih avtošolah.

Na izpit s povprečno 30 urami praktične vožnjeKandidati, ki pridejo z ukazom iz enot v Avtošolo SV, morajo podobno kot v civilnih avtošolah najprej opraviti zdravniški pregled. Z MO podpišejo pogod-bo o izobraževanju, po kateri morajo biti najmanj dve leti na voljo SV. Nato lahko začnejo 40-urne teoretične priprave iz cestnoprometnih predpisov, ki potekajo v predpisano opremljeni učilnici skladno z ZVCP-1. Po predavanjih kandidati opravijo društveni preizkus iz poznavanja cestnoprometnih predpi-sov. Če so uspešni, lahko nadaljujejo praktično vožnjo v Avtošoli SV na dveh vozilih iveco, ki sta posebej prirejeni za učenje, saj imata v kabini pomožne priprave za učitelja vožnje, dodatna ogledala in ustrezne oznake z napisom

Učitelj vožnje spremlja postopke kandidata med vožnjo in ga opozarja na morebitne napake.

Kandidati pod vodstvom poročnika Borisa Škodnika pridobijo znanje iz cestnoprometnih predpisov.


Pre

dsta

vlja

mo

vam

avtošola. Med praktičnimi vožnjami prijavljeni kandidati opravijo še preverja-nje iz poznavanja cestnoprometnih predpisov pred komisijo izpitnega centra Maribor. Ko učitelj vožnje oceni, da je kandidat pripravljen za praktični del izpita, opravi najprej preizkus vozniških sposobnosti pred komisijo Avtošo-le SV, ki ga na podlagi ocene prijavi na izpit pred komisijo izpitnega centra Maribor. »Večina kandidatov iz enot SV se pripravlja na vozniški izpit precej neresno, saj zavlačuje usposabljanje,« je poudaril poročnik Škodnik. Dodal je, da imajo kandidati iz SV pred praktičnim izpitom v povprečju 30 ur vožnje v Avtošoli SV, kar je precej več od povprečja v civilnih avtošolah, v katerih je 22 ur. Izpit v vožnji pred komisijo izpitnega centra Maribor običajno traja od 70 do 80 minut. Na njem mora kandidat pokazati znanje iz poznavanja cestnoprometnih predpisov v javnem cestnem prometu, kar obsega vzvrat-no vožnjo, manevriranje in parkiranje v mestu. Če kandidat ni bil uspešen, opravi učitelj vožnje z njim še nekaj dodatnih ur vožnje in ga po preteku za-konsko določenega roka petih dni ponovno prijavi na izpit pred komisijo iz-pitnega centra. Približno 30 odstotkov kandidatov v Avtošoli SV naredi izpit prvič, drugi pa ga morajo ponavljati. Pet kandidatov je doslej usposabljanje prekinilo iz objektivnih razlogov. Če je kandidat opravil izpit, pridobi vozniško dovoljenje za kategorijo C, ki je podlaga za nadaljnje specialistično uspo-sabljanje v okviru učne skupine promet v Vojašnici Slovenska Bistrica. Tu se kandidati v pettedenskem programu usposabljanja za VED 12707, voznik vojaških vozil kategorije C, usposobijo za terensko vožnjo v različnih raz-merah na različnih vrstah vojaških vozil SV, pri čemer največ pozornosti na-menijo vojaškim predpisom o varnosti v cestnem prometu, načelom varne vožnje, taktiki premika vojaških vozil, vzdrževanju vozil, vožnji z bojnimi lučmi ponoči in samoizvleki vozila.

Prihodnje leto bodo začeli usposabljati kandidate za kategorijo A in E

V Avtošoli SV so doslej usposobili 130 voznikov, ki so že dobili vozniško dovoljenje za kategorijo C. Kandidati so bili večinoma iz 670. poveljniško-logističnega bataljona SV, zdaj pa usposabljajo kandidate iz 10. MOTB. Pri-hodnje leto bodo v Avtošoli SV začeli usposabljati tudi kandidate za voznike kategorij A in E. Kot je pojasnil poročnik Škodnik, že letos pričakujejo štiri dodatna vozila iveco. »Z dobavo novih vozil bo lahko vsak inštruktor vožnje zadolžil svoje vozilo, saj se je zdaj na enem vozilu izmenjavalo več učiteljev vožnje, ki so kandidate usposabljali v treh izmenah na dan, kar je bilo zanje zelo naporno,« je pojasnil poročnik Škodnik. Poleg vozil bodo v Avtošoli SV dobili še prikolici tako imenovane tandem izvedbe, s čimer bodo lahko uspo-sabljali tudi kandidate za kategorijo E. Načrtujejo, da bodo prihodnje leto za to kategorijo usposobili dve skupini od 15 do 20 kandidatov iz enot SV. Po-

Vojak Matjaž Mladenič: »Kot voznik vozila za zveze iveco v 10. MOTB moram imeti opravljen izpit za vozila kategorije C. Vožnja na vozilu je po-tekala brez težav, čeprav na začetku nisem imel občutka za razdaljo, saj sem bil vajen voziti le osebni avto. Izpit pred komisijo izpitnega centra Maribor je bil naporen, ker sem moral pokazati znanje iz vzvratne vožnje in parkiranja v mestu. Dolžnost, ki jo bom opravljal v enoti, zahteva tudi VED 12707, voznik vojaških vozil kategorije C, zato se bom moral dodatno usposabljati za vož-njo v terenskih razmerah.« Vojak Primož Kozjek: »Za vožnjo valuka, ki ga bom vozil v 10. MOTB, potrebujem izpit kategorije C in licenco za delo na vozilu, ki sem jo pridobil že januarja. Tako po opravljenem izpitu ne bom potreboval dodatnega usposabljanja. Program dela v Avtošoli SV je dober, saj sem pridobil ve-liko novega znanja iz cestnoprometnih predpi-sov. Imel sem nekoliko več ur vožnje, saj zaradi urjenja, ki sem ga imel z enoto na terenu, nisem mogel voziti več tednov, zato sem nekatere stvari medtem pozabil.«

membna novost bo tudi usposabljanje kandidatov za pridobitev vozniškega izpita za voznike motornih koles, kar naj bi se začelo spomladi 2007. »Pred-nost pri usposabljanju za kategorijo A bodo imeli pripadniki vojaške policije in drugih enot SV, ki imajo po formaciji v svoji sestavi motorna kolesa,« je raz-ložil poročnik Škodnik. V ta namen so v Avtošoli SV že dobili novo motorno kolo kawasaki ER 500 in nekaj opreme, med katero sodijo obvezna zaščitna čelada, ledvični pas, rokavice in telovnik z oznako avtošole, čakajo pa še na kombinezon. Kandidata na motorju bo med vožnjo spremljal inštruktor z osebnim vozilom, ki bo z njim povezan prek radijske zveze. V Avtošoli SV, ki deluje pod vodstvom PDRIU, je zaposlenih deset pripadnikov, od tega jih ima devet ustrezne licence za učitelje vožnje. »Vsi naši učitelji voženj imajo licence za poučevanje vožnje za kategorije B, C in E, trije pa tudi za A, zato ne bomo potrebovali dodatnih usposabljanj,« je poudaril poročnik Škodnik. Po-leg tega se učitelji vožnje Avtošole SV udeležujejo rednih stalnih izobraževanj na pooblaščenem zavodu za prometno izobraževanje, saj morajo vsako leto pridobiti potrdilo, s katerim vsaka tri leta podaljšajo veljavnost dovoljenja uči-telja vožnje pri upravni enoti. Marko Pišlar

Foto: Bruno ToičPrihodnje leto bodo v Avtošoli SV začeli usposabljati kandidate za voznike motornih koles.

Already 130 persons have completed the driver-training programme at the Slovenian Armed Forces’ Driving SchoolBecause of increased demand for drivers in the Slovenian Armed Forces, two years ago the SAF Driving School has been founded, with headquar-ters in the Slovenska Bistrica Barracks. Similarly as in any other driving school in Slovenia, here the driver candidates from the SAF units can ac-quire the road-regulation knowledge and practical-driving skills required for obtaining a driving licence recognized also in a non-military environ-ment. So far, 130 persons have completed the driver-training programme at the SAF Driving School, and obtained category-C driving-licences; the training programmes qualifying for driving licences of the categories A and E are planned for next year.

2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Za

ščit

a i

n r

eše

van

je

Odlična slovenska državna enota za hitre reševalne intervencije

Slovenska državna enota za hitre reševalne intervencije je na Dansko prišla v ponedeljek, 18. septembra, in se nastanila v mestu Slagelseju približno 110 kilometrov jugozahodno od Kopenhagna. V njej je bilo iz več slovenskih regij dvanajst poklicnih gasilcev, usposobljenih za ukrepanje v nesrečah z nevar-nimi snovmi, in pet prostovoljcev civilne zaščite iz enote za radiološko, ke-mično in biološko izvidovanje (enota za RKB-zaščito) ter častnika za zvezo in komunikacije.Že naslednjega dne so danske oblasti sporočile vest o prvih terorističnih na-padih. Zgodaj zjutraj se je v predoru zgodila nesreča potniškega in tovornega vlaka. Predor je zajel požar, iz tovornega vlaka pa je začela iztekati neznana nevarna snov. V potniškem vlaku se je poškodovalo več potnikov. Takoj je bila aktivirana slovenska reševalna enota, specializirana za gašenje v nesrečah z nevarnimi snovmi, ki je v sodelovanju z litovsko enoto za dekontaminacijo posredovala v nesreči v predoru. Najprej je reševala ponesrečence iz potni-škega vlaka zunaj kontaminiranega območja v predoru, kjer so rešili štirinajst ponesrečenih potnikov, nadaljevala pa z reševanjem ponesrečencev s konta-miniranega območja, s katerega je rešila osem ponesrečencev, in preprečila

Slovenski reševalciodlični na vaji DANEX 2006

Dansko in jug Švedske so 14. ter 15. septembra zajela neurja, ki so povzročila zelo veliko gmotno škodo na objektih in cestnih povezavah ter tako kaotično stanje v obeh državah. Razmere so izkoristile teroristične skupine in zagrozile z napadi na kritično infrastrukturo. Zaradi nezadostnih nacionalnih zmogljivosti sta državi zaprosili za mednarodno pomoč prek Centra za opazo-vanje in obveščanje EU. Na prošnjo so se odzvale Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija in Slovenija, ki so poslale svoje enote zašči-te, reševanja in pomoči. Navedene razmere so bile del scenarija mednarodne evropske vaje zaščite in reševanja, ki je potekala od 18. do 22. septembra na Danskem in Švedskem.

iztekanje nevarne snovi iz poškodovane cisterne vlaka. Gasilcem je podporo zagotavljala slovenska enota za RKB-zaščito. Litovska enota je v tem času postavila dekontaminacijsko postajo.Istega dne popoldne so teroristi izvedli napad na napeljavo zemeljskega plina, pri čemer je močna eksplozija povzročila več požarov, porušila bližnje stavbe in hudo poškodovala napeljavo zemeljskega plina. Več ljudi je bilo pri tem poškodovanih in ujetih pod ruševinami podrtih stavb. Slovenska gasilsko-reševalna enota je pogasila tri požare in pri tem rešila deset poškodovanih ljudi, ki jih je oskrbela danska zdravniška služba. Slovenska enota je s svojim znanjem in opremo pomagala tudi pri triaži. Pri reševanju sta sodelovali še enoti iz Madžarske in Litve.

Ustanovili center za usklajevanje aktivnosti na območju nesreče

Omenjene aktivnosti mednarodnih reševalnih enot je usklajeval center za usklajevanje aktivnosti na območju nesreče (OSOCC), ki so ga v okviru me-hanizma civilne zaščite EU v mestu Næstved, 15 kilometrov južno od mesta Slagelse, ustanovili že prvi dan, ko so prihajale mednarodne enote. V centru so delovali štirje predstavniki koordinacijske skupine EU in pet častnikov za

Pripadnika slovenske enote za RKB-zaščito sta

odkrila klor v letalu in rešila poškodovanega potnika.

Slovenska odprava, ki so jo sestavljali gasilsko-reševalna enota in RKB-enota civilne zaščite


Za

ščita

in re

ševa

nje

The civil protection exercise EU DANEX 2006Among the participants of the international exercise EU DANEX 2006, held from 19 to 24 September in Denmark and in the south of Sweden, there were also members of the Maribor regional RCB-protection unit and a group of Slovenian firefighters. The exercise tested the system of international communication/information sharing and of mutual assist-ance in the field of civil defence between the EU member countries as well as the preparedness of the bodies responsible for protection, res-cue, and mutual assistance to act in the event of a major disaster, within the context of the EU’s Civil Protection Mechanism. The exercise scenario included a severe storm and terrorist attacks on critical infrastructure.

zvezo iz sodelujočih držav, tudi iz Slovenije. Častniki za zvezo so sodelovali s poveljniki svojih reševalnih enot, poleg tega so pomagali pri usklajevanju aktivnosti med reševalnimi enotami in centrom. Že zjutraj tretjega dne je OSOCC na območju nesreče prejel informacijo o ugrabljenem danskem potniškem letalu, ki je zasilno pristalo na kopenhagen-skem letališču. Med predajo teroristov, ki so zajeli letalo, je eden od njih aktiviral »umazano bombo«, ki je vsebovala nevarno snov. Šrapneli bombe in neznana snov so kontaminirali notranjost letala ter poškodovali potnike. Na letališče so takoj poslali slovensko enoto za RKB- zaščito, ki je pomagala lokalnim in letali-škim reševalnim službam. Enota je opravljala detekcijo in identifikacijo strupe-ne snovi v letalu. Odkrili so navzočnost klora in rešili poškodovanega potnika. Po opravljeni detekciji slovenske enote je enota gasilcev s kopenhagenskega letališča nadaljevala reševanje poškodovanih potnikov in jih prek dekontami-nacijske postaje predala v nadaljnjo oskrbo zdravniški službi.Ogrožanje varnosti na Danskem se je s pobegom vodje teroristične skupine na Švedsko zmanjšala. Zaradi grožnje, da bodo teroristi nadaljevali napade na jugu Švedske in zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla Švedska po hudih neurjih, so švedske oblasti zaprosile za pomoč. Vse mednarodne reše-valne enote so se tretji dan premestile na jug Švedske v bližino kraja Revinge, tja pa so preselili tudi OSOCC.

Slovenci prvi na ŠvedskemNa Švedsko je prva prišla slovenska reševalna enota, ki je ustanovila sprejemni center in poskrbela za nemoten sprejem drugih mednarodnih reševalnih enot. Organizirala je tudi sestanek predstavnikov centra za usklajevanje reševalnih aktivnosti, vodij reševalnih enot in častnikov za zvezo, na sestanku pa so se vodje reševalnih enot seznanili s trenutnimi razmerami na Švedskem. Za takšne aktivnosti skrbi enota, ki prva pride na območje nesreče, in jih opravlja, dokler se na tem območju ne organizira center OSOCC. Slovenski nadzor, upravljanje sprejemnega centra in zagotavljanje varnosti nastanitvenega mesta so opazo-valci vaje in vodstvo označili kot zgleden primer, kako mora delovati enota. Zadnji dan reševalnih aktivnosti je slovenska enota posredovala še v dveh nesrečah, in sicer v nesreči avtobusa in tovornega vlaka, pri čemer je pri-šlo do iztekanja amoniaka iz cisterne vlaka in do poškodovanja potnikov v avtobusu. Gasilsko-reševalna enota je ustavila iztekanje amoniaka in rešila sedem poškodovanih potnikov. Medtem je pri drugem dogodku, ko so te-roristi aktivirali »umazano bombo«, ki je vsebovala jedrsko snov, enota za RKB-zaščito iskala radioaktivne vire na območju aktiviranja bombe. Odkrili so pet virov sevanja, jih označili, izmerili moč sevanja in določili koordinate. S slovensko enoto je sodelovala estonska enota za RKB-zaščito, ki je za odkrite vire sevanja določila njihov izvor.

Ocena vajeV petek, 22. septembra, se je vaja končala z delavnico, na kateri so sodelovali vodstvo vaje, opazovalci, vodje enot in drugi sodelujoči, ki so predstavili delo ter ugotovitve reševalnih enot in opozorili na napake ter pridobljene izkušnje. Predstavniki reševalnih enot so se strinjali, da je bil scenarij vaje odlično pri-pravljen, saj je reševanje potekalo kot v realnih razmerah. Sodelovanje in komunikacija med reševalnimi enotami sta bila ocenjena kot zelo uspešna. Posamezni sodelujoči so se izkazali z iznajdljivostjo, saj so kljub jezikovnim težavam vzpostavili komunikacijo, skupaj reševali ponesrečence in umirili razmere. Vodstvo vaje je obenem pripravljenost slovenske enote ocenilo kot odlično, saj se je dejavno vključila v reševalne aktivnosti in uspešno sodelo-vala z drugimi reševalnimi enotami. Enota je na vaji dokazala, da imamo v Sloveniji reševalne enote, ki so sposobne ukrepati ob naravnih ali drugih ne-srečah v Evropski uniji in tudi zunaj nje. Gregor Volaj

Foto: URSZR

Slovenska gasilca sta pred ognjem rešila poškodovanega potnika in ga predala danski zdravniški službi.

Gasilski enoti so podporo zagotavljali pripadniki enote za RKB-zaščito.


Civ

iln

o-v

oja

ško

so

de

lova

nje

Svetovno prvenstvo šolanih psov je v Novi Gorici potekalo drugič, psi pa so morali pokazati znanje v poslušnosti, obrambi in sledenju. »Na prvenstvih je pomembna tudi veterinarska oskrba, čeprav ni običajno, da so veterinarji navzoči ves čas. V Novi Gorici je bilo tako, zato smo kot organizator dobili visoko oceno in veseli smo, da je minister podprl sodelovanje vojaške veterinarske enote na tekmovanju,« je dejal predsednik organizacijske-ga odbora prvenstva Hari Arčon. Psi, ki tekmujejo, morajo biti zdravi, kot to določata slovenska in evropska zakonodaja. Poleg tega je tako zaščiten tudi organizator. »Vodniki so pse pripeljali tudi iz Hongkonga, Grčije, Velike Britanije, ZDA in od drugod, zato morajo biti pred tekmovanjem pre-gledani, ali so zdravi. Tujci so zelo dobro sprejeli veterinarsko ambulanto, saj na drugih svetovnih prvenstvih ni tako poskrbljeno za veterinarsko oskrbo. Ponekod si morajo celo sami poiskati veterinarja, da pregleda in izda potrdilo o zdravju psa. Največja težava je bila predvsem vročina, psi pa so bili pred tekmami tudi bolj nervozni zaradi svojih vodnikov, ki prenašajo nervozo na psa,« je povedal namestnik načelnice vojaške zdravstve-ne enote, višji uslužbenec 14. razreda mag. Peter Levstek, dr. vet. med. V veterinarski ambulanti so sodelovali veterinarja in veterinarska tehnika, ki so preventivno pregledali pse. »Najbolj pomembno je bilo, da smo preverili gibala in zobovje psov, poleg tega pa smo opravili tudi trias, torej splošni pregled živali ter askulta-

Vojaški veterinarji skrbeli za pse na svetovnem prvenstvu

V Novi Gorici je od 5. do 10. septembra potekalo 16. civilno svetovno prvenstvo šolanih psov, na katerem so sodelovali 103 vodniki večinoma z nemškimi in belgijskimi ovčarji iz 26 držav. Za zdrav-stvene preglede in veterinarsko oskrbo so skrbeli veterinarji iz veterinarske eno-te Slovenske vojske. Svetovno prven-stvo so končali s predstavitvijo dela službenih vojaških in policijskih psov, svoje znanje pa so pokazali tudi vod-niki in psi italijanske finančne policije. Predstavitev in zadnji dan tekmovanja ter veterinarsko ambulanto si je ogle-dal tudi obrambni minister Karl Erjavec, častni pokrovitelj prvenstva.

cijo srca in pljuč. Nekateri psi so imeli obrabljene podočnike, čeprav to neposredno ne vpliva na prvenstvo. Pregledali smo vse pse in vsi so lahko tekmovali. Predvsem za tiste, ki so tekmovali med 11. in 15. uro, je bilo zelo naporno zaradi vročine. Z veterinarskega vidika bi bilo boljše tekmovanja prestaviti na zgodnje dopoldanske ali pozne popol-danske ure. Med psi, ki so tekmovali, ni bilo večjih težav, le kakšna manjša poškodba, imeli pa smo primer vročinskega udara, saj je lastnik, ki ni bil tekmovalec, pustil psa v popolnoma zaprtem avto-mobilu. Senca se je sčasoma umaknila in na avto je začelo sijati sonce. Na srečo je pravočasno pri-šel k nam, tako da je pes dobil infuzijo in veliko mrz-le vode, s katero smo ga tudi polivali. Pes je bil po dveh urah spet v redu, čeprav več kot 90 odstotkov psov vročinskega udara ne preživi, zato se morajo lastniki zavedati, da se poleti ne sme puščati psa v avtomobilu,« je povedala višja vojaška uslužbenka 11. razreda Monja Ribič, dr. vet. med. Stuart Nye iz Velike Britanije je tekmoval z nemškim ovčarjem Yarrom. »To je moje tretje svetovno prvenstvo, ki se ga udeležujem, s tem psom pa prvič. Kvalifici-rala sva se v Veliki Britaniji, saj vsako državo lahko zastopa pet tekmovalcev. Zelo mi je všeč, ker je poskrbljeno za veterinarsko oskrbo, pregled je bil

zelo temeljit, poleg tega so bili veterinarji ves čas na voljo. V Sloveniji je težava, ker je precej vroče in Yarro ni vajen take vročine, zato dela nekoliko slab-še, toda še vedno sem prepričan, da je to najboljši pes na tekmovanju, saj je moj.«»S prikazom dela službenih psov smo gledalcem in tekmovalcem pokazali, kakšna je razlika med službenimi in civilnimi psi. Civilno šolanje je šport in ljubiteljska dejavnost. Svetovni pasji prvak je predvsem pomemben zaradi nadaljnje vzreje, sicer pa je tak pes za vsakega lastnika neprecen-ljiv. Pri vseh treh disciplinah pes točno ve, kdaj se mora obrniti in kdaj usesti, saj vse poteka po ena-kem vrstnem redu. Mogoče službeni psi izgledajo nekoliko manj socializirani in ubogljivi, vendar so bolj delavni in eksplozivni. Tak pes mora razmiš-ljati tudi sam, čeprav ga vedno vodi vodnik, saj sodeluje pri različnih delovnih izzivih v različnih okoljih. Pes za iskanje minskoeksplozivnih sred-stev v Afganistanu mora delati več ur na vročini, zato ti psi, ki so tu na tekmovanju, niso primerni za misijo,« je povedal mag. Levstek. Sicer v Slovenski vojski šolajo pse za javni red in mir ter odkrivanje minskoeksplozivnih sredstev in drog.

Valerija Šket Jarm Foto: Bruno Toič

Veterinarja iz vojaške zdravstvene službe mag. Peter Levstek in Monja Ribič pregledujeta psa.


Ameriške sile v Iraku si danes verjetno ne morejo predstavljati življenja brez svojih spremljevalcev iz zasebnih podjetij. Že za priprave na operacijo Iraška svoboda so ZDA plačale 924 milijonov dolarjev, oskrba tako velikega števila vojakov in zagotavljanje opreme pa je bilo tudi za to velesilo zelo zahtevno. Zasebna vojaška podjetja so imela prav zato kritični pomen ob začetku vojne v Iraku. Zasebna panoga je vpletena v bojne, zasedbene in mirovniške dolžnosti, tako da vojska ZDA skoraj ne more več delovati brez nje oziroma njene po-moči. Čeprav je težko dobiti realne številke, neka-tere ocene kažejo, da je bilo leta 2004 za vojno v Iraku namenjenih 87 milijard ameriških dolarjev, tretjina tega denarja je bila namenjena zasebnim podjetjem (Schwartz, 2003).S privatizacijo in zmanjševanjem vojske se je po-večalo število zasebnih pogodbenikov. Leta 1991, ko so se ameriške sile prvič spopadle s Sadamom Huseinom, v bilo v kopenski vojski 711.000 aktiv-nih pripadnikov. Danes jih je le še 487.000, kar pomeni zmanjšanje za 32 odstotkov. V vojaškem letalstvu in mornarici so številke podobne, saj je reduciranje sil prizadelo vse zvrsti, še najmanj pa se je zmanjšalo število marincev, in sicer za deset odstotkov (Schwartz, 2003).Po nekaterih ocenah je bilo v prvi zalivski vojni raz-merje pogodbenik proti vojaku od 50 do 100 vo-jakov na enega pogodbenika. Zdaj je to razmerje precej spremenjeno in je približno deset vojakov na enega pogodbenika. »Čeprav smo se vedno opirali na pogodbena podjetja, je prav neverjetno,

Stro

kov

ne

tem

e

Logistika ameriških sil v Iraku

Operacija Iraška svoboda danes velja za največjo operacijo ameriške vojske v zadnjih dvajsetih letih. V njo je vklju-čenih največ vojakov, opreme, denarja in zasebnih vojaških podjetij kot kdaj-koli po koncu hladne vojne. Zanašanje na zasebna vojaška podjetja in njihova pomembnost za sodobne oborožene sile še nikoli prej nista bila tako močna kot prav pri ameriških silah v Iraku.

kako smo zdaj odvisni od njih,« je le ena od iz-jav, ki jo je mogoče slišati iz virov v ameriškem obrambnem ministrstvu (Schwartz, 2003).Ločimo lahko tri skupine podjetij, ki so navzoča v Iraku, in sicer podjetja, ki ponujajo neposredno bojno podporo (Blackwater), vojaška svetovalna podjetja (MPRI, Dyncorp) ter podjetja, ki zagotav-ljajo logistično podporo (KBR, Halliburton). Med njimi je največ pripadnikov tretje skupine, ki zago-tavlja logistično podporo. Glavni pogodbeni part-nerji v Iraku na začetku operacije in tudi danes so

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2323


Str

oko

vn

e t

em

e

močno povezani z vladajočo strukturo ZDA. Halliburton kot nosilec oskrbe ameriških vojakov v Iraku je namreč nekdanji delodajalec ameriškega pod-predsednika Dicka Cheneyja. In prav na Halliburton se danes nanaša največ kritik in obtožb o nepravilnostih pri oskrbi vojakov.Kritiki imajo tako veliko možnosti za iskanje nepravilnosti v izboru podizva-jalcev o določanju namembnosti sredstev, ki so bila namenjena za zasebna vojaška podjetja, ter o opravljanju nalog in posledično državnem nadzoru nad podjetji. Odgovor na vprašanje, zakaj je oddajanje del (outsourcing) sploh nujno, je na prvi pogled zelo lahek. Nižji stroški z opremo in človeškim kadrom, osredoto-čanje vojakov na njihovo osnovno nalogo ter bojevanje so v prid privatizaciji in oddajanju del, vendar se za vsako dobro lastnost najde vsaj ena slaba.Ameriške sile so v tej operaciji oddale skoraj vse aktivnosti, razen bojevanje, pa tudi tu bi se lahko vprašali, ali je to res.Zasebna podjetja zagotavljajo nastanitev, prehrano, transport, zdravstveno oskrbo in varovanje. Njihove naloge so danes že zelo povezane s sodobnimi oboroženimi silami in njihovo strukturo, vendar je z vedno pogostejšim od-dajanjem del vprašljiv nadzor nad izvajalci. Veliko število podizvajalcev je nemogoče učinkovito nadzorovati, saj vlada ne ve natančno, koliko ljudi v Iraku skrbi za oskrbo ameriških sil. V nadaljevanju bom predstavil nekaj glav-nih nalog, ki jih opravljajo pogodbena podjetja, kar je posledica privatizacije vojaške logistike.

Irak – velika logistična nalogaKljub sodobnim modularnim zabojnikom s sanitarijami, klimatskimi napra-vami in poljskimi kuhinjami, v katere je vojska ZDA vložila milijone dolarjev, so vojaki v Iraku še nekaj mesecev po razmestitvi živeli v razpadajočih lese-nih stavbah z lesenimi latrinami brez tekoče vode, prh, klimatskih naprav in telefonov. Zasebniki, ki so skrbeli za pošto, svojih nalog niso izpolnili, saj je tudi pošta zamujala več tednov. Po podatkih, pridobljenih na spletni strani Obrambne logistične agencije (www.dla.mil), je ta do septembra 2005 poskrbela za 6,3 milijona naročil v skupni vrednosti več kot 6,5 milijarde ameriških dolarjev. Za vse to je vsak

dan poskrbelo več kot 8200 pogodbenikov, ki so poleg tega skrbeli še za 1312 oborožitvenih sistemov. Ameriške sile oziroma njihova logistika je za oskrbo enot uvedla zelo sodo-ben sistem oskrbe z zalogami, ki temelji na označevanju zabojnikov s črt-nimi kodami in radijskimi sprejemniki. Tako pri prehodu kateregakoli od 70 sprejemnikov nadzorni štab v logistični bazi ve, kje je posamezni zabojnik in ga lahko usmeri tja, kamor je bil namenjen. Vsak dan je na poti vsaj ducat konvojev z 20 ali 30 tovornjaki, ki so iz oporišč v Kuvajtu dostavljali material na bojne položaje (Stone, 2003). Za vojake je zelo pomembno »skupno hranjenje«, kar pa pomeni dolg posto-pek priprave in razdelitve hrane, obrok in pospravljanje. Takšni obroki so za vojake koristni, za logistike pa so velik izziv. Postavitev poljske kuhinje sredi bojišča je namreč lahko zelo nevarna zaradi bližine sovražnikovega orožja (Tuttle, 2005; 252). Z uporabo sodobne tehnologije se je »logistični odtis na bojišču« bistveno zmanjšal, kar pomeni, da lahko živila, in sicer sveže sadje ter zelenjavo, meso in perutnino, shranjujemo dalj časa in jih zato ni treba dostavljati na bojišče vsak dan. Vozniki s konvoji so do fronte potrebovali 24 ur, na varovanih poteh pa celo 18 ur. Razdalje so velike, zato se vozniki srečujejo na polovici poti. Konvoj s praznimi vozili se zamenja in vozniki tovornjake odpeljejo na fronto, prazne pa vrnejo v Kuvajt. Zaradi zelo veliko porabljenega goriva ima vsak konvoj s seboj vsaj eno cisterno z 18.900 litri goriva. Za pomoč pri oskrbi so inženirji postavili 100 kilometrov dolg naftovod, ki v posebnih balonih iz steklenih vla-ken zadržuje več kot 34 milijonov litrov nafte. Za ponazoritev naj navedem, da 20.000 vojakov 3. pehotne brigade v premiku porabi 2.838.750 litrov go-riva na dan. Gorivo predstavlja 70 odstotkov vsega vojaškega materiala, ki ga vsak dan prepeljejo s konvoji po Iraku. Tanki, helikopterji in druga vozila so porabili več kot 56 milijonov litrov goriva na dan, kolikor ga porabi zvezna država Florida. Tank abrams na primer porabi na kilometer približno 2,4 litra goriva in potrebuje približno 1135 litrov goriva na osem ur (Stone, 2003).Velik strošek za davkoplačevalce so tudi konvoji. Za pot po Iraku na dan po-rabijo 633.600 litrov goriva, kar pomeni na dan 354.240 dolarjev in na leto 129.297.600 dolarjev. Glavni dobavitelj goriva je DLA, ki ga odkupuje od za-sebnih podjetij (Halliburton) (Stone, 2003).Tako kot količino hrane, ki jo morajo dostaviti vojakom, je treba predvideti tudi količino vode, in sicer glede na velikost populacije, ki se ji voda razdeli, in glede na okolje, v katerem je populacija. Ustekleničena voda je v vojni v Iraku predstavljala 40 odstotkov dnevnega transporta zalog hrane (Tuttle, 2005; 279).V Iraku je 90.000 vojakov porabilo povprečno 1.514.000 litrov vode na dan, kar je dovolj za napolnitev 26 bazenov. Vsak vojak porabi 15 litrov vode na


Stro

kov

ne

tem

e

dan, oskrbovalne ekipe pa so jo dostavljale različ-no, in sicer kot ustekleničeno vodo, pripeljano na paletah na manjših tovornjakih s 1514 litri vode, vodnimi cisternami z 11.355 litri vode ali pa so jo pridobivali iz reke Evfrat in drugih virov s pomočjo prečiščevalne opreme (Stone, 2003). Ko se enote ne bojujejo, naj bi uporabljale vodo, pridobljeno z nasprotno osmozo, ustekleničena voda pa naj bi se porabljala za enote v boju (Tuttle, 2005; 279–280).Vojaki najmočnejše vojaške sile na svetu so po-manjkanje občutili na vseh področjih. Primanj-kovalo jim je baterij AA, ki so jih uporabljali za nočnoglede, GPS-naprav, radionaprav itn. Pri-siljeni so bili jesti le en obrok na dan, saj jim je primanjkovalo hrane, ki so jo kupovali oziroma so si jo delili z domačini. Tankovske enote so imele težave z rezervnimi deli, ki jih ni bilo mogoče do-biti. V nekaterih primerih so morali uporabljati še dobre dele pokvarjenih oziroma uničenih vozil.3. pehotna divizija, ki je sestavljala glavnino ko-penskih sil v Iraku, zaradi dolge oskrbovalne linije ni pravočasno dobivala zalog in kar je še huje, zaradi primanjkovanja vozil niso mogli pravočas-no odstraniti vseh ranjencev. Ti so že tako utru-jenim vojakom povzročali dodatno breme in jim zniževali bojno moralo. Vse zaloge so se kopičile v osrednjih skladiščih v Kuvajtu, saj niso bile pra-vočasno dostavljene bojnim enotam. Med skla-diščenjem je po inventurnem pregledu, ki so ga opravile ustrezne službe ministrstva za obrambo, izginilo oziroma se je »izgubilo« blago v skupni vrednosti 1,2 milijarde dolarjev (Guma, 2005).Da bi učvrstili oskrbovalne poti, so inženirske eno-te skušale zgraditi varovana in utrjena skladišča na vmesni poti konvoja, vendar jim to ni uspelo, ker jim je primanjkovalo osnovnih sredstev za gradnjo skladišč. Vodstvo operacije v Iraku je vse obtožbe o pomanjkanju zalog v veliki meri zani-kalo. Zatrjevalo je, da ameriški vojaki dobijo vse, kar v takšni operaciji potrebujejo, vendar so kritiki

opozarjali, da oskrbovalne enote zaradi prekinje-ne komunikacije med bojiščem in zaledjem ne morejo vedeti, kaj enote na bojišču res potrebu-jejo. Pošiljke so bile pripravljene na podlagi več-letnih raziskav in ne resničnih potreb, zato enote niso vedno dobile tistega, kar so potrebovale.Glavna težava pri zagotavljanju oskrbe vojakov torej ostaja 480 kilometrov dolga oskrbovalna pot iz Kuvajta v Irak. Kar 95 odstotkov blaga pride do enot čez glavna pristanišča v Kuvajtu, od tam pa po oskrbovalnih linijah do enot na bojišču, kar pomeni veliko težavo zaradi napadov iraških upo-rnikov. Gradnja skladišč po Iraku ni mogoča, in sicer zaradi pomanjkanja materiala za gradnjo, za njihovo poznejše varovanje nimajo dovolj ljudi, takšna skladišča pa bi morala biti že zgrajena, kajti zaradi velikega števila vsakodnevnih konvo-jev so povečali zmogljivosti v oporiščih v Kuvajtu. Vsak dan je v Iraku na poti med 300 in 400 kon-vojskih operacij, kar pomeni več kot 3000 vozil in 6000 pripadnikov zasebnih podjetij.

Pogodbena podjetja ameriške vojske v Iraku

Sodobne vojske ne morejo več same vzdrževati celotnega vojaškega sistema, zato se vedno več nalog oddaja zasebnim podjetjem, ki ponavadi ponujajo opravljanje storitev, kakršne so urjenje, vzdrževanje in oskrba redne vojske, ali pa nalog ohranjanja in vzpostavljanja miru oziroma boje-vanje na strani legalne oblasti. Razlogov za pre-nos storitev z državnega na zasebno področje je veliko, prevladuje pa predvsem zmanjševanje vo-jaških proračunov. Temu se pridružuje še vedno bolj zahtevno in drago vzdrževanje različnih siste-mov, ki jih uporabljajo sodobne oborožene sile. Zmanjšanje proračuna se da vsaj delno ublažiti z bolj učinkovito logistiko, ki je sposobna delovati z manj denarja in ljudmi, zaposlenih v logistiki. Končni učinek je lahko celo boljši kot takrat, ko je

imela logistika na voljo več denarja, vendar je bil ta zelo negospodarno razporejen.Privatizacija namreč prinaša dobre posledice za delovanje vojaškega aparata, saj vojaka razbre-meni in mu omogoča, da se povsem posveča svoji prvotni nalogi, bojevanju. Pričakovati je, da se bo ta težnja v prihodnosti upočasnila ali mogo-če celo ustavila, kajti logistični sistem ima omejit-ve glede privatizacije posameznih področij. S pri-vatizacijo logistike se povečuje tudi zaposlenost v gospodarstvu, saj zaradi večjega povpraševanja po storitvah podjetja zaposlujejo nove oziroma stare delavce. Čeprav se privatizacija nezadržno širi v sodobnih vojskah po vsem svetu, se mora-mo zaradi odločilne vloge države v vseh vojaških zadevah, tudi logistiki, vprašati, ali sploh lahko govorimo o privatizaciji vojaške logistike v pravem pomenu besede. Tadej Gerič

Foto: obrambne sile ZDA

Literatura in viri:• Schwartz, Nelson D.: The Pentagon’s Private Army. • Stone, Andrea: US supply lines need an army of their

own. • Guma, Greg: Fire Sale Earth - Defense and security

become privatization’s new frontier. • Tuttle, William G. T.: Defence Logistics for the 21st

Century, Naval Institute Press, 2005.

USAF logistics in IraqOperation Iraqi Freedom is the largest opera-tion of the US Armed Forces in the last twen-ty years. It involves more troops, equipment, money, and private military companies (PMCs) than any other operation of its type that has taken place after the end of the cold war. The relying on PMCs has never before been so intense, and their role for modern armed forces never before so important, as in the case of the US Armed Forces in Iraq.


Str

oko

vn

e t

em

e

Morale v enoti ni mogoče preprosto vzpostaviti, še težje pa jo je vzdrževati. O tem pričajo številne zgodbe in miti iz zgodovine vojskovanja. Napoleon Bonaparte je bil mojster tudi na tem področju. Na svojih bojnih pohodih je imel navado, da je skrb-no proučil dosjeje poveljujočih nasprotnikov. Tako je lahko v vsakem trenutku prilagodil svojo taktiko odzivom, ki so izhajali iz značaja in inteligence po-veljnika. Napoleon je tako prilagajal svoje vojaške načrte psihologiji nasprotnikov. V bitki pri Water-looju je imel priložnost, da napade Pruse, toda ni se prenaglil. Pred tem je tajno izvedel, da je Blucher preveč hiter v svojem vedenju ter se ne bo izognil bitki in skupnemu delovanju s preudarnim povelj-

Morala kot tajno orožje skupinskega duha

O morali vojske in vojakov je bilo že veli-ko napisano. Kljub temu pojma morala v povezavi z vojsko ne moremo popol-noma natančno opredeliti, ker je nevi-den, izmuzljiv in neoprijemljiv ter posle-dično še zmeraj skrivnost človeškega bojnega duha.

Vojaški psiholog Copeland pravi, da je morala kot stanje duha, torej nekaj več kot fizično stanje in nekaj več kot stanje uma. Nadaljuje, da je mo-rala funkcija notranje trdnosti ali kohezije enote in občutka solidarnosti med vojaki (esprit de corps). Morala je duševno, čustveno in duhovno stanje posameznika o tem, kako čuti srečo, upanje, za-upanje, spoštovanje, prezir, žalost, nepriznavanje ali depresijo (Frederick J. Manning). Zaradi zatona množičnih vojsk so nastali tudi novi pogledi in razmišljanja o pojmih bojna morala in morala v vojaškem kolektivu. Sodobne nacionalne vojske v svojem delovanju postajajo vse bolj trans-parentne, njeni pripadniki pa vedno bolj sodelujejo in izmenjujejo informacije. Danes lahko vsak od nas v nekaj sekundah na spletu najde podatke o številu vojakov, opremljenosti in delovanju katere koli voj-ske v svetu. Zelo malo ali pa nič ne bo našel o mo-ralnem stanju vojaka ali vojaškega kolektiva neke vojske, kaj šele o bojni morali. Morala je skrivnost, zato je zanimiva za številne vojaške obveščevalce.

nikom Wellingtonom. Poznavanje osebnih vedenj-skih lastnosti nasprotnih poveljujočih častnikov je ponavadi odločilno za predvidevanje bojne morale in morale neke enote, ki je udeležena v spopadu.Odločilen razvoj pri proučevanju morale kot ko-lektivnega fenomena so naredili nemški vojaški psihologi. Skrbno so proučili poveljniške postopke Napoleona in jih spremenili v svojevrstno veščino. Trdili so, da je za vsakega posameznika najpo-membnejša njegova moralna podoba. Pred vsa-kim osvajalnim pohodom so poveljniki pridobili podatke o ljudeh, ki so bili podkupljivi, vedeli pa so tudi, za kakšno ceno so se pripravljeni prodati. Bili so mojstri moralnega zastraševanja. Pojem se je


Stro

kov

ne

tem

e

pozneje razširil na različna področja civilnega življenja, od uradnikov do pod-jetnikov. Angleški vojaški psiholog Copeland je že zdavnaj zapisal, da ima sistem moralne podkupljivosti neslutene možnosti za razširjanje. Za vsako voj-sko je najpomembnejša njena moralna podoba v javnosti. Tudi zato je morala tajno orožje skupinskega duha. Razvijanje morale je torej v posameznih državah glavni cilj vojaškega uspo-sabljanja. Med moralne odlike vojaka sodijo disciplina, bojevit duh, želja po zmagi, samonadzor, samospoštovanje, predanost in razvijanje osebne časti.

Kaj določa vojaško moralo?Na eni strani vojaško moralo določajo individualni, na drugi pa skupinski de-javniki. Individualni dejavniki vključujejo tako biološke kakor psihološke potrebe posameznika, in sicer dobro zdravje, dobro hrano, primeren počitek in spanje, suho obleko, prostore in možnosti za pranje perila ter zaščito posameznika pred slabimi vremenskimi razmerami. V prvi svetovni vojni je bil povprečen vojak pogosto zelo utrujen. O hrani in vojski je bilo prav tako veliko napisano. Znane so besede Napoleona, ki je alegorično izjavil, da vojska koraka na svojih trebuhih, britanski brigadir Bernard Fergusson pa je zapisal, da pomanjkanje hrane pomeni naskok na moralo vojaka. Poznamo tudi veliko psiholoških de-javnikov, ki vplivajo na moralo vojaka. Visoka morala od vsakega vojaka za-hteva, da ima cilj, nalogo in razlog za samozaupanje. John Dollard je leta 1944 naslikal najbolj idealističen psihološki portret vojaka 20. stoletja. Med drugim je izjavil: »Ideologija deluje pred bitko, da potegne vojaka, in po bitki, da blokira misli o pobegu.« Malone je bil naslednji avtor (1983), ki je poudaril pomen za-upanja med vojaki. Ključ za oblikovanje morale je oblikovanje vojaške veščine. Vojak postane vešč z uspešnim vojaškim usposabljanjem, ki ima odločilno vlo-go v morali. Moder vodja se bo zavaroval tudi tako, da bo usposabljanje naredil čim bolj realno. Pri tem bo vojake navajal, da osebno rastejo in se navadijo biti uspešni, kajti le uspešni vojaki si med seboj lahko zaupajo.

Vojakove sposobnosti za boj in volja niso toliko odvisne od nasprotnika, temveč od vojakovih odnosov s to-variši, ki ga obkrožajo. Vojak v odno-su do drugih oblikuje temelje voja-ške solidarnosti v skupini. Kohezija ali notranja trdnost vojaške enote, ki temelji na zaupanju in solidarnosti med vojaki v enoti, močno vpliva na skupinsko moralo. Številni psihologi in sociologi so opravili študije in raz-iskave o vplivu skupine na oblikova-nje ter vzdrževanje bojne morale. Opozarjali so na pomen skupnega socialnega izvora vojakov, kar vpliva na bližnje socialne odnose v skupini. Prav tako lahko heterogeno etnični, razredni in regionalni izvor vojakov v isti skupini ovira razvoj kohezije v vojaški enoti.Vojaški vodje in poveljniki morajo vzbujati enako zaupanje, ki bo pomagalo po-samezniku, da bo preživel. Poleg tega se morajo zavedati, da je poveljnik pogo-sto tisti, ki odloča o vojakovem preživetju v vojni. Morala pozitivno učinkuje na izvajanje neke dejavnosti. Vsak odnos med moralo in izvajanjem je recipročen. Kompetentno izvajanje ima lahko pozitiven učinek na moralo.

Raziskovanje in ocenjevanje vojaške moralePoveljniki so tisti, ki tradicionalno skrbijo za moralo v enoti in uporabljajo kazal-nike za njeno merjenje, obstajajo pa tudi bolj sistematična ocenjevanja morale. V ameriški vojski imajo častnika, ki skrbi za moralo in se imenuje častnik za organizacijsko učinkovitost. V Izraelu uporabljajo oceno, ki jo pripravijo na pod-lagi rezultatov vprašalnika CMRO (Readiness Moral Questionnaire). Ena od za-dnjih analiz morale je bila opravljena prav tako v Izraelu in ima naslov Izraelci v zalivski vojni: longitudinalna analiza morale. V analizi so ločene tri vrste morale, in sicer kognitivna, efektivna in instrumentalna. Vse so sistematično proučevali na Izraelskem inštitutu aplikativnega socialnega raziskovanja. Najnovejša spo-znanja raziskovalcev potrjujejo trditve, da je imela zalivska vojna kognitivne po-sledice, torej vpliv na moralo prebivalcev Izraela, saj se je poglobilo zavedanje Izraelcev o njihovi ranljivosti. Dr. Beno Arnejčič

Foto: obrambne sile ZDA

Literatura:• Copeland (1959): Psihologija i vojnik, Štampano kao rukopis, JNA. • Frederick J. Manning (1991): Morale, Cohesion and Esprit de Corps, v: Reuven Gal and

A. David Mangelsdorfd, Handbook of Military Psychology, Willey, USA, 452.• Shlomit Levy: Israelis in the Gulf War in the light of a longitudinal analysis of morale, v:

Psihološka obzorja, 15, 1, 23-45 (2006), Društvo psihologov Slovenije.

Much has already been written about the morale of armed forces and tro-ops. Nevertheless, it is very difficult to give a precise definition of morale in connection with armed forces: it is invisible, elusive, and intangible, so it remains a secret of the human fighting spirit. The military psychologist Copeland says that morale is a condition of the spirit, so it is more than just a physical or mental condition. He goes on to say that that morale is a function of the unit’s inner stability and cohesion and of the feeling of solidarity between the soldiers (esprit de corps). Morale is a mental, emotional and spiritual condition of an individual, defining how he/she perceives happiness, hope, trust, respect, contempt, sadness, depressi-on, or lack of recognition (Frederick J. Manning). After the disappearance of massive armies, new opinions on and ways of thinking about combat morale and morale in a military collective have appeared.

Literatura:


Na

še k

ore

nin

e

Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

Oktobra se je Evropska skupnost aktivno vključila v mirovna prizadevanja v Jugoslaviji, tako da je bilo v ta namen več sestankov v Bruslju in Haagu. Predsednik SZ Mihael Gorbačov in predsednik ZDA George Bush sta se pogovarjala o jedrski razorožit-vi. Na 4. kongresu KP Kube so po odhodu sovjetskih inštruktorjev sklenili, da je za Kubo najbolje, da vse ostane, kot je bilo, torej socializem za vsako ceno. V Italiji je prišlo do protestov, ko so javnost sezna-nili s pobudo, da bi se del JA iz Slovenije umaknil čez Trst. Na Dunaju je potekal večdnevni sestanek KVSE o kolektivni varnosti v Evropi in o razmerah na Balkanu, na Koroškem pa sta Heimatdienst in odstavljeni deželni glavar dr. Jorg Haider začela aktivnosti proti dvojezičnim napisom.V Jugoslaviji so se nadaljevale zaostrene raz-mere in na Hrvaškem je prišlo do pravih vojaških spopadov, predvsem v okolici Zadra in Šibenika, poleg tega se bombardira tudi Dubrovnik in za-čne se krvava bitka za Vukovar. Vojaška letala so bombardirala rezidenco hrvaškega predsednika dr. Franja Tuđmana v Zagrebu. Srbske oblasti so

vedno bolj nasilno preprečevale mirne proteste Albancev na Kosovu. Opazovalci Evropske skup-nosti so prišli tudi v Bosno in Hercegovino.

Dogodki v SlovenijiV Ljubljano je iz Beograda prispel ameriški vele-poslanik Warren Zimmermann, ki je v imenu vla-de ZDA opozoril slovensko politično vodstvo, da naj ne sprejema nikakršnih enostranskih ukrepov za osamosvajanje. Predsednik predsedstva RS Milan Kučan je bil na obisku v Franciji, kjer mu je predsednik Francois Mitterrand dejal, da odloči-tev Slovenije za neodvisnost in samostojnost za Francijo ni sporna. Predsednik Kučan je z novim

V začetku oktobra 1991 se je vojna na Hrvaškem nadaljevala, predsedstvo SFRJ pa je prevzelo pristojnosti zvezne skupščine. Pokazala se je odločnost nemške politike do razmer na Balkanu na konferenci v Haagu. JA se je počasi umikala iz Slovenije.

potnim listom obiskal tudi Nemčijo in se pogovarjal s Helmutom Kohlom, ki je tudi odobraval prizadevanja za samostojnost. 8. oktobra je potekel rok moratorija in na vseh mejnih prehodih s Hrvaško smo uveljavili nov mednarodni režim. Prvi slovenski veleposlanik v ZDA je postal dr. Ernest Petrič. Na robu gozda pod Krenom v Kočevskem rogu, kjer so množična grobišča po vojni pobitih domobrancev, je več kot osem tisoč zbranim maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki se je v svojem na-govoru zavzel za vseslovensko enotnost. Zdrav-

stveni delavci in učitelji so stavkali zaradi neuspešnih pogajanj ob sprejemanju ko-lektivne pogodbe o plačah, v skupščini RS pa so potekale dolgotrajne razprave o zakonih z lastninskega in monetarnega področja. Sprejeta je bila tudi odločitev, da se bo novi slovenski denar imenoval tolar. V imenu več kot 70.000 slovenskih rezervnih oficirjev in podoficirjev je pred-sednik ZRVS Edvard Pavčič javno objavil protestno pismo proti nečloveškemu po-četju JA na Hrvaškem.

Predsedstvo SFRJVojna med Srbijo in Hrvaško je prinesla veliko spre-memb v organizaciji poveljevanja JA. Prišlo je do nekaterih kadrovskih zamenjav, ki bi jih lahko po-vezali tudi z novicami, da se je v mnogih krajih v okolici Valjeva, Smedereva, Šabca in Banata več ti-soč rezervistov uprlo napotitvi v boj za veliko Srbijo. Rezervisti so kot razloge, da niso hoteli na fronto, navedli slabe bivalne razmere, in sicer na prostem, slabo prehrano zaradi ene paštete za ves dan, sla-bo poveljevanje in nejasne cilje vojne. V začetku oktobra se je v Beogradu sestalo pred-sedstvo SFRJ, ki ga je vodil samooklicani predse-

dujoči dr. Branko Kostič s člani srbske naveze. Seje so se udeležili tudi zvezni sekretar za obrambo general Veljko Kadijević, načelnik generalštaba JA general Blagoje Adžić in namestnik ZSLO admiral Stane Brovet. Na tej seji srbsko-vojaške koalicije so ugotovili, da je v Jugoslaviji stanje splošne dr-žavljanske vojne, zato so sprejeli sklep, da delujejo

skladno z ustavno določbo o okoliščinah nepo-sredne vojne nevarnosti in prevzemajo nekatere pristojnosti skupščine SFRJ, ko se ne more sestati. Na tej seji so sprejeli tudi sklep, s katerim so slo-venskemu članu predsedstva odvzeli pravico pri poveljevanju oboroženim silam, ker je že veljala od-ločitev iz 18. julija o premestitvi vseh sil JA iz Slove-nije. Potrdili so tudi vse odločitve štaba vrhovnega poveljstva glede mobilizacije in sprejetih vojaških načrtov, da JA prepreči širitev oboroženih spopa-dov na nova krizna žarišča v BiH, da s pomočjo ES prisilijo Hrvaško k spoštovanju prekinitve ognja in deblokiranju vojašnic, sicer bo JA prisiljena s silo zlomiti delovanje hrvaških paravojaških formacij. V izjavi za javnost je predsedujoči Kostić še dejal, da predsedstvo SFRJ ne bo uporabilo vojaške sile, da bi vsililo svojo voljo kateremukoli narodu, vsak narod pa se bo lahko svobodno odločil o svoji pri-hodnosti s pravico do odcepitve.

Konferenca v HaaguPred konferenco je bilo več pripravljalnih sestan-kov in razgovorov, saj so napovedi, da se JA ne na-merava umakniti iz Hrvaške in da je še vedno več različic povezav med republikami v prihodnje, ote-ževale pripravo zaključnega gradiva. V pripravah je imel pomembno vlogo nemški zunanji minister Genscher, ki je predlagal štiri točke za politično re-


Na

še ko

ren

ine

šitev sporov, in sicer da se mora JA umakniti iz Hr-vaške, nasilnih sprememb meja med republikami ni mogoče priznati, treba je priznati in zavarovati pravice manjšin ter mednarodno priznati tiste re-publike, ki so se odločile za samostojnost. Sklice-val se je na dejstvo, da je »Jugoslavija v dosedanji obliki prenehala obstajati«, zato se zvezna vojska ne bi smela več upirati mirovnim prizadevanjem ES. Večina članic Evropske skupnosti je počasi vedno bolj spoznavala, da razmer v Jugoslaviji ni mogoče stabilizirati prek vzvodov centralizirane oblasti, ker je ta razpadla, in da bo ES naredila največ za stabilnost na tem območju, če pomaga tistim, ki se odločajo za samostojno pot. Pozneje so na konferenci v Haagu s podporo ZDA in ZSSR podprli ta prizadevanja s sprejeto deklaracijo o raz-merah v Jugoslaviji.

Dogovarjanje o umiku JA Sredi meseca sta se v Ljubljani sestali delegaciji zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki jo je vodil admiral Ljubovoje Jokić, in Republike Slove-nije na čelu z Miranom Bogatajem, namestnikom slovenskega obrambnega ministra. Slovenska delegacija je od gostov zahtevala takojšnjo vrnitev

vseh sredstev, ki so bila last TO Slovenije, in razminiranje natovorjenih kompozicij z vo-jaškimi sredstvi, poleg tega pa je zagotovila, da TO ne bo napadala pripadnikov in objektov JA. Zagotovili so tudi varen umik pripadnikov JA iz Luke Koper, bojna tehnika pa naj bi osta-la v Sloveniji, dokler ne bi bil pripravljen delit-veni obračun. Nasprotna stran je zahtevala

vrnitev vse zaplenjene lastnine JA in vztrajala, da se vse enote JA iz Slovenije umaknejo skupaj z bojno tehniko, Sloveniji pa pu-sti nekatere objekte in tehnična sredstva iz vojaške bolnišnice,

VCMR Rimske Toplice ipd. Dogovorili so se tudi o medsebojni poravnavi obveznosti in terjatev do pravnih oseb, o opravljanju zdravstvenih storitev ter načinu medse-bojnega obveščanja o umiku enot. Rok do dokončnega odhoda, 18. oktober, tudi

tokrat ni bil spoštovan, saj so zapustili le vojašnico v Šentvidu, kjer so okoli nje odstranili tudi minska polja. Objekte so predali potem, ko so iz njih odnes-li vse, kar so lahko, in sicer celo pesek s teniških igrišč. V drugih krajih so priprave na umik potekale zelo počasi, na železniških postajah pa so že več dni stale varovane vlakovne kompozicije z na-loženim vojaškim materialom. Tudi v vojašnici na Vrhniki ni bilo opaziti znakov resnih priprav na od-hod. Vojaki so opravljali redna dela, čistili vozila in nekaj tankov je bilo še vedno vkopanih na bojnem položaju v okolici vojašnice. Umik iz Slovenije se je zavlekel zaradi obsežnejših vojaških spopadov na Hrvaškem, zato se pojavi presenetljiva zamisel, da bi se JA umaknila čez Italijo. Italijani so se v začetnih pogajanjih menda celo strinjali s takšno rešitvijo, ko pa je predsednik Cossiga to omenil v javnosti, je prišlo do hudih protestov.

Novi prostori za štab za TOAktivnosti TO so bile usmerjene v spremljanje pri-prav na odhod JA iz Slovenije. Tudi na veliko se-stankih, na katerih smo načrtovali svoje delo, smo še vedno upoštevali možnost spopada.Mesec dni pred iztekom služenja vojaškega roka

gojencev učnega centra TO na Igu in v Pe-

šitev sporov, in sicer da se mora JA umakniti iz Hr-

VCMR Rimske Toplice ipd. Dogovorili so se tudi o medsebojni poravnavi obveznosti

tokrat ni bil spoštovan, saj so zapustili le vojašnico

vseh sredstev, ki so bila last TO Slovenije, in

jaškimi sredstvi, poleg tega pa je zagotovila,

JA. Zagotovili so tudi varen umik pripadnikov JA iz Luke Koper, bojna tehnika pa naj bi osta-

veni obračun. Nasprotna stran je zahtevala vrnitev vse zaplenjene lastnine JA

sredstva iz vojaške bolnišnice,

krah je bila na Žeribljah pri Postojni organizirana vojaška vaja, na kateri so urili in za javnost tudi prikazali postopke pri uporabi koncepta aktivne obrambe. V Celju smo v okviru pokrajinske koordinacijske skupine sklicali sestanek z vsemi nosilci nalog gle-de varnostnih ukrepov v okolici vojaške železniške kompozicije, ki je že več dni stala blizu skladišča žveplene kisline pri Cinkarni, v bližini pa so bila še skladišča kurilnega olja, bencina in plina. Obstaja-la je nevarnost eksplozije, saj smo upravičeno do-mnevali, da so v vagonih tudi minskoeksplozivna sredstva. Pozneje je bil del kompozicije odpeljan, ostalo nam je le nekaj vagonov predvsem s staro intendantsko opremo in polomljenim pohištvom.V začetku meseca smo v Celju pripravili tudi slo-vesnost ob odprtju in preselitvi štaba za TO v nove prostore, ki smo jih v le dveh mesecih pripravili z adaptacijo doma Dušana Finžgarja na Maistrovi ulici 5 v Celju. Tja smo iz UJV Celje preselili štab za TO Zahodnoštajerske pokrajine. Za delo in opre-mo smo plačali približno šest milijonov tolarjev, od katerih so polovico prispevala celjska podjetja, ob-čina Celje in posamezniki.

Brigadir mag. Viktor Krajnc

1991 – year of independence, threats, and war

In the beginning of October 1991, the war in Croatia continued: armed clashes took pla-ce primarily in the vicinity of Zadar and Šibe-nik, Dubrovnik was shelled, and the bloody battle for Vukovar began. Serbian authorities fought more and more violently the peaceful protest-demonstrations of Albanians in Ko-sovo. On the other hand, the Yugoslav Army was slowly withdrawing from Slovenia. In October 1991, the European Union actively joined the efforts for peace in Yugoslavia, and convened several meetings in Brussels and The Hague, aimed at restoring peace. In Vienna, a CSCE meeting of several days was held, discussing collective security in Europe and the situation in the Balkans.

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2929


Šp

ort

v v

ojs

ki

Brajkovič se s kolesarstvom ne ukvar-ja od malega. »Pri 17 letih sem s so-šolcem iz srednje šole, ki je bil kolesar, šel na trening. Bilo mi je všeč in začel sem kolesariti, po letu dni pa sem začel dosegati dobre rezultate. To je moja motivacija, saj hočem biti vedno boljši in boljši.« Svojo profesionalno pot je začel v novomeškem klubu pred skoraj šestimi leti in tudi zdaj je kot član ekipe Discovery Channel hkrati še vedno član novomeškega kolesarskega kluba Adria Mobil. Leta 2003 je prvič nastopil za slovensko reprezentanco in na dirki Giro della Regioni osvojil sedmo mesto. Svojo prvo kolajno na večjih tekmovanjih je dosegel avgusta 2004 na evropskem prvenstvu v Estoniji, na svetovnem prvenstvu v Veroni pa je osvojil naslov svetovnega prvaka v kronometru v kategoriji mlajših članov. V dresu Discovery Channela je dosegel peto mesto na dirki po Švici in dirki po Kataloniji. Poleg tega je dvakratni zaporedni svetovni vojaški prvak v kronome-tru. 17. septembra se je končala tritedenska dirka po Španiji oziroma Vuelta a España, na kateri je mladi Belokranjec kot prvi Slovenec oblekel zlato majico vodilnega in jo zadržal dva dni, sicer pa je dirko končal na 30. mestu. »Občutki so neverjetni. Biti vodilni na tako veliki dirki je izjemno, toda v trenutku, ko sem oblekel zlato majico, sem že razmišljal, kako bo v naslednjih dneh, saj je bila pot do cilja še dolga.« Žal mu je le, da se iz Španije ni vrnil s prvo slovensko etapno zmago na velikih tritedenskih dirkah. Dirka po Španiji velja poleg tekm Giro d’ Italia in Tour de France za najprestižnejšo in je bila tudi letošnji najpo-membnejši cilj sezone Brajkoviča. »Zelo veliko sem se naučil in se že veselim prihodnje Vuelte, ki se ji bom še bolj posvetil. Vreme mi v Španiji zelo ustreza, saj smo imeli od 21 dni kar 19 sončnih, predvsem pa se je medijska pozornost, ko sem dobil zlato majico, zelo povečala. Sčasoma so me poznali po imenu in

Življenjski cilj je zmaga na Touru Jani Brajkovič, 22-letni kolesar, zaposlen v športni enoti, je v letošnji sezoni postavil nove mejnike v slovenskem kolesarstvu. Kot prvi Slovenec je oblekel zlato majico vodilnega, in sicer na dirki po Španiji, poleg tega se uvršča med 50 najboljših kolesar-jev in je najbolje uvrščeni Slovenec na lestvici ProToura. V ekipi Discovery Channel, kamor so ga povabili v drugem delu sezo-ne 2005, ne trdijo zaman, da so v Brajkoviču našli naslednika sedemkratnega zmagovalca Toura Lancea Armstronga, čeprav se skromni Brajkovič brani takih primerjav.

priimku tudi pastirji v španskih vasicah.« Brajkovič je imel po dirki v Španiji in tik pred svetovnim prvenstvom v Salzburgu, ki se je začelo konec septembra, težave s pljuči. Na vprašanje, zakaj ni na Vuelti zadnji teden odstopil, da ne bi prišlo do zdravstvenih težav, je dogovoril: »Ni mi žal, da sem dirko odpeljal do konca. Priti do cilja v Madridu je bilo zame zelo pomembno. Če bi odstopil, bi brez podpore pustil ekipo, ki je delala zame, ko sem nosil zlato majico. Bilo bi nepošteno, da bi odstopil in se posvetil svetovnemu prvenstvu. Menim, da sem se prav odločil, in če bi bilo še enkrat tako, bi se odločil enako,« je dejal Brajko-vič. »Nesporno je, da ima Jani zmožnosti za nekaj res velikega. Na Vuelti je po-kazal veliko stvari, ki so značilne le za prave prvake. Seveda ga čakajo še leta zorenja in napornega dela,« je komentiral Brajkovičev nastop športni direktor Discovery Channela Johan Bruyneel in jasno povedal, da je Brajkovič njegov adut za prihodnost, ki bi lahko nasledil Armstronga. Tudi Lance Armstrong se je srečal z mladim slovenskim kolesarjem in ko mu je ta na enem od prvih tre-ningov v novem klubu povedal, da trenira šele pet let, se je sedemkratni zma-govalec Toura le zamislil, kaj vse bo še lahko dosegel. Tudi na dirki po Španiji mu je poslal elektronsko sporočilo, mu čestital in napisal, naj ga pokliče, če bi ga potreboval. Brajkovič je o Armstrongu dejal, da bi bilo zelo težko ponoviti sedem zmag na Touru edinstvenega kolesarja. »Kot sem že velikokrat povedal, se bom potrudil, da bom vedno povsem pripravljen. Če vem, da nisem mogel ničesar drugega narediti, potem sem zadovoljen.« Tudi moštveni kolegi hvalijo prvega Slovenca v Discovery Channelu. »Jani je odločen kolesar, glede na to, kako vitek je, je v vožnji na kronometer zelo hiter. Nisem pričakoval, da bo pri teh letih prav pri vrhu,« je dejal Španec Manuel Beltran. Brajkovič pravi, da takih rezultatov ne bi dosegel brez trenerja Milana Ržena, ki mu tudi Belgijec Bruyneel strokovno popolnoma zaupa. Brajkovič trenira od štiri do šest ur na dan, za dirko po Španiji pa je treniral tudi v slabem vreme-nu. Po treningu se mora spočiti, da se telo obnovi pred naslednjimi napornimi treningi. »Treniram v Sloveniji oziroma skupaj z Murnom, Štangljem in drugimi kolesarji. Z ekipo imamo tudi priprave, ki so bile letos januarja.« Naslednjo se-zono se bo ekipi Discovery Channel pridružil še Uroš Murn, Brajkovič pa bo naredil vse, da bo v ekipo prišel tudi njegov prijatelj Miha Švab. Pred svetovnim prvenstvom v Avstriji je dejal, da ne bo nastopil na kronometru, v cestni dirki pa bo čim bolj pomagal Štanglju, Murnu, Valjavcu in drugim ter se popolno-ma podredil vlogi pomočnika, saj imajo drugi slovenski kolesarji po njegovem mnenju večjo možnost za dober dosežek zaradi njegove utrujenosti in težav s pljuči. Brajkovič je še dejal, da je zadovoljen, da ima službo v Slovenski vojski in da je ponosen vojak. »Imam sanjsko službo. Kot profesionalni kolesar uži-vam in s tem se ne more pohvaliti vsak. Moj življenjski cilj je zmaga na Touru, toda zavedam se, da bom moral zelo veliko delati še nekaj let.«

Valerija Šket Jarm

3 03 0 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

priimku tudi pastirji v španskih vasicah.« Brajkovič je imel po dirki v Španiji in

Foto

: Mar

jan

Keln

er


Ra

zved

rilo

Pravilna rešitev kviza iz prejšnje številke: GAŠENJE POŽARA NA KRASU.Nagrade prejmejo: Iztok Meglič, Zgornji otok 5, 4240 Radovljica, Nives Pirih, Vilharjeva 5, 6250 Ilirska Bistrica, in Ivanka Pitamic, Volče 100, 5220 Tolmin.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 6. oktobra 2006, na naslov:Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

Ime: ...............................................................................................

Priimek: ........................................................................................

Naslov: .........................................................................................

Pošta: ...........................................................................................

Rešitev gesla: .............................................................................

........................................................................................................

Reševalcem nagradne križanke

www.mors.si(MORS/Novinarsko središče/Publikacije MO/Bilten Slovenske vojske)

• Prioritete poveljnikov in njihov vpliv na bojno pripravljenost enot, kapitan bojne ladje Ljubo Poles• Bojevanje po taktu, kapitan fregate Peter Papler• Razvoj evropske varnostne in obrambne politike in vloga ter možnosti Slovenije, dr. Milan Jazbec• Predstavitev dela in vloge Inšpektorata RS za obrambo, Jožef Kranjc• Varnostna strategija EU in nacionalna varnostna strategija ZDA – strategiji globalnega sistema varnosti 21.

stoletja, polkovnik Andrej Kocbek• Splošno o karieri in o karieri v Slovenski vojski, štabni vodnik Igor Skopec• Ustavna pritožba, varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin, podpolkovnik Evgen Primožič

Iz Biltena Slovenske vojske

informativno vojaškostrokovno glasilo ministrstva za ... · leta 2004 z ustanovitvijo evropske...

Documents