Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za ... ?· leta 2004 z ustanovitvijo Evropske obrambne…

Download Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za ... ?· leta 2004 z ustanovitvijo Evropske obrambne…

Post on 21-Aug-2018

212 views

Category:

Documents

0 download

TRANSCRIPT

  • Informativno vojakostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

    29. september 2006Leto XIV/14

    SLOVENSKA

    29. september 2006

    VOJSKA

    Prilonosti za obrambno industrijo

    Dnevni utrip na misiji Kforja

    10. MOTB na etnem preverjanjuCena 50 SIT / 0,2 EUR

  • 2 S LOV E N S K A VO J S K A

    Sp

    rem

    lja

    mo

    jih zalili z lahkim betonom ter poruili in zabetonirali stropne konstrukcije, pri emer so upotevali smernice glede varovanja kulturne dediine. Do konca obnove bo treba opraviti e zakljuna gradbena dela na objektu, poskrbeti za elektrine in stojne intalacije ter zunanjo ureditev in stavbo opremiti. Z ob-novo kadetnice potrjujemo, da SV ne vlaga le v opremo in oboroitev, temve tudi v infrastrukturo, je e dopolnil minister Erjavec. Marko Pilar

    Foto: Bruno Toi

    V nekdanji vojanici v Pivki so v torek, 19. septembra, odprli Park vojake zgodovine, kjer predstavljajo primerke tankov, oklepnih vozil in topov, ki so jih razline vojske pustile v Sloveniji. Park vojake zgodovine v Pivki, v katerem je razstavljenih sedemnajst ve kot 50 let starih oklepnikov, tankov in topov, je prvi vojaki muzej v tem delu Evrope. Za obnovo stavb in infrastrukture je obina, kot je dejal u-pan Robert Smrdelj, namenila priblino 70 milijonov tolarjev, 15 pripadni-kov Slovenske vojske pa je v obnovo razstavnih predmetov vloilo ve kot 4000 ur dela. Eden najstarejih predmetov zbirke, ki jo bodo e razirili, je tank stuart, ki so ga ob ustanovitvi 1. brigade jugoslovanske narod-noosvobodilne vojske zahodni zavezniki predali partizanom. Zbirko, ki jo dopolnjujeta film in razstava o slovenski osamosvojitveni vojni, si je mogoe ogleda-ti ob sobotah, nedeljah in praznikih ter med olskimi poitnicami, in sicer od 10. do 15. ure, poleti pa bo mu-zej odprt vsak dan med 10. in 17. uro. Cena vstopnic je 863 tolarjev ali 3,6 evra za otroke in 1438 tolarjev oziro-ma 6 evrov za odrasle.

    V nekdanji vojanici v Pivki so v torek, 19. septembra, odprli Park

    V Pivki Park vojake zgodovine

    Zadovoljni z obnovo kadetniceMinister za obrambo Karl Erjavec in naelnik Generaltaba SV generalpodpolkovnik Albin Gutman sta si v ponedeljek, 18. sep-tembra, ogledala, kako poteka prenova mariborske kadetnice. Dela na kadetnici potekajo po nartu in kae, da jo bomo leta 2009 lahko predali svojemu namenu, je po ogledu obnovitve-nih del povedal minister Erjavec. Ob tem je opozoril na izjemno kulturno vrednost 150 let starega objekta, ki so ga v treh letih zgradili e v avstro-ogrski monarhiji in je bil ves as namenjen vojakemu olstvu. Minister Erjavec je obisk mariborske kadet-nice zdruil tudi z udelebo na predstavitvi nove knjige Toneta Partljia Deset rtic o Rudolfu Maistru na entilju.

    Z obnovo mariborske kadetnice bo MO na skoraj 17.000 kvadratnih metrih uporabnih povrin zagotovilo prostorske monosti za vojako izobraevanje in usposabljanje v SV, za znanstvenoraziskovalno delo, knjinino-publicisti-no in zgodovinsko dejavnost, saj bo v njej dobil svoje prostore tudi Vojaki mu-zej SV, ki bo s postavitvijo stalne zbirke predstavljal bogato vojno in vojako zgodovino na Slovenskem. Naelnik Generaltaba SV generalpodpolkovnik Albin Gutman je poudaril, da po obnovi kadetnice vojako izobraevanje in usposabljanje astnikov in podastnikov SV ne bosta ve potekala na raz-linih krajih kot doslej, temve bodo to zdruili na enem mestu. Do konca avgusta je MO za obnovo porabilo 900 milijonov tolarjev od predvidene 1,7 milijarde, kolikor bodo porabili do marca 2007, za vso nalobo z opremo pa naj bi potrebovali ve kot est milijard tolarjev. Minister Erjavec je pojasnil, da zmanjanje proraunskega denarja za leti 2007 in 2008 ne bo vplivalo na po-tek obnove kadetnice, kar je poleg ureditve vojakega letalia v Cerkljah ob Krki ena od prednostnih nalog SV na podroju infrastrukture. Obnovo je po mi-nistrovem mnenju treba konati v predvidenem roku, saj je vojanica v ent-vidu pri Ljubljani, kjer je zdaj sede PDRIU, v denacionalizacijskem postopku in bo vrnjena nekdanjim lastnikom. Na kadetnici so do zdaj obnovili streho, podbetonirali temelje, sanirali zidove in ploe kletne etae, oistili oboke in

    Minister Erjavec in generalpodpolkovnik Gutman med ogledom obnovitvenih del v mariborski kadetnici

    V Portorou se je veraj, 28. septembra, zaelo dvodnevno neformalno zasedanje ministrov za obrambo drav Nata, ki je zadnje pripravljalno sreanje pred bliajoim se vrhunskim zasedanjem Nata v Rigi. Zasedanju predseduje generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer, gostitelj pa je slovenski minister za obrambo Karl Erjavec. Zasedanja se udeleuje 34 delegacij s priblino 570 lani. Voditelji Nata razpravljajo predvsem o preoblikovanju zaveznitva in operacijah, zlasti v Afganista-nu, Iraku in na Kosovu. Najve pozornosti namenjajo doseganju polnih operativnih zmogljivosti Natovih odzivnih sil in celostni politini usmeritvi, ki predstavljata gibali preoblikovanja zaveznitva. Poleg tega poteka e formalno zasedanje Sveta Nato-Rusija, zbrali pa so se tudi tudentje iz 26 drav lanic na sreanju z naslovom Model Nato, v okviru katerega bo organizirana simulacija dela Severnoatlantskega sveta. Dogajanje sprem-lja od 300 do 400 predstavnikov mnoinih obil iz Slovenije in tujine.

    V Portorou neformalno zasedanje obrambnih ministrov Nata

  • S LOV E N S K A VO J S K A 3

    Vse

    bin

    a

    Naslednja tevilka revije Slovenska vojska izide 13. oktobra 2006. Nenaroenega gradiva ne vraamo.

    Informativno vojakostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

    Naslov urednitva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pota: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pilar, Valerija ket Jarm, fotograf: Bruno Toi, prevodi: Mateo Zore, tajnica urednitva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.160 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvi izla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena tevilka.Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stalie Ministrstva za obrambo.

    Foto

    : Bru

    no To

    iFo

    to: B

    runo

    Toi Evropska unija je za vzpostavitev enotnega trga potrebo-

    vala priblino tirideset let, toda danes enotni trg uspeno

    deluje e ve kot desetletje. Izjema pri njegovem delovanju

    so obrambni nakupi, za katere se drave lanice sklicujejo

    na 296. len Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Po-

    memben napredek pri doseganju veje uinkovitosti na po-

    droju obrambe in pri sodelovanju v okviru EU je bil doseen

    leta 2004 z ustanovitvijo Evropske obrambne agencije. V

    okviru slednje je julija letos na podlagi kodeksa ravnanja za

    obrambne nakupe in kodeksa poslovnega vedenja v oskrbo-

    valni verigi, ki ju je podpisalo 22 drav lanic, med njimi tudi

    Slovenija, zael delovati evropski trg obrambne industrije. Na

    njem lahko podjetja za nakupe v vrednosti nad milijon evrov

    prosto konkurirajo, zaradi esar se bodo sooala s poveano

    konkurenco in se bodo morala posledino tudi povezovati.

    Slovenija za nalobe v obrambni sistem na leto nameni pri-

    blino 30 milijard tolarjev, pri emer veino poslov opravijo

    domaa podjetja, poleg tega pa poskua pri poslih s tujimi

    dobavitelji uveljaviti politiko protidobav. Taken primer je tudi

    nakup oklepnih vozil 8 x 8, s katerim bo omogoeno dose-

    ganje temeljnih zmogljivosti SV in sodelovanje v zahtevnih

    operacijah.

    Februarja prihodnje leto na mirovno misijo na Kosovo od-

    haja najveji kontingent SV doslej, saj bo v njem priblino

    670 pripadnikov. Veina jih bo na misijo odla iz 10. MOTB,

    ki je pravkar konal etno usposabljanje pred oktobrskim

    preverjanjem pripravljenosti bataljona po Natovi metodi oce-

    njevanja bojne pripravljenosti CREVAL. Od januarja 2007 bo

    enota v 90-dnevni pripravljenosti za opravljanje vseh bojnih

    in mirovnih nalog znotraj zaveznitva po predhodni odobritvi

    slovenske vlade, kar pomeni, da bi enoto lahko napotili na

    katerokoli nalogo v okviru Nata.

    Meta Grmek

    SPREMLJAMO 2

    Zadovoljni z obnovo kadetniceV Portorou neformalno zasedanje obrambnih ministrov NataPrva konferenca efov transformacije v ACT v Norfolku 7Minister z udeleenci sreanja CTIFSV gostila strokovno skupino Nata za ZO 8Ustavno sodie o vojnih veteranih 9

    AKTUALNA TEMA 4

    Izzivi in prilonosti za obrambno industrijo O novem evropskem obrambnem trgu 6

    IZ VOJAKEGA IVLJENJA 11

    10. MOTB konal etno preverjanjeArtilerijski ognjeni krst prvih pogodbenih rezervistov 16

    MIROVNE OPERACIJE 14

    V mesecu dni prepeljali 3000 ton tovora

    PREDSTAVLJAMO VAM 18

    V Avtooli SV usposobili e 130 voznikov

    ZAITA IN REEVANJE 20

    Slovenski reevalci odlini na vaji DANEX 2006

    CIVILNO-VOJAKO SODELOVANJE 22

    Vojaki veterinarji skrbeli za pse na svetovnem prvenstvu

    STROKOVNE TEME 23

    Logistika amerikih sil v IrakuMorala kot tajno oroje skupinskega duha 26

    NAE KORENINE 28

    Leto 1991 as osamosvajanja, groenj in vojne

    PORT V VOJSKI 30

    ivljenjski cilj je zmaga na Touru

    RAZVEDRILO 31

  • 4 S LOV E N S K A VO J S K A

    Ak

    tua

    lna

    te

    ma

    Spremembe v evropski obrambni industriji Predavanja na okrogli mizi so pripravili dr. Stavros Kyrimis, pomonik di-rektorja Evropske obrambne agencije, s katerim v nadaljevanju objavljamo intervju, Robert Jober iz Evropske obrambne agencije, profesor obrambne ekonomike na Kraljevi vojaki akademiji dr. Wally Struys, komisar za voja-ko proizvodnjo z nizozemskega ministrstva za ekonomske zadeve dr. Rini Goos ter asistent in raziskovalec s Katedre za obramboslovje FDV mag. Erik Kopa. Okroglo mizo sta vodila predstojnica Katedre za obramboslovje prof. dr. Ljubica Jelui in vrilec dolnosti generalnega direktorja Direktorata za logistiko Marjan Senica. Dravni sekretar na MO Franci nidari je uvodoma poudaril, da se na MO zavedajo vse vejega pomena znanstvenih raziskav in tehnolokega na-predka pri razvoju obrambnega sistema ter obrambnih zmogljivosti Sloveni-je. Tako je ve kot pet odstotkov obrambnih izdatkov namenjenih raziskavam in razvoju, v primerljivih dravah pa za to namenjajo 1,5 odstotka. Slovenija za nalobe v obrambni sistem na leto nameni priblino 30 milijard tolarjev. Veji del nalob opravi domaa industrija, pri delu sredstev, porabljenih za nakupe v EU in ire, pa poskua Slovenija uveljavljati politiko protidobav. Slovenija je letos pristopila k medvladnemu reimu kodeksa za obrambne nabave, ki je osrednjega pomena za vzpostavitev proste trgovine blaga in storitev na podroju obrambe, za vzpostavitev skupnega evropskega trga in omejitve uporabe 296. lena Pogodbe o Evropski skupnosti. Dravam pri-stopnicam je omogoeno, da v drugih dravah prosto konkurirajo tudi na podroju obrambnih nabav oziroma naroil. Tako je tudi MO zavezano, da objavi naroila, katerih vrednost presega milijon evrov, na enotnem portalu EDA, je dejal nidari. Na elektronskem portalu EDA je zbranih e za dve milijardi evrov povpraevanj in tudi MO je objavilo prvo povpraevanje.

    Izzivi in prilonostiza obrambno industrijo

    V Gornji Radgoni sta v etrtek, 21. septembra, potekala okrogla miza z naslovom Obrambna industrija v Evropski uniji izzivi in prilonosti ter delavnica na to temo, ki sta ju pripravila Direktorat za logistiko MO in Katedra za obramboslovje FDV. Cilj strokov-nega sreanja, organiziranega ob 15. obletnici samostojne Slo-venije, je bil seznaniti predstavnike gospodarstva in raziskoval-nih organizacij s poslovnimi prilonostmi in razvojem evropske obrambne industrije.

    Dr. Struys je govoril o prednostnih in slabostih protidobav ter predstavil bel-gijske izkunje. Obrambna podjetja v majhnih dravah v nasprotju s pod-jetji v velikih ne morajo preiveti le od domaih nabav. Majhne drave imajo ponavadi razdrobljeno obrambno industrijo in se morajo specializirati za nine izdelke, da bi lahko tekmovale z drugimi dravami. eprav majhne dr-ave za opremo porabijo malo denarja, lahko njihovi nakupi pomenijo velik dele v podjetjih majhnih drav, sicer pa drava pomaga domai obrambni industriji s protidobavami. Dr. Struys med koristi protidobav uvra zmanj-anje nezaposlenosti in vejo zaposlenost v tehnoloko specializiranih podjetjih, pomo pri pridobivanju poslovnih prilonosti za majhna podjet-ja, iritev trga, zagon pri ekonomskem razvoju ter rast dobika. Po drugi strani protidobave povzroijo nepronost trga in vije cene, predvsem pa se zniata proizvodnja in trna uinkovitost podjetij. Protidobave prinaajo predvsem kratkorone koristi. Dr. Goos je predstavil nizozemske izkunje pri protidobavah. Nizozemska obrambna industrija ima na leto za 1,7 milijarde evrov prometa, izvozi za 0,7 milijona evrov, protidobave pa pomenijo deset odstotkov njihovega prometa. V obrambni industriji je zaposlenih 11.000 ljudi, in sicer veinoma v majhnih podjetjih, ki so povezana z raziskovalnimi podjetji in univerzami. Konkuren-ni so predvsem s specializiranimi izdelki in storitvami. Nizozemsko obram-bno ministrstvo kupuje izdelke in storitve le na podlagi razmerja kakovosti ter cene. eprav veino vojakih sistemov kupijo v tujini, je glavni cilj pro-tidobav zagotovitev konkurennega sodelovanja nizozemske industrije in ra ziskovalnih ustanov pri razvoju, proizvodnji in nabavi materiala ter storitev na domaem in mednarodnem obrambnem trgu. Neposredne protidobave so pomembne za ekonomsko bazo obrambne industrije, saj podpirajo odprt trg in enakovredne monosti za pridobitev posla na trgu.

  • S LOV E N S K A VO J S K A 5

    Ak

    tua

    lna

    tem

    a

    Mag. Kopa povezuje temeljne znailnosti obrambne industrije v Evropi in ugotavlja, da se po koncu hlade vojne obrambna industrija zelo spreminja. Zaradi narave izdelkov je obrambna industrija za narodno varnost poseb-nega pomena, vendar se struktura evropske obrambne industrije vseeno prilagaja svetovnim spremembam. Kombinacija predvsem ekonomskih de-javnikov je obrambno industrijo silila v oblikovanje evropskega obrambnega nacionalnega sistema. Koncentracija in internacionalizacija nakazujeta tenjo k vejemu sodelovanju predvsem na evropski ravni, torej regionaliza-cijo. Zdi se, da lahko le kombinacija liberalizma in merkantilizma, ki se osre-dotoa na konkurennost in koncentracijo, ustvari globalno konkurenno evropsko obrambno industrijo in vzdruje evropske obrambne proizvodne zmogljivosti.

    Obrambna industrija in Slovenska vojskaNaelnik zdruenega sektorja za strateko logistiko na GSV polkovnik Milko Petek je dejal, da bo za nakup glavne opreme SV od leta 2008 do 2011 potre-bovala priblino milijardo evrov. Pri opremljanju in obvladovanju sredstev SV sodeluje z domaimi in tujimi podjetji, sodelovanje pa poglablja na podroju raziskav in tehnolokega razvoja. Polkovnik Petek meni, da slovenska obram-bna industrija ne ponuja zadostne koliine kakovostnih izdelkov in storitev, se v skupne razvojne projekte s tujimi podjetji ne vkljuuje dovolj oziroma ne povezuje svoje razvojne dejavnosti z znanstvenimi ustanovami. Podjetja, znanost in obrambni sistem niso dovolj povezani. elimo, da bi se slovenska obrambna industrija in znanost uinkoviteje vkljuili v vse faze ivljenjskega cikla oboroitve in vojake opreme, je e povedal polkovnik Petek. Brigadir mag. Branimir Furlan, namestnik poveljnika PDRIU, je predstavil ci-vilno-vojake odnose na primeru pehotnega bojnega vozila. Poudaril je, da je nakup osemkolesnika osrednjega pomena za razvoj SV, saj omogoa dose-ganje temeljih zmogljivosti za nacionalno in kolektivno obrambo. Projekt je pomemben tudi za slovensko politiko, vendar zanjo ni osrednjega pomena. Za gospodarstvo na lokalni ravni ima velik, na nacionalni ravni pa manji pomen. Javni odziv na nakup oklepnikov je pokazal, da v Sloveniji e potre-bujemo razprave, ki so potekale med vkljuevanjem v Nato in ukinjanjem ob-veznega vojakega roka. Po ugotovitvah brigadirja Furlana javnost pogosto pozablja na slovenskega vojaka, njegovo preivetje in uinkovitost na nevar-nih obmojih. Mag. Benjamin Sevek z Direktorata za logistiko je predstavil vlogo MO pri povezovanju potreb SV in obrambne industrije. V Sloveniji je registriranih 33 drub za proizvodnjo obrambnih izdelkov in 42 za trgovanje z njimi, do 20 odstotkov proizvodnje pa poteka v civilnih, predvsem majhnih in srednjih podjetjih. Ve kot 87 odstotkov naroil blaga in storitev poteka v domaih podjetjih. Vloga MO pri povezovanju potreb med SV in industrijo je sistemska, razvojna, programska, nabavna, naronika in mednarodna. Vodja sektorja za opremljanje Direktorata za logistiko Damijan Dolinar je go-voril o prihodnosti financiranja obrambnih nabav. SV se financira na podlagi Zakona za financiranje temeljnih razvojnih programov, s pomojo kreditov poslovnih bank, iz rednega prorauna, na podlagi varavske iniciative ter iz Natovega skupnega prorauna. V prihodnje se bo vsota denarja, ki je name-njen za nalobe na podlagi varavske iniciative, zmanjala. Nov zakon o TRP bo omogoil stabilno financiranje veletnih razvojnih programov in bo veljal za obdobje od leta 2008 do 2015. Dolinar je povedal, da elektronski portal EDA omogoa dostop do informacij o obrambnih naroilih drugih drav in pravico konkuriranja podjetij pod enakimi pogoji in monosti pridobivanja informacij o Natovih varnostnih nalobah, hkrati pa se bodo morala podjetja sooiti z vejo konkurenco in se vkljuevati v verige dobaviteljev in izvajalcev ter dosegati standarde Nata in EU. Marko Gruden z Direktorata za logistiko je dejal, da MO izvaja protidobave na podlagi vladnih Smernic za protidobave in sklepov medresorske delovne

    skupine za podroje protidobav. Koristi protidobav za slovenska podjetja je zelo teko oceniti, saj so takni posli poslovna skrivnost. Podatki o obvez-nostih in realizaciji protidobav zato dopuajo zelo razline interpretacije. Zaradi obsega obveznosti politika protidobav za slovenska podjetja pomeni veliko prilonost, od podjetij pa je odvisno, kako jo bodo izkoristila. Peter Stavanja z Ministrstva za gospodarstvo je dejal, da sistem protidobav v Sloveniji ni povsem zaivel, vendar so dobri uinki kljub temu doseeni. Poudaril je, da ministrstvo e drugo leto objavlja Natove razpise na spletnem naslovu www.izvoznookno.si/nato-razpisi, vendar je za 85 objav zanimanje pokazalo le sedem slovenskih podjetij, tri od njih pa so se na posamezni razpis tudi prijavila. Franc Pojbi in Iztok Stegel z Direktorata za obrambno politiko MO sta predstavila raziskovanje in razvoj na slovenskem obram-bnem podroju. Stegel je povedal, da se vsota denarja za raziskave in razvoj v Sloveniji poveuje, saj je bilo leta 2004 v ta namen sklenjenih za malo ve kot 1,2 milijarde tolarjev pogodb, letos pa e za ve kot tri milijarde tolarjev, pripravljajo pa projekte za dodatne 4,3 milijarde tolarjev. Obrambni svetovalec stalnega predstavnitva RS pri Natu Gorazd Vidrih je predstavil podroje raziskav in razvoja EDA ter ob tem poudaril, da se pred-stavnitvo zavzema za bolje sodelovanje slovenskih podjetij na razpisih tujih drav. Valerija ket Jarm

    Discussions aboutthe European Unions defence industry

    On Thursday, 21 September, in the premises of Pomurski sejem in Gor-nja Radgona, the Ministry of Defence and the Chair of Defence Studies of the Faculty of Social Sciences of the University of Ljubljana organi-zed a round-table discussion entitled Defence Industry in the European Union Challenges and Opportunities, as well as a workshop on the defence-industry and the relevant research and development, in con-nection with the requirements of the Slovenian Armed Forces. Within the framework of this event, organized during the biennial fair Sodobna vojska (Modern Armed Force), also an exposition of the Slovenian Ar-med Forces armaments was held.

    Dravni sekretar na MO Franci nidari je na okrogli mizi pozdravil udeleence.

  • 6 S LOV E N S K A VO J S K A

    Ak

    tua

    lna

    te

    ma

    Kakni bodo uinki vzpostavitve evropskega obrambnega trga?1. julija je bil vzpostavljen evropski obrambni trg, v katerega se je prostovoljno vkljuilo 22 dr-av lanic EU. Izjeme so Danska, Madarska in panija. Evropska podjetja se sreujejo z veliko mednarodno konkurenco, ki pa jo dodatno ovi-rajo razdrobljenost obrambnega trga in omejene konkurenne monosti znotraj EU. Na cilj je, da na podroju obrambnih nabav med dravami podpisnicami doseemo vejo preglednost, od-govornost in medsebojno pomo, obenem pa tudi enako obravnavo vseh morebitnih dobavite-ljev ter uinkoviteje nakupe za oboroene sile. Ureditev deluje na podlagi kodeksa ravnanja za obrambne nakupe in kodeksa poslovnega vede-nja v oskrbovalni verigi. Prvi drave podpisnice obvezuje, da namere o obrambnih nakupih, vred-nih ve kot milijon evrov, objavijo v elektronskem oglasnem sistemu agencije na http://www.eda.europa.eu/ebbweb/, ministrstva pa sama odlo-ajo o ponudbah podjetij, ki se odzovejo na raz-pis, skladno s kodeksom poslovnega vedenja v oskrbovalni verigi.Katere vrste obrambnih nakupov niso zajete v novem reimu?Pravila se nanaajo na vse obrambne nakupe, razen na nabavo keminih, bakteriolokih ter ra-diolokih izdelkov in storitev, jedrskega oroja in sistemov na jedrski pogon ter kriptografsko opre-mo. e bi se drava v drugih primerih odloila, da zaradi posebnih varnostnih ali drugih razlogov ne bi spotovala dogovorjenih pravil, bi morala odloitev utemeljiti Evropski obrambni agenciji, ki spremlja delovanje sistema. Je bil po uveljavitvi novega evropskega obram-bnega trga skladno z novimi pravili EU e skle-njen kak posel?Zaetek delovanja trga je bil zelo obetaven, saj smo takoj objavili ve kot 30 obvestil o nakupih drav podpisnic kodeksa ravnanja za obrambne nabave in kodeksa poslovnega vedenja v oskrbovalni veri-gi. Trenutno jih je objavljenih priblino 40 v skupni vrednosti 1,2 milijarde evrov, pri emer je navede-na vrednost le delna, saj drave v prvem pozivu niso obvezane, da objavijo vso vrednost posla.Obstajajo ocene o tem, koliko poslov na podro-ju obrambe je v EU sklenjenih brez upotevanja nael delovanja enotnega trga?

    O novem evropskemobrambnem trgu

    Na nedavnem strokovnem sreanju o obrambni industriji v Evropski uniji v Gornji Radgoni je namestnik direktorja Direktorata za obrambno industrijo in trg Evropske obrambne agencije dr. Stavros Kyrimis predstavil novi evropski trg obrambne industrije, ki je zael delo-vati 1. julija.

    Po 296. lenu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki opredeljuje izjeme za podroje obrambnih nakupov pri naelih delovanja eno-tnega trga, ministrstva za obrambo sklenejo priblino polovica pogodb, ki obenem pomenijo priblino polovico vrednosti vseh pogodb minis-trstev za obrambo. Majhne drave pogosto uporabljajo protidobave. Kako bo nova ureditev vplivala nanje?Kodeks prepoznava protidobave. To pomeni, da mora drava podpisnica protidobave izvajati pre-gledno. Obenem sem preprian, da protidobave, kot jih poznamo zdaj, dolgorono niso uinkovite, saj imajo veja podjetja prednost pred manjimi. Spremeniti moramo razmiljanje in dosei sode-lovanje med evropskimi obrambnimi podjetji. Kako bo novi trg vplival na majhna in srednje ve-lika podjetja?V EU je na podroju obrambne industrije 99 od-stotkov od 23 milijonov podjetij majhnih ali sred-

    nje velikih podjetij, ki pa so glavni dejavnik evrop-ske obrambne industrije in gibalo inovacij. Za evropsko obrambno podroje so prav tako znail-ni zmanjanje nacionalnih izdatkov za obrambo, protidobave in drugo, kar ni posebej zanimivo za manja podjetja. Na cilj je, da ta podjetja osta-nejo na tem podroju in da vanj privabimo tudi podjetja s civilnega podroja. S sistemom posku-amo zagotoviti poteno konkurenco in poslovno vedenje v oskrbovalni verigi, ki se nanaa na po-godbe med ministrstvom in glavnim dobavite-ljem. Teh je v Evropi malo, zato elimo dosei, da ob podpisu pogodbe povabljeni glavni dobavitelji v oskrbovalni verigi dajo monost manjim pod-jetjem za sodelovanje ne glede na njihov sede in tako doseemo vejo konkurenco podjetij iz vseh drav podpisnic. So podjetja v dravah podpisnicah o novih mo-nostih dovolj obveena?Ocenjujem, da so. Pri pripravi obeh dokumentov smo sodelovali s predstavniki razlinih podjetij, ki so naa prizadevanja podprla. Prav tako so vse informacije, vkljuno z razpisi po dogovorjenih pravilih, javno objavljene na spletni strani EDA in so vsem dosegljive. Pravila za izvedbo poslov so e vedno v nacional-ni pristojnosti. Tono. Elektronski sistem za objavo sporoil EDA je dopolnilni sistem obveanja nacionalnim sredstvom, ki ostajajo edina sredstva s pravno vrednostjo. Kaj lahko stori EDA ob kritvi drave podpisnice ureditve?EDA nima sredstev prisile, saj ureditev temelji na prostovoljni podlagi drav podpisnic. EDA je z vzpostavljenim sistemom in preglednim za-gotavljanjem razpololjivih podatkov vsem ude-leencem le pospeevalka, drave lanice pa so medsebojno odgovorne in obenem v okviru paketov dogovorov zahtevajo medsebojno spo-tovanje. EDA o ugotovitvah pri spremljanju delo-vanja sistema poroa usmerjevalnemu odboru agencije, v katerem so predstavniki Evropske ko-misije, ki ima pomembno vlogo pri poveevanju politinega zavedanja o pomembnosti evropske-ga obrambnega trga. Tako bomo tudi omogoili implementacijo pravil, da zagotovimo bolje de-lovanje trga.

    Meta Grmek

    Foto

    : VJ

  • S LOV E N S K A VO J S K A 7

    Sp

    rem

    ljam

    o

    V Osnovni oli entilj v Slovenskih goricah so v ponedeljek, 18. sep-tembra, predstavili knjigo Toneta Partljia, zbirko desetih rtic o Rudolfu Maistru, z naslovom General. Ob podpori Ministrstva za obrambo bodo vse osnovne ole v Sloveniji in slovenskem zamejstvu ter splone knji-nice dobile po tri izvode knjige. Minister za obrambo Karl Erjavec, ki je kot astni gost sodeloval na predstavitvi knjige, je v svojem nagovoru izrazil podporo izdajam domoljubne literature. Na predstavitvi so na-stopili tudi predsednik Drutva Bralna znaka Slovenije Slavko Pregl, generalna sekretarka drutva Manca Perko, ravnatelj ole in predstav-nica Zalobe Karantanija.

    Minister Erjavecna predstavitvi knjige General

    Po enoletnih pripravah Stratekega poveljstva za preoblikovanje ACT in drav lanic je od 11. do 13. septembra v Norfolku pote-kala prva konferenca nacionalnih efov transformacij vojakih zmogljivosti z naslovom Moving Forward Together. Glavna cilja konference sta bila izmenjava informacij in izkuenj s podroij preoblikovanje nacionalnih vojakih zmogljivosti in oblikovanje mree sodelovanja.Udeleenci sreanja so se strinjali, da je ACT izjemnega po-mena pri usmerjanju sedanjega in dol-goronega razvoja vojsk lanic in njiho-vega zagotavljanja ustreznih zmogljivo-sti za varnostne in vo-jake izzive zaveznitva. Sreanje je prispevalo k oblikovanju skupnega razumevanja, kako lahko ACT prispeva k projektom posameznih lanic in kako lahko te ponudijo podporo poveljstvu za preoblikovanje na raz-linih podrojih. Pomembno vlogo pri razvoju oblik dvostranskega so-delovanja je treba nameniti nacionalnim predstavnitvom za povezave (NLR), ki so jih pri ACT ustanovile lanice. Predstavniki drav lanic so zaradi omejenih finannih sredstev in kadrov poudarili pomen tesneje-ga sodelovanja strokovnjakov za preoblikovanje vojakih zmogljivosti, oblikovanja novih konceptov ter doktrin in izvajanja poskusov. Cilj tes-nejega sodelovanja je uspeneja vzpostavitev skupnih Natovih sil za hitro odzivanje (NRF) in podporo stratekemu poveljstvu za operacije (ACO) pri izvajanju operacij, e posebej v Afganistanu. Konference so se udeleili polkovnik Dragan Bavar kot vodja delegacije z GSV, polkovnik Andrej Kocbek, vodja NLR predstavnitva pri ACT, ter mag. Dragec Kova in Stanislav Praprotnik z MO oziroma DOP. Med kon-ferenco so vodilnim generalom ACT predstavili srednje- in dolgorone projekte razvoja in opremljanja Slovenske vojske, koncept ciljnih razvoj-nih programov (CRP) in priakovanja glede prihodnjega sodelovanja.

    Po enoletnih pripravah Stratekega poveljstva za preoblikovanje

    Prva konferenca efov transformacije v ACT v Norfolku

    V celjski vojanici je bil v petek, 22. septembra, slovesen sprejem dveh kontingentov SV, ki v teh dneh odhajata na mirovni misiji v BiH in na Kosovo. Pripadniki 17. kontingenta SV bodo v mirovni operaciji Althea v BiH naloge opravljali v nacionalnem podpornem elementu in poveljstvu Euforja v Sarajevu. Na misijo Nata Joint Enterprise na Kosovo odhaja e 14. kontingent SV, ki bo tam zamenjal pripadnike voda vojake policije, transportne ete, nacionalnega podpornega elementa ter astnike in podastnike na dolnostih v poveljstvih Kforja v Pritini. Na nove dol-nosti v poveljstvo bojne skupine Zahod v Pei odhaja pet pripadnikov SV. Z novembrskim prihodom motorizirane ete v Pe bo v slovenskem kontingentu na Kosovu skoraj 200 pripadnikov SV.

    Menjavi pripadnikov SVna misijah v BiH in na Kosovu

    Minister za obrambo Karl Erjavec je v etrtek, 21. septembra, v gradu Brdo pri Kranju sprejel udeleence sestanka predstavni-kov drav lanic Mednarodnega tehninega komiteja za prepre-evanje in gaenje ognja Mednarodnega zdruenja gasilskih in reevalnih slub (CTIF).

    V prilonostnem nagovoru je minister Erjavec poudaril, da je CTIF ena od najstarejih in najbolj mnoinih, obenem pa tudi zelo pomembnih med-narodnih strokovnih organizacij. Gasilci se v dananjem globaliziranem svetu sreujete s pomembnimi izzivi. Izjemnega pomena je, da nenehno sledite razvoju najzahtevnejih tehnologij in tehnolokemu razvoju pri-lagajate tako preventivno delovanje, e posebej pa reevanje ob nesre-ah, je dejal minister Erjavec. Ne le gasilci, vsi moramo prouevati in se pripravljati na posledice podnebnih in drugih sprememb, ki vsak dan bolj postajajo dejstvo, s katerim se je treba sooiti. Minister Erjavec je poudaril tudi pomen vzgoje in razvoja gasilskega podmladka kot strate-ke naloge vsake drave in gasilske organizacije. Opozoril je tudi na nuj-

    nost ureditve poloaja prostovoljnih gasilcev, ki so kljuni in nepo-greljivi za delovanje celotne gasilske ree-valne slube. Erjavec je e dejal, da ga pro-gram, ki ga imajo ob letonjem zasedanju CTIF, prepriuje, da se na natete teave po-skuamo ustrezno od-zivati tudi v Sloveniji.

    Minister z udeleenci sreanja CTIF

    je e dejal, da ga pro-

    Foto

    : URS

    ZRFo

    to: J

    eric

    a Pa

    vi

  • 8 S LOV E N S K A VO J S K A

    Sp

    rem

    lja

    mo

    V okviru praznovanj letonje 15. obletnice vojne za Slovenijo je bila v soboto, 16. septembra, v Zgornjem Konjiu pri Gornji Rad-goni slovesnost, ki jo je organiziralo Obmono zdruenje vetera-nov vojne za Slovenijo iz Gornje Radgone.Ob tej prilonosti je MO gornjeradgonskemu veteranskemu zdruenju v uporabo predalo nekdanjo stranico v Zgornjem Konjiu, ki jo je imela v najemu obina Gornja Radgona, upravljalo pa jo je Turistino drutvo Apae. V stranici si bodo uredili prostore Obmono zdruenje veteranov vojne za Slovenijo iz Gornje Radgone, Veterani Sever in Zdruenje sloven-skih astnikov, uporabljali pa jo bodo tudi lani Rdeega kria, gasilske zveze ter Moto drutva Lisjak, saj je okolica primerna za organiziranje ta-borov in sreanj. Slavnostni govornik naelnik GSV generalpodpolkov-nik Albin Gutman je ob tej prilonosti 24 posameznikom in 19 lanom veteranskih organizacij podelil plakete za zasluge v vojni leta 1991, est plaket pa je podelila Uprava RS za zaito in reevanje.

    Slovenska vojska je od 18. do 20. septembra v ljubljanskem Hotelu Slon organizirala delovno sreanje strokovne skupine Nata za zra-no obrambo (PAD). Skupina, ki deluje v okviru Natovega odbora za zrano obrambo (NADC), je pred oktobrskim zasedanjem NADC potrdila Usmeritve za nartovanje na podroju ZO.Strokovna skupina za zrano obrambo (Panel on Air Defense PAD) pri-pravlja odboru zveze Nato za zrano obrambo (Nato Air Defence Commit-tee NADC) politino-usmerjevalne dokumente, ki se nanaajo na politiko in doktrino ZO, interoperabilnost ter zahtevane zmogljivosti sistemov zra-ne obrambe. Skupina pripravlja vse dokumente za odobritev oziroma v pre-mislek NADC in ne more zamenjati oziroma sprejemati odloitve v imenu nacionalnega predstavnika v odboru NADC. PAD pripravlja oziroma razvija predloge glede nartovanj, zahtev, zmogljivosti in dolgorone politike ZO, svetuje in podpira NADC pri identificiranju monosti za sodelovanje pri ra-ziskavah, razvoju in proizvodnji oroja ZO. Prav tako pripravlja oceno vpliva politinih, ekonomskih in vojakih dejavnikov na ZO. Sestaja se dvakrat na leto na delovnih zasedanjih, enkrat na leto pa poteka tudi strokovna de-lavnica. Obseg dela in vsebinska podroja strokovne skupine opredeljujejo na zasedanjih odbora NADC. Strokovna skupina se trenutno ukvarja z do-kumenti, kot so Natova politika uporabe zrane obrambe v ekspedicijskih operacijah, Usmeritve za nartovanje na podroju zrane obrambe in s tako imenovanim dokumentom Capstone.

    Slovenska vojska je od 18. do 20. septembra v ljubljanskem Hotelu

    SV gostilastrokovno skupino Nata za ZO

    Naelnik predal stranico

    Ko odbor NADC, ki deluje kot politino posvetovalno telo Severnoatlantske-ga sveta in Evro-atlantskega partnerskega sveta, dokument s soglasjem drav lanic potrdi, ga morajo lanice Nata vkljuiti v svoje doktrine in nar-te, da bi poveale interoperabilnost med lanicami. Prav tako so dokumen-ti odbora podlaga za direktive vojakega odbora in smernice za Natove agencije s podroja standardizacije in razvoja oboroitvenih sistemov. Na letonjem zasedanju strokovne skupine za ZO so, kot je pojasnil se-kretar strokovne skupine David Morgan, potrdili dokument Usmeritve za nartovanje na podroju zrane obrambe. Nastal je na podlagi celovitih politinih usmeritev Nata, ki so podpora stratekemu konceptu za vpraa-nja zaveznitva glede zmogljivosti, za posamezna podroja nartovanja in obveevalno dejavnost. Dokument, o katerem bo NADC odloal sredi oktobra na sreanju v Istanbulu in naj bi bil v veljavi do leta 2020, bo pripo-mogel k izboljanju zmogljivosti Nata in veji usklajenosti pri nartovanju, razvijanju in uporabi zmogljivosti ZO.Slovenija posebnih pripomb med sprejemanjem dokumenta po besedah nacionalnega predstavnika Slovenije za ZO polkovnika Alojza Ternarja in podpolkovnika Alea Maria, ki je v VOPRE stalne misije RS pri Natu odgovo-ren za ZO ter sisteme poveljevanja in kontrole v zranem prostoru, ni imela. Sreanje predstavnikov organov v okviru Natovega odbora za ZO je bilo v Sloveniji letos e tretji. Leta 1998 je namre potekal seminar NADC, leta 2003 obisk udeleencev sestanka NADC in letos sestanek PAD. Udeleen-cem so predstavili stanje in razvoj ZO v Slovenski vojski, organizatorji iz odseka J5 na GSV pa so v okviru programa pripravili ve druabnih do-godkov po Sloveniji in program za ene nacionalnih predstavnikov.

    Dravni sekretar Franci nidari se je v sredo, 27. septembra, v Tirani udeleil sreanja obrambnih ministrov pobude za sodelo-vanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM). Na desetem ministrskem sreanju imajo Bosna in Hercegovina, Gruzi-ja in Srbija status opazovalk. Slovenija je lanica pobude od leta 1997. Poleg Slovenije so lanice SEDM e Albanija, Bolgarija, Hrvaka, Grija, Italija, Makedonija, Romunija, Turija, Ukrajina in ZDA, Moldavija pa ima status opazovalke na ministrskih sreanjih in sreanjih namestnikov na-elnikov generaltabov. Aktivni partnerji SEDM so tudi Nato, Pakt stabil-nosti za Jugovzhodno Evropo (JVE) in druge mednarodne organizacije, katerih vsebina delovanja je povezana z JVE. Namen obrambnega sode-lovanja navedenih drav je krepitev miru, varnosti in stabilnosti ter utrje-vanje zaupanja med dravami v Jugovzhodni Evropi. Sodelovanje drav lanic poteka po programu Partnerstva za mir in je gibalo hitrejega vkljuevanja jugovzhodnih evropskih drav v ezatlantske integracije.

    Dravni sekretar Franci nidari se je v sredo, 27. septembra, v

    Dravni sekretar na sreanju SEDM

    SekretarDavid Morgan

    PodpolkovnikAle Mari

    PolkovnikAlojz Ternar

    Foto

    : Bru

    no To

    i

  • S LOV E N S K A VO J S K A 9

    Sp

    rem

    ljam

    o

    V etrtek, 21. septembra, je na vadiu SV v Apaah pri Ptuju potekala vaja Polskava 2006, na kateri so pripadniki 14. ine-nirskega bataljona SV prikazali vsebine inenirske zagotovitve bojnega delovanja.Na vadiu Apae so pripadniki 14. inenirskega bataljona SV izdelali mostno mesto prehoda in organizirali prehod ez vodno oviro, in sicer reko Polskavo, z lansirnim mostom eurobrigde. Most omogoa prema-govanje naravnih ovir, dolgih do 40 metrov, poleg tega pa tudi umetnih ovir, nastalih med bojnim delovanjem, torej pokodovanih cesti in objektov na njih. Z eurobridgeom lahko Slovenska vojska premosti 80 odstotkov naravnih ovir v Sloveniji. Most se lahko uinkovito uporablja v primerih zaite in reevanja ob naravnih nesreah, kot so poplave in potresi, ter za premostitev slabe nosilnih mostov ob prevozih tejega tovora v dravi. Uporablja se lahko za hitrejo evakuacijo ljudi in sred-stev na ogroenem obmoju za kraje obdobje, v naslednji fazi pa je nadomestljiv z mostom compact 200. S postavitvijo mostu compact 200 je Slovenska vojska lani e pomagala odpravljati posledice neurja in poplav v Buah na Kozjem.

    V petek, 22. septembra, je v avditoriju MO potekala slovesnost, s katero je Center za doktrino in razvoj praznoval tretjo obletnico delovanja. Na slovesnosti je govoril poveljnik PDRIU, brigadir Joef unkovi, ki je poudaril pomen in vlogo Centra za doktrino in raz-voj v sistemu SV ter pripadnikom estital ob njihovem prazniku.

    Minister za obrambo Karl Erjavec je v ponedeljek, 11. septem-bra, na MO sprejel portnike in portnice, zaposlene v Slovenski vojski, ki so letos na mednarodnih tekmovanjih dosegli izjemne doseke. Pripadnike portne enote SV je pozdravil tudi naelnik GSV generalpodpolkovnik Albin Gutman.

    Ustavno sodie RS je razveljavilo del Zakona o vojnih veteranih, po katerem oseba, ki je prestopila iz Jugoslovanske armade in med vojno za Slovenijo ni neposredno sodelovala v obrambnih aktivnostih, ne more biti vojni veteran. Navedeni pogoj, ki je opredeljen v spremembi Zakona o vojnih veteranih iz leta 2000, je po oceni ustavnih sodnikov v nasprotju z ustavnim na-elom enakosti pred zakonom. Novela zakona je v veljavo stopila leta 2000, zato se od pripadnikov TO izpolnjevanje tega pogoja do takrat ni zahtevalo in so se osebe znale v razlinih pravnih poloajih. Ustavno sodie je tako del sedmega odstavka 2. a lena Zakona o vojnih vetera-nih razveljavilo. Pobudo za oceno ustavnosti je vloila skupina nekdanjih pripadnikov JLA, ki so bili ob zaetku napada na Slovenijo zaposleni na vojakem letaliu v Cerkljah ob Krki in so nato na poziv predsedstva Slo-venije prestopili v TO. Kot so navedli v pobudi, v neposrednih obrambnih aktivnostih niso sodelovali, saj je predsedstvo Slovenije izdalo navodila, naj se vse osebe, ki so prestopile iz JLA, zaiti z umikom na varne po-loaje, da jih JLA ne bi zajela.

    V etrtek, 21. septembra, je na vadiu SV v Apaah pri Ptuju

    Vzorna vaja inenirske enote Slovenske vojske

    V petek, 22. septembra, je v avditoriju MO potekala slovesnost,

    Center za doktrino in razvoje tretji praznoval

    Ustavno sodieo vojnih veteranih

    Minister in naelnik GSVsprejela portnike iz SV

    Glavni govornik na slovesnosti je bil naelnik Centra za doktrino in razvoj polkovnik mag. Andrej Osterman, ki je predstavil zgodovino na-stajanja in delovanja Centra za doktrino in razvoj ter najzaslunejim pripadnikom podelil priznanja. Pedagoko in znanstvenoraziskovalno delo Centra za doktrino in razvoj je tesno povezano z drugimi organi-zacijskimi enotami v sistemu SV in s civilnimi ustanovami, zato je bila slovesnost prilonost za zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem e posebej prispevali h krepitvi, ugledu in razvoju Centra za doktrino in razvoj. Tako sta zahvalno listino Centra za doktrino in razvoj dobila predstavnika Sektorja za obveevalno varnostne zadeve Poveljstva sil in Fakulteta za logistiko Univerze Maribor.

    Minister Erjavec je poudaril, da portniki in portnice v SV s svojimi vr-hunskimi rezultati pomembno prispevajo k ugledu Slovenske vojske. estital jim je za njihove doseke in dejal, da se zaveda, koliko asa, vo-lje in odrekanja je potrebno za vsako napredovanje v vrhunskem por-tu. Najuspeneji letonji portniki in portnice, zaposleni v Slovenski vojski, so Irena Avbelj, Uro Ban, Nejc Brodar, Janez Brajkovi, Tadeja Brankovi, Dolores ekada, Rajmond Debevec, Borut Erjavec, Helena Javornik, Roman Karun, Andreja Koblar, Lucija Larisi, Petra Majdi, Ja-nez Mari, Tina Maze, David Nagode, Janez Obolt, Alja Pegan, Toma Pirih, Matja Poklukar, Lucija Polavder, Nua Rajher, Jure Robi, Senad Salki, Domen Vodiek, Maja Sajovic, Raa Sraka in Urka olnir.

    Foto

    : Vek

    osla

    v Ra

    jh

    Foto

    : Bru

    no To

    i

  • 10 S LOV E N S K A VO J S K A

    Sp

    rem

    lja

    mo

    V petek, 8. septembra, je v Slovenski Bistrici potekala vojaka sloves-nost ob dnevu 670. poveljniko-logistinega bataljona. Istega dne so v Vojanici Slovenska Bistrica odprli vrata za vse, ki so eleli spoznati sodobno vojako tehniko in vsakodnevno vojako ivljenje. Obiskovalci so si lahko ogledali opremo, oboroitev in vojaka transportna vozila iz 670. poveljniko-logistinega bataljona ter drugih enot Slovenske voj-ske. V okviru prireditve so potekali tudi portno tekmovanje v odbojki in streljanju z zrano puko, tekmovanje v kuhanju golaa ter tevilne druge aktivnosti.

    Vojanica v Slovenski Bistrici odprla vrata

    Fotografijo je posnel vojak Robert Coti iz 1. ete 10. MOTB. Bralci nam fotografije zanimivih utrinkov iz vojakega ivljenja lahko poljete po elektronski poti na naslov urednistvo.sv@mors.si. Prosimo vas, da avtorja fotografije navedete z imenom in priimkom ter z nekaj stavki opiete, kaj fotografija prikazuje.

    V organizaciji Vojakega vikariata SV so od 29. julija do 26. avgusta za otroke zaposlenih v SV organizirali tri poletne poit-nike tabore.

    Za otroke zaposlenih v SV poitniki tabori23 pripadnikov 37. VTP je nedavno pripravilo pohod v visokogorje. Prvi

    dan pohoda so prispeli do Vadbenega centra Pokljuka, naslednji dan pa je ogled blejskega Vintgarja in pohod na Hum nad Bledom vodil stotnik Brane Ambroi iz PPSV. Drugi dan pohoda v visokogorje so se udeleen-ci, ki so se jim pridruili pripadnici VZSL ter pripadnika EVOJO Pokljuka in lana GRS stotnika Roman Hartman in Botjan Kostanjek, odpravili proti Triglavu. Najprej so li do Studorskega prevala in naprej proti Vodnikove-mu domu. Vrh Triglava je 21 pripadnikov 37. VTP in pet pripadnikov drugih enot SV rahlo izrpanih osvojilo kljub delno zasneeni in poledeneli poti e ob 16.15. Med njimi je bilo deset pripadnikov SV, ki so najviji slovenski vrh osvojili prvi in so jih krstili z debelo planinsko vrvjo. KU

    23 pripadnikov 37. VTP je nedavno pripravilo pohod v visokogorje. Prvi

    Pohod 37. VTP na Triglav

    Letos so za otroke zaposlenih v Slovenski vojski organizirali kar tri poletne tabore, dva od njih tudi z mednarodno udelebo. Prvega tabora, ki je pote-kal med 29. julijem in 5. avgustom v Marwiesnu na avstrijskem Korokem, se je iz Slovenije udeleilo enaindvajset otrok in trije spremljevalci. Od 7. do 12. avgusta je tabor potekal v Klancu pri Kozini, na njem pa je sodelovalo estindvajset otrok in est spremljevalcev iz Slovenije, poleg njih e deset otrok in dva spremljevalca iz avstrijske Koroke. Tabora v Piranu med 21. in 26. avgustom se je udeleilo tiriindvajset otrok in est spremljevalcev. Otroci, ki so se udeleili taborov, so bili stari od est do 17 let, njihovi stari pa delajo v enotah SV. Od petnajstih spremljevalcev, ki so na taborih so-delovali prostovoljno, jih kar dvanajst dela v Slovenski vojski.Podobne tabore so v Moretinih in Avstriji organizirali e avgusta 2004, lani pa je CSP Poveljstva sil SV pripravil tabor s smuanjem v Vadbenem centru na Pokljuki in poletni tabor v Piranu. Rajko Likar

  • S LOV E N S K A VO J S K A 11

    Iz voja

    keg

    a iv

    ljen

    ja

    madarske vojske v Varpaloti. Vojako vadie SV Poek je premajhno, da bi lahko izvedli taktino vajo bataljona z bojnim streljanjem, obenem pa eli-mo s premestitvijo enote na oddaljeno obmoje vaje preveriti usposobljenost za napotitev na mirovno misijo, je pojasnil poveljnik 10. MOTB podpolkovnik Miha kerbinc Barbo. Vaja na vadiu v Varpaloti bo najobseneja vojaka vaja SV v tujini. Na Madarskem bo sodeloval kontingent 1000 pripadnikov SV. Poleg vodstva vaje, katerega jedro bo sestavljeno iz 1. brigade SV, ocenje-valne skupine Poveljstva sil SV in Nata, ki bo preverila pripravljenost bataljona, bo na vaji sodelovalo e priblino 400 pripadnikov iz drugih enot SV, ki bodo skrbeli za podporo bojevanja in zagotovitev bojnega delovanja, saj bo 10. MOTB na vaji med drugim deloval ob bojni podpori letal in helikopterjev SV.

    Preverjanje po Natovi metodologijiV dravah lanicah Nata obstaja natanna metodologija ocenjevanja opera-tivnih zmogljivosti deklariranih enot. Naeloma je ta v nacionalni pristojnosti vsake drave lanice, vendar vsi postopki ocenjevanja potekajo po skupnih merilih, ki so doloena v okviru zaveznitva. Bataljonsko preverjanje pripravlje-nosti 10. MOTB bo potekalo po Natovi metodi ocenjevanja bojne pripravljeno-sti CREVAL (Combat Readiness Evaluation), pri emer se ocenjuje predvsem

    10. MOTB konal etno preverjanjeOd 4. do 15. septembra je na osrednjem vadiu SV Poek pote-kalo dvotedensko terensko urjenje pripadnikov 10. MOTB, ki je lani kot prva enota SV preel na nov nain usposabljanja skozi operativni cikel. Na terenu je poveljstvo 1. brigade SV ocenilo pripravljenost petih et 10. MOTB s priblino 750 pripadniki, pri emer so vse ete dobile pozitivno oceno usposobljenosti in pripravljenosti. Po preverjanju et je 10. MOTB izvedel tudi dvo-dnevno bataljonsko taktino vajo, na kateri so prvi preizkusili delovanje vsega bataljona. Drugi teden so namenili usposab-ljanju za stabilizacijsko delovanje in pripravam na oktobrsko zakljuno bataljonsko preverjanje, po katerem naj bi 10. MOTB dosegel konne operativne zmogljivosti in bil pripravljen za delo-vanje na mirovni operaciji.

    Na zakljuno vajo na Madarskoetno preverjanje je ena od zadnjih faz usposabljanja pripadnikov 10. MOTB pred preverjanjem pripravljenosti bataljona z bataljonsko taktino vajo z bojnim streljanjem, ki ga bodo izvedli v drugi polovici oktobra na vadiu

  • 12 S LOV E N S K A VO J S K A1212 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

    Iz v

    oja

    ke

    ga

    iv

    lje

    nja

    popolnjenost, opremljenost, usposobljenost in delovanje. To mora biti usklajeno z Natovo doktri-no, standardnimi operativnimi postopki in Natovi-mi standardi, ki jih je ve kot 1800, od tega jih je Slovenska vojska kot slovenski vojaki standard e prevzela ve kot 300. Kot je poudaril podpolkovnik kerbinc, so v enoto uvedli skoraj vse Natove stan-darde, ki se nanaajo na delovanje motoriziranega bataljona. Bataljonsko preverjanje bo zadnja faza pri doseganju konnih operativnih zmogljivosti bataljona pred nartovano napotitvijo na mirovno misijo. Optimist sem tudi glede priakovane afir-macije na podlagi integracijskih procesov, ki jo bo med vajo na Madarskem izvedla skupina Natovih astnikov, je pojasnil podpolkovnik kerbinc. Do-dal je, da bo 10. MOTB do konca leta v celoti pri-pravljen za opravljanje bojnih in mirovnih nalog v okviru zaveznitva kljub teavam, ki so nastale med usposabljanjem. Med konsolidacijo namre niso bili v celoti kadrovsko popolnjeni in opremljeni, zaradi esar je prihajalo do zamud pri usposablja-nju iz individualnih in kolektivnih nalog, emur so se prilagajali tako, da so postopke na ve taktinih ravneh urili vzporedno, kar pomeni, da so na pri-mer v vodni fazi poleg voda dodatno usposabljali e oddelke.

    Na Kosovo februarja ve kot 600 slovenskih vojakov

    Od januarja 2007 bo 10. MOTB v 90-dnevni pri-pravljenosti za opravljanje vseh bojnih in mirov-nih nalog znotraj zaveznitva po predhodni odo-britvi slovenske vlade, kar pomeni, da bi enota lahko bila napotena na katerokoli nalogo v okviru Nata. Pripadniki 10. MOTB predvidoma februarja

    prihodnje leto odhajajo na mirovno misijo Joint Enterprise v sile Kfor na Kosovo, pri emer naj bi bilo v slovenskem kontingentu priblino 670 pri-padnikov, od tega jih bo veina iz 10. MOTB. To bo najveji prispevek Slovenije v mirovne opera-cije, saj bo SV v tujino prvi poslala ves bataljon. Po dosedanjih nartih, ki pa e niso dokonni, potrjeni in usklajeni z zaveznitvom, odhajajo na Kosovo poveljstvo bataljona, veji del poveljniko-logistine ete, motorizirani eti in lahka eta, v kateri bodo pripadniki MM. Ena ustanovitvena eta ostaja v Sloveniji. Slovenskemu kontingentu bodo pridodani tudi pripadniki iz drugih enot SV, kot sta VP in sanitetna sluba, poleg njih bo tudi nekaj specialistov za civilno-vojako sodelova-nje, je dodal podpolkovnik kerbinc. Razloil je, da naj bi bil 10. MOTB v prihodnje jedro bataljon-ske bojne skupine SV, ki se ji bodo lahko glede na nalogo in potrebe modularno pridodajale dru-ge enote, kot so na primer artilerija, inenirstvo, RKBO, VP itn. 10. MOTB ima v svoji sestavi ele-mente logistine podpore v POVLOG, ki mu za-gotavlja samozadostnost za delovanje na misiji za kraje obdobje, ob dalji napotitvi pa je treba poskrbeti za dodatno logistino podporo, kar bo

    Pregled osebe na kontrolni toki

    Urjenje v taktiki napada

    Usposabljanje za posredovanje v mnoinih nemirih

  • S LOV E N S K A VO J S K A 13

    Iz voja

    keg

    a iv

    ljen

    ja

    veljalo tudi za Kosovo, je poudaril podpolkovnik kerbinc. 10. MOTB odhaja za est mesecev na mirovno misijo Joint Enterprise, na kateri naj bi opravljali mirovne naloge znotraj svojega obmo-ja odgovornosti v zahodnem sektorju Kosova, naslednjo rotacijo pa naj bi SV zagotovila z mo-torizirano eto 10. MOTB, ki ostaja do sredine pri-hodnjega leta v domovini in bo od avgusta 2007 do februarja 2008 na Kosovu zamenjala bataljon. Do odhoda na mirovno misijo bo moral 10. MOTB najprej opraviti najpomembneje naloge, in sicer doseganje konnih operativnih zmogljivosti, ka-kovostno pripravo, izvedbo zahtevne bataljonske vaje na Madarskem in Natovo afirmacijo. Po tem bodo pripadniki 10. MOTB nadaljevali usposablja-nje ter priprave na namenske naloge, ki jih bodo opravljali v okviru operacije na Kosovu, za kar bo na voljo zelo malo asa. Podpolkovnik kerbinc je razloil, da je napotitev 10. MOTB na Kosovo pomembna iz ve razlogov, saj bo Slovenija s tem okrepila svoj poloaj v regiji, poleg tega pa bo pokazala pripravljenost za prevzemanje veje odgovornosti znotraj zaveznitva.

    Marko PilarFoto: Bruno Toi

    From 4 to 15 September, at Poek, the cen-tral training-area of the Slovenian Armed Forces, a two-week field training-programme for members of the 10th Motorised Battalion was conducted; last year, this unit was the first one in the SAF to adopt a new training-methodology, based on the operative cycle. In the field, the headquarters of the SAF 1st brigade assessed the training status of the 10th Motorised Battalions five companies, totalling approximately 750 members; the skills/training status and preparedness of all the companies were given a positive assess-ment. After the testing of the companies, the 10th Motorised Battalion performed also a two-day tactical battalion-exercise, in which the functioning of the whole battalion was tested for the first time. The second week was devoted to the stabilisation-operation training and to the preparations for the final battalion testing, scheduled for October, af-ter which the 10th Motorised Battalion will be achieving its final operative capabilities, thus becoming ready for participation in a peace operation. Probably next February, members of the 10th Motorised Battalion will be de-ployed to the six-month peace-operation Joint Enterprise, in the context of which they are going to execute peace-support tasks within their own area of responsibility, in the western sector of Kosovo.

  • 14 S LOV E N S K A VO J S K A

    V mesecu dniprepeljali 3000 ton tovora

    Mir

    ov

    ne

    op

    era

    cij

    e

    V bazi z Italijani in Madari Po kraji prijetni slovesnosti v Vojanici Slovenska Bistrica smo se v konvoju odpeljali do Pivke, kjer smo prenoili in se naslednje jutro v Trstu vkrcali na ladjo, s katero smo odpotovali do albanskega pristania Dra. Vonja po Albaniji je bila zelo zanimiva, tako da smo priblino spoznali pokraji-no, razmere in revino, hkrati pa smo se poasi pripravljali na podobne razmere na Kosovu. V Ma-kedonijo smo prispeli zveer. Tam smo prespali v vojanici makedonske vojske na Ohridu in si odpo-ili od naporne poti. Zjutraj smo natoili gorivo in se odpravili na dolgo ter zanimivo pot, ki nas je vodila skozi Kievo, Gostivar, Tetovo, Skopje, Uroevac in Pritino do mesta Pe na severu Kosova. Baza Villagio Italia v Pei je tako postala na dom za na-slednjih est mesecev. Je na vzhodnem poboju gorovja Prokletje, ki je naravna meja s rno goro. Baza, ki so jo Italijani zaeli postavljati pred petimi leti, lei nad Pejo, od koder imamo udovit raz-gled nad Metohijo. Pripadniki ete smo nastanjeni v objektu, ki je sestavljen iz bivalnih in sanitarnih

    Na estmeseno misijo na Kosovo je pred ve kot dvema mesecema odlo 75 pripadnikov transportne ete iz Slo-venske Bistrice. eta, ki je sestavljena iz poveljstva ter transportnega in poveljni-ko-logistinega voda, je nameena v italijanski bazi Villagio Italia v Pei.

    Julija smo predvsem vozili zabojnike za italijansko vojsko, v kateri je potekala zamenjava njenih enot. V tem asu smo prepeljali 197 zabojnikov, kar po-meni priblino 3000 ton tovora. Skupno smo julija prevozili skoraj 36.000 kilometrov. Med prevozi smo odlino sodelovali z italijansko transportno eto, ki je prav tako nastanjena v bazi Villagio. Prvi smo nakladali zabojnike na platformo brez upora-be samonakladalnega sistema in nato razkladali z viliarjem na tovorne vagone. Poleg prevozov skrbimo tudi za izvidovanje cestnega omreja po vsem Kosovu ter redno vzdrujemo svoja vozila in druga sredstva. Avgusta smo zaeli opravljati pre-voze e za druge drave. Za nemko vojsko smo dva dni vozili rezervoarje za vodo iz baze Vrelo v bazo Nothing Hill na severu Kosova, ob tem pa tudi bivalne zabojnike za potrebe UNMIK. Prevoz je bil zelo pomemben, saj smo tako omogoili namesti-tev razseljenih srbskih druin, ki so ostale brez do-mov, v Graanici. Doslej nas je obiskal grki gene-ral Aslanidis iz poveljstva Kforja, vojaki psiholog Matej Jazbec, poveljnik 670. POVLOGB podpolkov-nik Franc Korain s sodelavci in duhovnica Violeta Mesari. Z njeno pomojo smo organizirali obiske samostanov v Visokih Deanih in Pei ter skupno slovensko-madarsko mao. Redno nas obiskuje tudi vodja kontingenta major Miran Kristovi, s katerim usklajujemo naloge TRA prek poveljstva Kforja. Septembra naj bi vozili zabojnike za potrebe francoske vojske iz pristania Solun v Griji na Ko-sovo, poleg tega pa bomo e naprej skrbeli tudi za prevoze za druge enote Kforja. Poveljnik transportne ete nadporonik Andrej ko-di je razloil, kako je septembra potekalo delo: V transportni eti je potekalo ve zelo pomembnih aktivnosti. Glavna naloga je bila povezana s pre-vozom 90 zabojnikov iz poljsko-ukrajinske baze White Eagle, ki se zapira, v novo bazo Nothing Hill na severu Kosova. Petdnevno nalogo smo uspe-no konali in tako omogoili, da bodo pripadniki nemkega bataljona lae preiveli mrzlo kosovsko zimo. Med nalogo smo opravljali prevoze s tirimi konvoji, ki so prevozili 35.000 kilometrov. Prav tako

    zabojnikov, na sreo pa so vsi prostori klimatizira-ni. Tukaj imamo vse za obiajno ivljenje. V bazi, ki je mesto v malem, so brezcarinske trgovine, tako imenovani PX-i, gostilne, internetne sobe, fitnes center, zdravstvena ambulanta role 1, nogometno igrie in drugo. V bazi so nastanjeni tudi pripadni-ki 20. MOTB iz Celja, ki v sestavi Task Force Aquila opravljajo naloge patruljiranja in varovanja po bli-nji srbski enklavi Bjelo polje. Poleg nas so v bazi e pripadniki madarske in italijanske vojske.

    Skrb za prevozrazlinega tovora za potrebe Kforja

    Delovni dan se zane ob 8. uri, ko imamo postroj za dvig zastave, obenem pa izvemo za naloge ti-stega dne. Opravljamo prevoze razlinih vrst tovora za potrebe Kforja na vsem obmoju odgovornosti.

  • S LOV E N S K A VO J S K A 15

    Miro

    vn

    e o

    pe

    rac

    ije

    Nao enoto so e obiskali minister za obrambo Karl Erjavec in delegaci-je iz Poveljstva sil SV, redno pa nas obiskujejo tudi iz slube za duhovno oskrbo in bataljonski psiholog. Sicer pa so se priakovanja pripadnikov enote v teh treh mesecih in pol na misiji pokazala za upraviena, saj bo ta misija dobra izkunja za nadaljnje delo v Slovenski vojski.

    Poronik Matija Skrbinek in viji vodnik Dario Grmek

    Celjski motorizirani vod na misiji Kforja

    smo skrbeli za prevoze za italijanski logistini bataljon, in sicer veinoma z letalia akovica in eleznike postaje v Pei. S pripadnikoma in vozilom so-delujemo tudi pri prevozu opreme kontingentov SIKON 13 ter 14 iz Slovenije na Kosovo in nazaj. Nedavno smo se z vozilom actros udeleili tehninega zbora J4 in G4 logistine konference v bazi Villagio. Udeleenci konference, ki so tja prili z vsega Kosova, so pohvalili vozilo in opremo transportne ete, e posebej ameriki polkovnik Ryan, ki je odgovoren za logistiko v ameriki bazi Bondsteel. V naslednjih mesecih aka transportno eto po besedah udeleen-cev veliko prevozov zabojnikov iz ve baz na Kosovu. Omenim naj e, da sem bil s pripadniki transportnega voda, ki odhajajo domov, zelo zadovoljen, saj so svoje delo opravili dobro in strokovno.

    Prebivalci so do nas prijazniV prostem asu, ki ga je bolj malo, se ukvarjamo s portom, igramo druabne in raunalnike igre, gledamo filme in posluamo glasbo. Udeleujemo se dru-abnih prireditev, koncertov in slovesnosti, ki jih prirejajo vojske v nai in drugih bazah. Odigrali smo tudi prijateljsko koarkarsko tekmo proti argentinskemu kontingentu v njegovi bazi Hunter House in zmagali z rezultatom 50 : 5. Zelo smo veseli, da imamo vsak etrtek zveer na tukajnjem mednarodnem ra-diu West program v slovenskem jeziku, v okviru katerega posredujemo naim pripadnikom najpomembneje novice iz Slovenije in sveta. Radio West, ki ga vodijo pripadniki italijanske vojske, pokriva skoraj celotno Kosovo. Stanje v tej pokrajini je trenutno precej mirno ob visoki verjetnosti, da se v trenutku poslab-a. Vsak dan se dogajajo posamezni incidenti med albanskim in srbskim pre-bivalstvom. Prebivalci so do nas zelo prijazni, veliko starejih pa tudi razume in govori srbski jezik, e eli. Damijan peli

    Motorizirani vod iz sestave minometne ete 20. MOTB iz Celja pod poveljstvom poronika Matije Skrbineka deluje na misiji Kforja na Kosovu od zaetka maja. Pred odhodom na misijo smo imeli pripadniki voda temeljite priprave. Kot minometniki smo morali osvojiti veine motorizirane pehote in zna-nje za delovanje na mirovni operaciji. Priprave pripadnikov, za katere je to veinoma prva misija, so potekale ve kot est mesecev, po njih pa je enota dobila visoko oceno pripravljenosti. Vod je sestavljen iz astnika, tirih podastnikov in 33 vojakov, opremljen ter oboroen pa je s standard-no opremo in oboroitvijo SV, ki vkljuuje po tiri vozila MB G270 CDI in HMMWV 1114 ter en LKOV valuk.Motorizirani vod deluje v sestavi 2. italijanske ete grenadirjev in je del bataljona, ki je nastanjen v Deanih. Bataljon sodi k manevrski enoti Aquila, s sedeem v bazi Villagio Italia, kjer je tudi poveljstvo MN TF West. Naloge, ki jih opravljamo, se nanaajo predvsem na 24-urno varovanje srbske razselbine oziroma vasi Bjelo polje. Vas je bila e nekajkrat po-gana, nazadnje maja 2004. Poleg tega vod opravlja naloge patruljiranja in postavljanja zaasnih opazovalnic na irem obmoju mesta Pe in Deani. Sodelovanje z domaini je dobro, saj lokalno prebivalstvo pripad-nike Slovenske vojske lepo sprejema. K temu pripomore znanje jezika, kar prispeva k zaupanju lokalnega prebivalstva, zato nas vekrat prosijo za pomo, na primer zdravstveno.

    3000 tonnes of cargo transported in just a monthThis July, 75 members of the transport company from Slovenska Bistri-ca went on a six-month peace mission in Kosovo. The transport com-pany is the 1st brigades unit specializing in logistics; its function is to transport containerised and palletised goods intended for supplying the units, according to the needs of the Slovenian Armed Forces and NATO. The total number of the units members is 119. Those participa-ting in the Kosovo peace-support operation took all the companys ma-terial- and transportation-resources with them. The company, compo-sed of the headquarters, a transport platoon, and a command-logistics platoon, is located in the Italian base Villagio Italia in Pe. It is the first and only transport unit of the Slovenian Armed Forces that has ever been deployed abroad.

  • 16 S LOV E N S K A VO J S K A1616 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

    Iz v

    oja

    ke

    ga

    iv

    lje

    nja

    Artilerijski ognjeni krst prvih pogodbenih rezervistov

    Od 15. do 23. septembra je na osrednjem vadiu SV na Poku potekalo mobilizacijsko usposabljanje pogodbenih pripadnikov rezervne sestave (PPRS) iz 460. artilerijskega in 132. gorskega bataljona SV, ki se ga je udeleilo ve kot 570 pripadnikov. Pogod-beni rezervisti morajo skladno z uredbo o opravljanju vojake slube v rezervni sestavi SV poleg treh rednih vpoklicev ob koncu tedna opraviti tudi dalji, devetdnevni mobilizacijski vpoklic, ki je namenjen usposabljanju za opravljanje nalog znotraj kolektiva.

    Preverili usposobljenostza izvajanje tehninih postopkov na oroju

    Pogodbeni pripadniki rezervne sesta-ve 460. artilerijskega bataljona SV iz 2. in 3. artilerijske baterije ter povelj-nike baterije so v drugi fazi uspo-sabljanja na mobilizacijskem terenu na Poku opravili prvo tehnino arti-lerijsko bojno streljanje s havbicami 155 milimetrov. Namen tehninega streljanja je preverjanje usposobljenosti posameznika za izvajanje tehninih postopkov znotraj posadke in pridobi-tev zaupanja v sredstva, s katerimi delajo. Pri tem niso ocenjevali taktinih postopkov in hitrosti, temve je bil poudarek na varnosti in preverjanju na-tannosti postopkov. Od 220 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave, kolikor jih je bilo vpoklicanih na mobilizacijsko usposabljanje, se jih je uspo-sabljanja udeleilo 95 odstotkov, pri emer se dva vabilu nista odzvala, 12 se jih usposabljanja ni udeleilo zaradi zdravstvenih razlogov, dva vojaka

    pa so med usposabljanjem odpustili iz zdravstvenih razlogov. V 460. arti-lerijskem bataljonu SV imajo trenutno 355 pogodbenih rezervistov od 390, kolikor jih je predvideno po formaciji. Zdrueni so v treh artilerijskih bate-rijah, poveljniki bateriji in logistini eti. S prvimi pogodbenimi rezervisti so v 460. artilerijskem bataljonu SV v zaetku leta 2005 zaeli popolnjevati

    poveljniko baterijo, 2. in 3. artilerijsko baterijo, junija 2005 pa tudi povelj-stvo, 1. artilerijsko baterijo in logistino eto.

    Prvim pogodbenim rezervistom 132. GORBse prihodnje leto iztee pogodba

    Pripadniki 1. in 2. gorske ete ter logistine ete 132. gorskega bataljona SV so na mobilizacijskem usposabljanju po urjenju za bojno delovanje opravili posamino, oddelno in vodno preverjanje usposobljenosti ter usposabljanje iz specialistinih vsebin logistinih VED-ov. 3. gorska in minometna eta bo-sta opravili mobilizacijsko usposabljanje oktobra. V 132. gorskem bataljonu na Bohinjski Beli imajo 510 pripadnikov pogodbene rezerve v treh gorskih etah, minometni eti in logistini eti. V enoti so sprejeli prve pogodbene re-zerviste leta 2002, z njimi pa so popolnili 1. gorsko eto, ki se usposablja na ravni voda in jim leta 2007 pretee petletna pogodba. Leta 2004 so popolnili 2. gorsko eto, ki se usposablja na oddelni ravni, in logistino eto, ki izvaja doloena usposabljanja iz specialistinih vsebin v nekaterih logistinih eno-tah SV. Leta 2005 so zaeli popolnjevati 3. gorsko in minometno eto, ki sta letos zaeli usposabljanja. Poveljnika eta, ki je za zdaj popolnjena e z ob-vezno rezervo, se bo s pogodbenimi rezervisti popolnila v prihodnjih letih. Od-liv kadra iz pogodbene rezerve v 132. gorskem bataljonu je bil v minulih letih manj kot desetodstoten, pri emer veina predasno pogodbo prekine, ker se zaposli v SV ali policiji, nekateri pa zaradi zdravstvenih ali osebnih razlogov.

    Usposabljanje logistine ete 132. GORB iz postopkov prve pomoi

    Tehnino bojno streljanje pogodbenih rezervistov

    460. AB s havbico 155 mm

  • S LOV E N S K A VO J S K A 17

    Vojak Klemen Ponikvar, 460. AB: Opravljam dolnost polnilca projektilov na havbici 155 mm. V pogodbeno rezervo sem se vkljuil mar-ca lani, ker me artilerija zanima, saj sem vojaki rok sluil v artilerijskem bataljonu v Slovenski Bistrici na havbici 105 mm, tako da doloene postopke na oroju e poznam. Sem tudent, zato nimam teav z delodajalcem in ob tudiju lahko usklajujem ob-

    veznosti do SV. Z denarjem, ki ga dobim, sem za zdaj zadovoljen. O tem, ali bom podaljal pogodbo, ne razmiljam, saj e ne vem, kako bo odloitev o slubi v pogodbeni rezervi sprejel moj prihodnji delodajalec.

    Vojak Mitja Mohor, 460. AB:Na havbici 155 mm delam kot dodajalec streliva. V pogodbeno rezervo SV sem se vkljuil pred enim letom, ker se elim preizkusiti v SV. Zaposlen sem pri oetu, ki ima avtomehanino delavnico, zato z od-hodi na vojako usposabljanje nimam teav, glede na obveznosti v slubi pa prilagajam termine uspo-sabljanja. Usposabljanje v 460. AB je doslej pote-

    kalo po priakovanjih. O zaposlitvi v SV trenutno ne razmiljam, saj imava z oetom veliko dela.

    Vojak Joko Breni, 132. GORB:Zaposlen sem kot mizar v zasebnem podjetju, ki me pri odloitvi za slubo v pogodbeni rezervi zelo podpira, tako da z njim brez teav usklajujem vse obveznosti do SV. V pogodbeno rezervo sem se vkljuil pred tremi leti in bil razporejen v 2. gorsko eto. Razlog za vstop je bilo veselje do gornitva, s katerim se ukvarjam tudi v prostem asu. Z mese-

    nim denarnim nadomestilom sem zadovoljen. Resno razmiljam tudi o tem, da bi prekinil pogodbo in se zaposlil kot poklicni vojak v gorskem bataljonu.

    Vojak Janez Burkelca, 132. GORB:Z delom v pogodbeni rezervi sem zadovoljen, ker imamo veliko usposabljanj na terenu. Sem e tu-dent Fakultete za port. Vojaka usposabljanja, ki so veinoma ob koncih tedna, brez teav usklaju-jem s tudijskimi obveznostmi na fakulteti, obenem pa je to dobra prilonost za dodatni vir zasluka. Slubo bom poskual najti v svoji stroki, e pa mi ne bo uspelo, bom razmislil tudi o zaposlitvi v SV.

    Iz voja

    keg

    a iv

    ljen

    ja

    da bi prekinil pogodbo in se zaposlil kot poklicni vojak v gorskem bataljonu.

    slubi v pogodbeni rezervi sprejel moj prihodnji delodajalec.

    kalo po priakovanjih. O zaposlitvi v SV trenutno ne razmiljam, saj imava z

    nim denarnim nadomestilom sem zadovoljen. Resno razmiljam tudi o tem,

    From 15 to 23 September, at Poek, the central training-area of the Slove-nian Armed Forces, mobilisation-training for the contractual-reserve-force members of the SAFs 460th artillery- and 132nd mountain-battalions was conducted. According to the Decree on the Military Service in the Re-serve Units of the Slovenian Armed Forces by Contract, in addition to three weekend call-ups a year, the contractual reservist also have to participate in a longer, nine-day mobilisation call-up, devoted to training the unit in collective skills. The contractual reservists of the SAF 460th artillery bat-talion performed the first artillery live-fire training with 155-mm howitzers, and the reservists of the SAF 132th mountain battalion after completing the combat-operation training the skill testing and the training in spe-cialist subjects, by individuals, by squads, and by platoons.

    Kandidati z neodsluenim vojakim rokom najprej na TVSUUsposabljanje pogodbenih rezervistov se ponavadi organizira v treh krajih vpoklicih od etrtka do nedelje in neprekinjenem vpoklicu, ki traja devet dni. Ob neupravienem izostanku z vojakega usposabljanja se lahko pogodbe-nemu rezervistu pogodba prekine, zato mora povrniti stroke, ki jih je imela z njim SV. Posameznik lahko za vsak vpoklic izbira med dvema terminoma usposabljanja, razen za mobilizacijski, ki se ga mora udeleiti na doloen termin. Enota mora pogodbenemu rezervistu zagotoviti tudi dodatni termin ob koncu leta, e redni vpoklic zaradi zdravstvenih razlogov in zahtev delo-dajalca upravieno odloi. Sistem usposabljanja pogodbenih rezervistov je zasnovan tako, da pred vsakim usposabljanjem dva dni prej vpokliejo ast-nike in podastnike pogodbene rezerve, da jih seznanijo z vsebinami, ki jih bodo vojaki med vpoklicem izvajali na terenu, ter jih kot poveljnike oddelkov in vodov pripravijo za samostojno opravljanje nalog. Pogodbeni rezervist, ki je e odsluil vojaki rok in ima ustrezen VED, sklene z MO petletno pogodbo z monostjo podaljanja za enako obdobje. Kandidati za pogodbene rezer-viste, ki so s prostovoljnim sluenjem v SV opravili program TVSU, podpiejo estletno pogodbo, prvo leto pa morajo opraviti specialistino usposabljanje za pridobitev ustreznega VED-a. Tisti, ki e nimajo odsluenega vojakega roka, sklenejo sedemletno pogodbo o opravljanju vojake slube v rezervni sestavi, pri emer morajo prvo leto opraviti usposabljanje po TVSU, ki je po vsebini in obsegu enako programu TVSU za poklicne pripadnike SV. Uspo-sabljanje je razdeljeno v tri sklope po mesec dni in poteka od ponedeljka do petka. Usposobljenost kandidatov preverjajo sproti, ocenjuje pa se pred-vsem pravilnost postopkov in hitrost dela. Ob koncu TVSU morajo kandidati opraviti e zakljuno preverjanje, ki je podlaga za OVSU, ki ga morajo opraviti drugo leto. Pri izbiri kandidatov za posamezne VED oziroma napotitve v eno-te, ki se popolnjujejo s pogodbenimi rezervisti, upotevajo potrebe SV in elje kandidatov. Pripadniki pogodbene rezerve, ki so uspeno konali TVSU in OVSU, se v naslednjih petih letih trajanja pogodbe usposabljajo po nartu usposabljanja vojnih enot, v katero je pogodbeni pripadnik rezervne sestave razporejen. Pripadnik pogodbene rezerve dobiva meseno denarno nado-mestilo za pripravljenost za dneve, ko ni na usposabljanju ali ne opravlja vojake slube, za as usposabljanja pa tudi nadomestilo plae. Med uspo-sabljanjem je tudi nezgodno zavarovan in upravien do povraila potnih strokov za prihod na usposabljanje in odhod z njega. Pogodbeni pripadnik rezervne sestave dobi glede na dolnost, ki jo opravlja v enoti, na mesec v povpreju ve kot 30.000 tolarjev denarnega nadomestila. Usposabljanje pogodbenih rezervistov v enoti je razdeljeno v ve faz, pri emer mora po-godbeni rezervist po vsaki fazi uspeno opraviti preverjanje usposobljenosti. e ga pripadnik ne opravi, mu mora SV po doloenem asu zagotoviti do-datno preverjanje. e spet ni bil uspeen, mu SV lahko prekine pogodbo.

    veznosti do SV. Z denarjem, ki ga dobim, sem za zdaj zadovoljen. O tem, ali

    Marko PilarFoto: Bruno Toi

    Usposabljanje pripadnikov gorske ete 132. GORB iz taktinih postopkov

  • 18 S LOV E N S K A VO J S K A1818 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

    Pre

    dst

    av

    lja

    mo

    va

    m

    Aprila lani zaeli usposabljati prve kandidate iz SVProjekt Avtoole SV se je zael leta 2004. V ta namen je bila z ukazom obliko-vana delovna skupina Avtoole SV. Njena naloga je bila zagotoviti pogoje za zaetek delovanja in registracijo prve avtoole v SV. Po pregledu prostorov in pogojev za delo je Ministrstvo za olstvo in port Avtooli SV izdalo odlobo o opravljanju dejavnosti ter vpisu v register avtool pri MNZ za usposablja-nje kandidatov za vonjo motornih vozil kategorije C in E. Januarja 2005 so se zaeli priprave in usposabljanje lanov delovne skupine Avtoole SV za pouevanje teoretinega in praktinega dela za vozniki izpit kategorije C. Uitelji vonje v Avtooli SV so izkunje in znanje dopolnjevali v avtoolah na obmoju izpitnega centra Maribor. Aprila lani so zaeli teoretini del usposabljanja za prvo skupino kandidatov iz SV. Usposabljanje v Avtooli SV poteka skladno s predpisanim civilnim Zakonom o varnostni v cestnem prometu (ZVCP-1).

    V Avtooli SV usposobili e 130 voznikov

    Zaradi vejih potreb po voznikih so v SV pred dvema letoma ustanovili Avtoolo SV, ki ima svoj sede v Vojanici Slovenska Bistrica. Podobno kot druge avtoole v Sloveniji usposablja kandidate za voznike iz enot SV v poznavanju cestnoprometnih predpisov in praktini vonji za pridobitev voznikega dovolje-nja, ki je priznano tudi v nevojakem okolju. Do zdaj je Avtoola SV usposobila 130 voznikov, ki so pridobili vozniko dovoljenje za vozila kategorije C, prihodnje leto pa nartujejo tudi izvedbo usposabljanj za voznike kategorije A in E. Kot je poudaril vodja Avtoole SV poronik Boris kodnik, je bila ustanovitev Avtoole SV upraviena tudi z ekonomskega vidika, saj je SV tako do zdaj privarevala ve kot 30 milijonov tolarjev, kolikor bi morala pla-ati za usposabljanje kandidatov v civilnih avtoolah.

    Na izpit s povpreno 30 urami praktine vonjeKandidati, ki pridejo z ukazom iz enot v Avtoolo SV, morajo podobno kot v civilnih avtoolah najprej opraviti zdravniki pregled. Z MO podpiejo pogod-bo o izobraevanju, po kateri morajo biti najmanj dve leti na voljo SV. Nato lahko zanejo 40-urne teoretine priprave iz cestnoprometnih predpisov, ki potekajo v predpisano opremljeni uilnici skladno z ZVCP-1. Po predavanjih kandidati opravijo drutveni preizkus iz poznavanja cestnoprometnih predpi-sov. e so uspeni, lahko nadaljujejo praktino vonjo v Avtooli SV na dveh vozilih iveco, ki sta posebej prirejeni za uenje, saj imata v kabini pomone priprave za uitelja vonje, dodatna ogledala in ustrezne oznake z napisom

    Uitelj vonje spremlja postopke kandidata med vonjo in ga opozarja na morebitne napake.

    Kandidati pod vodstvom poronika Borisa kodnika pridobijo znanje iz cestnoprometnih predpisov.

  • S LOV E N S K A VO J S K A 19

    Pre

    dsta

    vlja

    mo

    vam

    avtoola. Med praktinimi vonjami prijavljeni kandidati opravijo e preverja-nje iz poznavanja cestnoprometnih predpisov pred komisijo izpitnega centra Maribor. Ko uitelj vonje oceni, da je kandidat pripravljen za praktini del izpita, opravi najprej preizkus voznikih sposobnosti pred komisijo Avtoo-le SV, ki ga na podlagi ocene prijavi na izpit pred komisijo izpitnega centra Maribor. Veina kandidatov iz enot SV se pripravlja na vozniki izpit precej neresno, saj zavlauje usposabljanje, je poudaril poronik kodnik. Dodal je, da imajo kandidati iz SV pred praktinim izpitom v povpreju 30 ur vonje v Avtooli SV, kar je precej ve od povpreja v civilnih avtoolah, v katerih je 22 ur. Izpit v vonji pred komisijo izpitnega centra Maribor obiajno traja od 70 do 80 minut. Na njem mora kandidat pokazati znanje iz poznavanja cestnoprometnih predpisov v javnem cestnem prometu, kar obsega vzvrat-no vonjo, manevriranje in parkiranje v mestu. e kandidat ni bil uspeen, opravi uitelj vonje z njim e nekaj dodatnih ur vonje in ga po preteku za-konsko doloenega roka petih dni ponovno prijavi na izpit pred komisijo iz-pitnega centra. Priblino 30 odstotkov kandidatov v Avtooli SV naredi izpit prvi, drugi pa ga morajo ponavljati. Pet kandidatov je doslej usposabljanje prekinilo iz objektivnih razlogov. e je kandidat opravil izpit, pridobi vozniko dovoljenje za kategorijo C, ki je podlaga za nadaljnje specialistino uspo-sabljanje v okviru une skupine promet v Vojanici Slovenska Bistrica. Tu se kandidati v pettedenskem programu usposabljanja za VED 12707, voznik vojakih vozil kategorije C, usposobijo za terensko vonjo v razlinih raz-merah na razlinih vrstah vojakih vozil SV, pri emer najve pozornosti na-menijo vojakim predpisom o varnosti v cestnem prometu, naelom varne vonje, taktiki premika vojakih vozil, vzdrevanju vozil, vonji z bojnimi lumi ponoi in samoizvleki vozila.

    Prihodnje leto bodo zaeli usposabljati kandidate za kategorijo A in E

    V Avtooli SV so doslej usposobili 130 voznikov, ki so e dobili vozniko dovoljenje za kategorijo C. Kandidati so bili veinoma iz 670. poveljniko-logistinega bataljona SV, zdaj pa usposabljajo kandidate iz 10. MOTB. Pri-hodnje leto bodo v Avtooli SV zaeli usposabljati tudi kandidate za voznike kategorij A in E. Kot je pojasnil poronik kodnik, e letos priakujejo tiri dodatna vozila iveco. Z dobavo novih vozil bo lahko vsak intruktor vonje zadolil svoje vozilo, saj se je zdaj na enem vozilu izmenjavalo ve uiteljev vonje, ki so kandidate usposabljali v treh izmenah na dan, kar je bilo zanje zelo naporno, je pojasnil poronik kodnik. Poleg vozil bodo v Avtooli SV dobili e prikolici tako imenovane tandem izvedbe, s imer bodo lahko uspo-sabljali tudi kandidate za kategorijo E. Nartujejo, da bodo prihodnje leto za to kategorijo usposobili dve skupini od 15 do 20 kandidatov iz enot SV. Po-

    Vojak Matja Mladeni: Kot voznik vozila za zveze iveco v 10. MOTB moram imeti opravljen izpit za vozila kategorije C. Vonja na vozilu je po-tekala brez teav, eprav na zaetku nisem imel obutka za razdaljo, saj sem bil vajen voziti le osebni avto. Izpit pred komisijo izpitnega centra Maribor je bil naporen, ker sem moral pokazati znanje iz vzvratne vonje in parkiranja v mestu. Dolnost, ki jo bom opravljal v enoti, zahteva tudi VED 12707, voznik vojakih vozil kategorije C, zato se bom moral dodatno usposabljati za vo-njo v terenskih razmerah. Vojak Primo Kozjek: Za vonjo valuka, ki ga bom vozil v 10. MOTB, potrebujem izpit kategorije C in licenco za delo na vozilu, ki sem jo pridobil e januarja. Tako po opravljenem izpitu ne bom potreboval dodatnega usposabljanja. Program dela v Avtooli SV je dober, saj sem pridobil ve-liko novega znanja iz cestnoprometnih predpi-sov. Imel sem nekoliko ve ur vonje, saj zaradi urjenja, ki sem ga imel z enoto na terenu, nisem mogel voziti ve tednov, zato sem nekatere stvari medtem pozabil.

    membna novost bo tudi usposabljanje kandidatov za pridobitev voznikega izpita za voznike motornih koles, kar naj bi se zaelo spomladi 2007. Pred-nost pri usposabljanju za kategorijo A bodo imeli pripadniki vojake policije in drugih enot SV, ki imajo po formaciji v svoji sestavi motorna kolesa, je raz-loil poronik kodnik. V ta namen so v Avtooli SV e dobili novo motorno kolo kawasaki ER 500 in nekaj opreme, med katero sodijo obvezna zaitna elada, ledvini pas, rokavice in telovnik z oznako avtoole, akajo pa e na kombinezon. Kandidata na motorju bo med vonjo spremljal intruktor z osebnim vozilom, ki bo z njim povezan prek radijske zveze. V Avtooli SV, ki deluje pod vodstvom PDRIU, je zaposlenih deset pripadnikov, od tega jih ima devet ustrezne licence za uitelje vonje. Vsi nai uitelji voenj imajo licence za pouevanje vonje za kategorije B, C in E, trije pa tudi za A, zato ne bomo potrebovali dodatnih usposabljanj, je poudaril poronik kodnik. Po-leg tega se uitelji vonje Avtoole SV udeleujejo rednih stalnih izobraevanj na pooblaenem zavodu za prometno izobraevanje, saj morajo vsako leto pridobiti potrdilo, s katerim vsaka tri leta podaljajo veljavnost dovoljenja ui-telja vonje pri upravni enoti. Marko Pilar

    Foto: Bruno ToiPrihodnje leto bodo v Avtooli SV zaeli usposabljati kandidate za voznike motornih koles.

    Already 130 persons have completed the driver-training programme at the Slovenian Armed Forces Driving SchoolBecause of increased demand for drivers in the Slovenian Armed Forces, two years ago the SAF Driving School has been founded, with headquar-ters in the Slovenska Bistrica Barracks. Similarly as in any other driving school in Slovenia, here the driver candidates from the SAF units can ac-quire the road-regulation knowledge and practical-driving skills required for obtaining a driving licence recognized also in a non-military environ-ment. So far, 130 persons have completed the driver-training programme at the SAF Driving School, and obtained category-C driving-licences; the training programmes qualifying for driving licences of the categories A and E are planned for next year.

  • 2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

    Za

    it

    a i

    n r

    ee

    van

    je

    Odlina slovenska dravna enota za hitre reevalne intervencije

    Slovenska dravna enota za hitre reevalne intervencije je na Dansko prila v ponedeljek, 18. septembra, in se nastanila v mestu Slagelseju priblino 110 kilometrov jugozahodno od Kopenhagna. V njej je bilo iz ve slovenskih regij dvanajst poklicnih gasilcev, usposobljenih za ukrepanje v nesreah z nevar-nimi snovmi, in pet prostovoljcev civilne zaite iz enote za radioloko, ke-mino in bioloko izvidovanje (enota za RKB-zaito) ter astnika za zvezo in komunikacije.e naslednjega dne so danske oblasti sporoile vest o prvih teroristinih na-padih. Zgodaj zjutraj se je v predoru zgodila nesrea potnikega in tovornega vlaka. Predor je zajel poar, iz tovornega vlaka pa je zaela iztekati neznana nevarna snov. V potnikem vlaku se je pokodovalo ve potnikov. Takoj je bila aktivirana slovenska reevalna enota, specializirana za gaenje v nesreah z nevarnimi snovmi, ki je v sodelovanju z litovsko enoto za dekontaminacijo posredovala v nesrei v predoru. Najprej je reevala ponesreence iz potni-kega vlaka zunaj kontaminiranega obmoja v predoru, kjer so reili tirinajst ponesreenih potnikov, nadaljevala pa z reevanjem ponesreencev s konta-miniranega obmoja, s katerega je reila osem ponesreencev, in prepreila

    Slovenski reevalciodlini na vaji DANEX 2006

    Dansko in jug vedske so 14. ter 15. septembra zajela neurja, ki so povzroila zelo veliko gmotno kodo na objektih in cestnih povezavah ter tako kaotino stanje v obeh dravah. Razmere so izkoristile teroristine skupine in zagrozile z napadi na kritino infrastrukturo. Zaradi nezadostnih nacionalnih zmogljivosti sta dravi zaprosili za mednarodno pomo prek Centra za opazo-vanje in obveanje EU. Na pronjo so se odzvale Estonija, Litva, Madarska, Nemija in Slovenija, ki so poslale svoje enote zai-te, reevanja in pomoi. Navedene razmere so bile del scenarija mednarodne evropske vaje zaite in reevanja, ki je potekala od 18. do 22. septembra na Danskem in vedskem.

    iztekanje nevarne snovi iz pokodovane cisterne vlaka. Gasilcem je podporo zagotavljala slovenska enota za RKB-zaito. Litovska enota je v tem asu postavila dekontaminacijsko postajo.Istega dne popoldne so teroristi izvedli napad na napeljavo zemeljskega plina, pri emer je mona eksplozija povzroila ve poarov, poruila blinje stavbe in hudo pokodovala napeljavo zemeljskega plina. Ve ljudi je bilo pri tem pokodovanih in ujetih pod ruevinami podrtih stavb. Slovenska gasilsko-reevalna enota je pogasila tri poare in pri tem reila deset pokodovanih ljudi, ki jih je oskrbela danska zdravnika sluba. Slovenska enota je s svojim znanjem in opremo pomagala tudi pri triai. Pri reevanju sta sodelovali e enoti iz Madarske in Litve.

    Ustanovili center za usklajevanje aktivnosti na obmoju nesree

    Omenjene aktivnosti mednarodnih reevalnih enot je usklajeval center za usklajevanje aktivnosti na obmoju nesree (OSOCC), ki so ga v okviru me-hanizma civilne zaite EU v mestu Nstved, 15 kilometrov juno od mesta Slagelse, ustanovili e prvi dan, ko so prihajale mednarodne enote. V centru so delovali tirje predstavniki koordinacijske skupine EU in pet astnikov za

    Pripadnika slovenske enote za RKB-zaito sta

    odkrila klor v letalu in reila pokodovanega potnika.

    Slovenska odprava, ki so jo sestavljali gasilsko-reevalna enota in RKB-enota civilne zaite

  • S LOV E N S K A VO J S K A 21

    Za

    ita

    in re

    eva

    nje

    The civil protection exercise EU DANEX 2006Among the participants of the international exercise EU DANEX 2006, held from 19 to 24 September in Denmark and in the south of Sweden, there were also members of the Maribor regional RCB-protection unit and a group of Slovenian firefighters. The exercise tested the system of international communication/information sharing and of mutual assist-ance in the field of civil defence between the EU member countries as well as the preparedness of the bodies responsible for protection, res-cue, and mutual assistance to act in the event of a major disaster, within the context of the EUs Civil Protection Mechanism. The exercise scenario included a severe storm and terrorist attacks on critical infrastructure.

    zvezo iz sodelujoih drav, tudi iz Slovenije. astniki za zvezo so sodelovali s poveljniki svojih reevalnih enot, poleg tega so pomagali pri usklajevanju aktivnosti med reevalnimi enotami in centrom. e zjutraj tretjega dne je OSOCC na obmoju nesree prejel informacijo o ugrabljenem danskem potnikem letalu, ki je zasilno pristalo na kopenhagen-skem letaliu. Med predajo teroristov, ki so zajeli letalo, je eden od njih aktiviral umazano bombo, ki je vsebovala nevarno snov. rapneli bombe in neznana snov so kontaminirali notranjost letala ter pokodovali potnike. Na letalie so takoj poslali slovensko enoto za RKB- zaito, ki je pomagala lokalnim in letali-kim reevalnim slubam. Enota je opravljala detekcijo in identifikacijo strupe-ne snovi v letalu. Odkrili so navzonost klora in reili pokodovanega potnika. Po opravljeni detekciji slovenske enote je enota gasilcev s kopenhagenskega letalia nadaljevala reevanje pokodovanih potnikov in jih prek dekontami-nacijske postaje predala v nadaljnjo oskrbo zdravniki slubi.Ogroanje varnosti na Danskem se je s pobegom vodje teroristine skupine na vedsko zmanjala. Zaradi gronje, da bodo teroristi nadaljevali napade na jugu vedske in zaradi tekih razmer, v katerih se je znala vedska po hudih neurjih, so vedske oblasti zaprosile za pomo. Vse mednarodne ree-valne enote so se tretji dan premestile na jug vedske v bliino kraja Revinge, tja pa so preselili tudi OSOCC.

    Slovenci prvi na vedskemNa vedsko je prva prila slovenska reevalna enota, ki je ustanovila sprejemni center in poskrbela za nemoten sprejem drugih mednarodnih reevalnih enot. Organizirala je tudi sestanek predstavnikov centra za usklajevanje reevalnih aktivnosti, vodij reevalnih enot in astnikov za zvezo, na sestanku pa so se vodje reevalnih enot seznanili s trenutnimi razmerami na vedskem. Za takne aktivnosti skrbi enota, ki prva pride na obmoje nesree, in jih opravlja, dokler se na tem obmoju ne organizira center OSOCC. Slovenski nadzor, upravljanje sprejemnega centra in zagotavljanje varnosti nastanitvenega mesta so opazo-valci vaje in vodstvo oznaili kot zgleden primer, kako mora delovati enota. Zadnji dan reevalnih aktivnosti je slovenska enota posredovala e v dveh nesreah, in sicer v nesrei avtobusa in tovornega vlaka, pri emer je pri-lo do iztekanja amoniaka iz cisterne vlaka in do pokodovanja potnikov v avtobusu. Gasilsko-reevalna enota je ustavila iztekanje amoniaka in reila sedem pokodovanih potnikov. Medtem je pri drugem dogodku, ko so te-roristi aktivirali umazano bombo, ki je vsebovala jedrsko snov, enota za RKB-zaito iskala radioaktivne vire na obmoju aktiviranja bombe. Odkrili so pet virov sevanja, jih oznaili, izmerili mo sevanja in doloili koordinate. S slovensko enoto je sodelovala estonska enota za RKB-zaito, ki je za odkrite vire sevanja doloila njihov izvor.

    Ocena vajeV petek, 22. septembra, se je vaja konala z delavnico, na kateri so sodelovali vodstvo vaje, opazovalci, vodje enot in drugi sodelujoi, ki so predstavili delo ter ugotovitve reevalnih enot in opozorili na napake ter pridobljene izkunje. Predstavniki reevalnih enot so se strinjali, da je bil scenarij vaje odlino pri-pravljen, saj je reevanje potekalo kot v realnih razmerah. Sodelovanje in komunikacija med reevalnimi enotami sta bila ocenjena kot zelo uspena. Posamezni sodelujoi so se izkazali z iznajdljivostjo, saj so kljub jezikovnim teavam vzpostavili komunikacijo, skupaj reevali ponesreence in umirili razmere. Vodstvo vaje je obenem pripravljenost slovenske enote ocenilo kot odlino, saj se je dejavno vkljuila v reevalne aktivnosti in uspeno sodelo-vala z drugimi reevalnimi enotami. Enota je na vaji dokazala, da imamo v Sloveniji reevalne enote, ki so sposobne ukrepati ob naravnih ali drugih ne-sreah v Evropski uniji in tudi zunaj nje. Gregor Volaj

    Foto: URSZR

    Slovenska gasilca sta pred ognjem reila pokodovanega potnika in ga predala danski zdravniki slubi.

    Gasilski enoti so podporo zagotavljali pripadniki enote za RKB-zaito.

  • 2 2 S LOV E N S K A VO J S K A

    Civ

    iln

    o-v

    oja

    ko

    so

    de

    lova

    nje

    Svetovno prvenstvo olanih psov je v Novi Gorici potekalo drugi, psi pa so morali pokazati znanje v poslunosti, obrambi in sledenju. Na prvenstvih je pomembna tudi veterinarska oskrba, eprav ni obiajno, da so veterinarji navzoi ves as. V Novi Gorici je bilo tako, zato smo kot organizator dobili visoko oceno in veseli smo, da je minister podprl sodelovanje vojake veterinarske enote na tekmovanju, je dejal predsednik organizacijske-ga odbora prvenstva Hari Aron. Psi, ki tekmujejo, morajo biti zdravi, kot to doloata slovenska in evropska zakonodaja. Poleg tega je tako zaiten tudi organizator. Vodniki so pse pripeljali tudi iz Hongkonga, Grije, Velike Britanije, ZDA in od drugod, zato morajo biti pred tekmovanjem pre-gledani, ali so zdravi. Tujci so zelo dobro sprejeli veterinarsko ambulanto, saj na drugih svetovnih prvenstvih ni tako poskrbljeno za veterinarsko oskrbo. Ponekod si morajo celo sami poiskati veterinarja, da pregleda in izda potrdilo o zdravju psa. Najveja teava je bila predvsem vroina, psi pa so bili pred tekmami tudi bolj nervozni zaradi svojih vodnikov, ki prenaajo nervozo na psa, je povedal namestnik naelnice vojake zdravstve-ne enote, viji uslubenec 14. razreda mag. Peter Levstek, dr. vet. med. V veterinarski ambulanti so sodelovali veterinarja in veterinarska tehnika, ki so preventivno pregledali pse. Najbolj pomembno je bilo, da smo preverili gibala in zobovje psov, poleg tega pa smo opravili tudi trias, torej sploni pregled ivali ter askulta-

    Vojaki veterinarji skrbeli za pse na svetovnem prvenstvu

    V Novi Gorici je od 5. do 10. septembra potekalo 16. civilno svetovno prvenstvo olanih psov, na katerem so sodelovali 103 vodniki veinoma z nemkimi in belgijskimi ovarji iz 26 drav. Za zdrav-stvene preglede in veterinarsko oskrbo so skrbeli veterinarji iz veterinarske eno-te Slovenske vojske. Svetovno prven-stvo so konali s predstavitvijo dela slubenih vojakih in policijskih psov, svoje znanje pa so pokazali tudi vod-niki in psi italijanske finanne policije. Predstavitev in zadnji dan tekmovanja ter veterinarsko ambulanto si je ogle-dal tudi obrambni minister Karl Erjavec, astni pokrovitelj prvenstva.

    cijo srca in plju. Nekateri psi so imeli obrabljene podonike, eprav to neposredno ne vpliva na prvenstvo. Pregledali smo vse pse in vsi so lahko tekmovali. Predvsem za tiste, ki so tekmovali med 11. in 15. uro, je bilo zelo naporno zaradi vroine. Z veterinarskega vidika bi bilo bolje tekmovanja prestaviti na zgodnje dopoldanske ali pozne popol-danske ure. Med psi, ki so tekmovali, ni bilo vejih teav, le kakna manja pokodba, imeli pa smo primer vroinskega udara, saj je lastnik, ki ni bil tekmovalec, pustil psa v popolnoma zaprtem avto-mobilu. Senca se je sasoma umaknila in na avto je zaelo sijati sonce. Na sreo je pravoasno pri-el k nam, tako da je pes dobil infuzijo in veliko mrz-le vode, s katero smo ga tudi polivali. Pes je bil po dveh urah spet v redu, eprav ve kot 90 odstotkov psov vroinskega udara ne preivi, zato se morajo lastniki zavedati, da se poleti ne sme puati psa v avtomobilu, je povedala vija vojaka uslubenka 11. razreda Monja Ribi, dr. vet. med. Stuart Nye iz Velike Britanije je tekmoval z nemkim ovarjem Yarrom. To je moje tretje svetovno prvenstvo, ki se ga udeleujem, s tem psom pa prvi. Kvalifici-rala sva se v Veliki Britaniji, saj vsako dravo lahko zastopa pet tekmovalcev. Zelo mi je ve, ker je poskrbljeno za veterinarsko oskrbo, pregled je bil

    zelo temeljit, poleg tega so bili veterinarji ves as na voljo. V Sloveniji je teava, ker je precej vroe in Yarro ni vajen take vroine, zato dela nekoliko slab-e, toda e vedno sem preprian, da je to najbolji pes na tekmovanju, saj je moj.S prikazom dela slubenih psov smo gledalcem in tekmovalcem pokazali, kakna je razlika med slubenimi in civilnimi psi. Civilno olanje je port in ljubiteljska dejavnost. Svetovni pasji prvak je predvsem pomemben zaradi nadaljnje vzreje, sicer pa je tak pes za vsakega lastnika neprecen-ljiv. Pri vseh treh disciplinah pes tono ve, kdaj se mora obrniti in kdaj usesti, saj vse poteka po ena-kem vrstnem redu. Mogoe slubeni psi izgledajo nekoliko manj socializirani in ubogljivi, vendar so bolj delavni in eksplozivni. Tak pes mora razmi-ljati tudi sam, eprav ga vedno vodi vodnik, saj sodeluje pri razlinih delovnih izzivih v razlinih okoljih. Pes za iskanje minskoeksplozivnih sred-stev v Afganistanu mora delati ve ur na vroini, zato ti psi, ki so tu na tekmovanju, niso primerni za misijo, je povedal mag. Levstek. Sicer v Slovenski vojski olajo pse za javni red in mir ter odkrivanje minskoeksplozivnih sredstev in drog.

    Valerija ket Jarm Foto: Bruno Toi

    Veterinarja iz vojake zdravstvene slube mag. Peter Levstek in Monja Ribi pregledujeta psa.

  • S LOV E N S K A VO J S K A 23

    Amerike sile v Iraku si danes verjetno ne morejo predstavljati ivljenja brez svojih spremljevalcev iz zasebnih podjetij. e za priprave na operacijo Iraka svoboda so ZDA plaale 924 milijonov dolarjev, oskrba tako velikega tevila vojakov in zagotavljanje opreme pa je bilo tudi za to velesilo zelo zahtevno. Zasebna vojaka podjetja so imela prav zato kritini pomen ob zaetku vojne v Iraku. Zasebna panoga je vpletena v bojne, zasedbene in mirovnike dolnosti, tako da vojska ZDA skoraj ne more ve delovati brez nje oziroma njene po-moi. eprav je teko dobiti realne tevilke, neka-tere ocene kaejo, da je bilo leta 2004 za vojno v Iraku namenjenih 87 milijard amerikih dolarjev, tretjina tega denarja je bila namenjena zasebnim podjetjem (Schwartz, 2003).S privatizacijo in zmanjevanjem vojske se je po-vealo tevilo zasebnih pogodbenikov. Leta 1991, ko so se amerike sile prvi spopadle s Sadamom Huseinom, v bilo v kopenski vojski 711.000 aktiv-nih pripadnikov. Danes jih je le e 487.000, kar pomeni zmanjanje za 32 odstotkov. V vojakem letalstvu in mornarici so tevilke podobne, saj je reduciranje sil prizadelo vse zvrsti, e najmanj pa se je zmanjalo tevilo marincev, in sicer za deset odstotkov (Schwartz, 2003).Po nekaterih ocenah je bilo v prvi zalivski vojni raz-merje pogodbenik proti vojaku od 50 do 100 vo-jakov na enega pogodbenika. Zdaj je to razmerje precej spremenjeno in je priblino deset vojakov na enega pogodbenika. eprav smo se vedno opirali na pogodbena podjetja, je prav neverjetno,

    Stro

    kov

    ne

    tem

    e

    Logistika amerikih sil v Iraku

    Operacija Iraka svoboda danes velja za najvejo operacijo amerike vojske v zadnjih dvajsetih letih. V njo je vklju-enih najve vojakov, opreme, denarja in zasebnih vojakih podjetij kot kdaj-koli po koncu hladne vojne. Zanaanje na zasebna vojaka podjetja in njihova pomembnost za sodobne oboroene sile e nikoli prej nista bila tako mona kot prav pri amerikih silah v Iraku.

    kako smo zdaj odvisni od njih, je le ena od iz-jav, ki jo je mogoe sliati iz virov v amerikem obrambnem ministrstvu (Schwartz, 2003).Loimo lahko tri skupine podjetij, ki so navzoa v Iraku, in sicer podjetja, ki ponujajo neposredno bojno podporo (Blackwater), vojaka svetovalna podjetja (MPRI, Dyncorp) ter podjetja, ki zagotav-ljajo logistino podporo (KBR, Halliburton). Med njimi je najve pripadnikov tretje skupine, ki zago-tavlja logistino podporo. Glavni pogodbeni part-nerji v Iraku na zaetku operacije in tudi danes so

    S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2323

  • 2 4 S LOV E N S K A VO J S K A

    Str

    oko

    vn

    e t

    em

    e

    mono povezani z vladajoo strukturo ZDA. Halliburton kot nosilec oskrbe amerikih vojakov v Iraku je namre nekdanji delodajalec amerikega pod-predsednika Dicka Cheneyja. In prav na Halliburton se danes nanaa najve kritik in obtob o nepravilnostih pri oskrbi vojakov.Kritiki imajo tako veliko monosti za iskanje nepravilnosti v izboru podizva-jalcev o doloanju namembnosti sredstev, ki so bila namenjena za zasebna vojaka podjetja, ter o opravljanju nalog in posledino dravnem nadzoru nad podjetji. Odgovor na vpraanje, zakaj je oddajanje del (outsourcing) sploh nujno, je na prvi pogled zelo lahek. Niji stroki z opremo in lovekim kadrom, osredoto-anje vojakov na njihovo osnovno nalogo ter bojevanje so v prid privatizaciji in oddajanju del, vendar se za vsako dobro lastnost najde vsaj ena slaba.Amerike sile so v tej operaciji oddale skoraj vse aktivnosti, razen bojevanje, pa tudi tu bi se lahko vpraali, ali je to res.Zasebna podjetja zagotavljajo nastanitev, prehrano, transport, zdravstveno oskrbo in varovanje. Njihove naloge so danes e zelo povezane s sodobnimi oboroenimi silami in njihovo strukturo, vendar je z vedno pogostejim od-dajanjem del vpraljiv nadzor nad izvajalci. Veliko tevilo podizvajalcev je nemogoe uinkovito nadzorovati, saj vlada ne ve natanno, koliko ljudi v Iraku skrbi za oskrbo amerikih sil. V nadaljevanju bom predstavil nekaj glav-nih nalog, ki jih opravljajo pogodbena podjetja, kar je posledica privatizacije vojake logistike.

    Irak velika logistina nalogaKljub sodobnim modularnim zabojnikom s sanitarijami, klimatskimi napra-vami in poljskimi kuhinjami, v katere je vojska ZDA vloila milijone dolarjev, so vojaki v Iraku e nekaj mesecev po razmestitvi iveli v razpadajoih lese-nih stavbah z lesenimi latrinami brez tekoe vode, prh, klimatskih naprav in telefonov. Zasebniki, ki so skrbeli za poto, svojih nalog niso izpolnili, saj je tudi pota zamujala ve tednov. Po podatkih, pridobljenih na spletni strani Obrambne logistine agencije (www.dla.mil), je ta do septembra 2005 poskrbela za 6,3 milijona naroil v skupni vrednosti ve kot 6,5 milijarde amerikih dolarjev. Za vse to je vsak

    dan poskrbelo ve kot 8200 pogodbenikov, ki so poleg tega skrbeli e za 1312 oboroitvenih sistemov. Amerike sile oziroma njihova logistika je za oskrbo enot uvedla zelo sodo-ben sistem oskrbe z zalogami, ki temelji na oznaevanju zabojnikov s rt-nimi kodami in radijskimi sprejemniki. Tako pri prehodu kateregakoli od 70 sprejemnikov nadzorni tab v logistini bazi ve, kje je posamezni zabojnik in ga lahko usmeri tja, kamor je bil namenjen. Vsak dan je na poti vsaj ducat konvojev z 20 ali 30 tovornjaki, ki so iz opori v Kuvajtu dostavljali material na bojne poloaje (Stone, 2003). Za vojake je zelo pomembno skupno hranjenje, kar pa pomeni dolg posto-pek priprave in razdelitve hrane, obrok in pospravljanje. Takni obroki so za vojake koristni, za logistike pa so velik izziv. Postavitev poljske kuhinje sredi bojia je namre lahko zelo nevarna zaradi bliine sovranikovega oroja (Tuttle, 2005; 252). Z uporabo sodobne tehnologije se je logistini odtis na bojiu bistveno zmanjal, kar pomeni, da lahko ivila, in sicer svee sadje ter zelenjavo, meso in perutnino, shranjujemo dalj asa in jih zato ni treba dostavljati na bojie vsak dan. Vozniki s konvoji so do fronte potrebovali 24 ur, na varovanih poteh pa celo 18 ur. Razdalje so velike, zato se vozniki sreujejo na polovici poti. Konvoj s praznimi vozili se zamenja in vozniki tovornjake odpeljejo na fronto, prazne pa vrnejo v Kuvajt. Zaradi zelo veliko porabljenega goriva ima vsak konvoj s seboj vsaj eno cisterno z 18.900 litri goriva. Za pomo pri oskrbi so inenirji postavili 100 kilometrov dolg naftovod, ki v posebnih balonih iz steklenih vla-ken zadruje ve kot 34 milijonov litrov nafte. Za ponazoritev naj navedem, da 20.000 vojakov 3. pehotne brigade v premiku porabi 2.838.750 litrov go-riva na dan. Gorivo predstavlja 70 odstotkov vsega vojakega materiala, ki ga vsak dan prepeljejo s konvoji po Iraku. Tanki, helikopterji in druga vozila so porabili ve kot 56 milijonov litrov goriva na dan, kolikor ga porabi zvezna drava Florida. Tank abrams na primer porabi na kilometer priblino 2,4 litra goriva in potrebuje priblino 1135 litrov goriva na osem ur (Stone, 2003).Velik stroek za davkoplaevalce so tudi konvoji. Za pot po Iraku na dan po-rabijo 633.600 litrov goriva, kar pomeni na dan 354.240 dolarjev in na leto 129.297.600 dolarjev. Glavni dobavitelj goriva je DLA, ki ga odkupuje od za-sebnih podjetij (Halliburton) (Stone, 2003).Tako kot koliino hrane, ki jo morajo dostaviti vojakom, je treba predvideti tudi koliino vode, in sicer glede na velikost populacije, ki se ji voda razdeli, in glede na okolje, v katerem je populacija. Ustekleniena voda je v vojni v Iraku predstavljala 40 odstotkov dnevnega transporta zalog hrane (Tuttle, 2005; 279).V Iraku je 90.000 vojakov porabilo povpreno 1.514.000 litrov vode na dan, kar je dovolj za napolnitev 26 bazenov. Vsak vojak porabi 15 litrov vode na

  • S LOV E N S K A VO J S K A 25

    Stro

    kov

    ne

    tem

    e

    dan, oskrbovalne ekipe pa so jo dostavljale razli-no, in sicer kot usteklenieno vodo, pripeljano na paletah na manjih tovornjakih s 1514 litri vode, vodnimi cisternami z 11.355 litri vode ali pa so jo pridobivali iz reke Evfrat in drugih virov s pomojo preievalne opreme (Stone, 2003). Ko se enote ne bojujejo, naj bi uporabljale vodo, pridobljeno z nasprotno osmozo, ustekleniena voda pa naj bi se porabljala za enote v boju (Tuttle, 2005; 279280).Vojaki najmoneje vojake sile na svetu so po-manjkanje obutili na vseh podrojih. Primanj-kovalo jim je baterij AA, ki so jih uporabljali za nonoglede, GPS-naprav, radionaprav itn. Pri-siljeni so bili jesti le en obrok na dan, saj jim je primanjkovalo hrane, ki so jo kupovali oziroma so si jo delili z domaini. Tankovske enote so imele teave z rezervnimi deli, ki jih ni bilo mogoe do-biti. V nekaterih primerih so morali uporabljati e dobre dele pokvarjenih oziroma unienih vozil.3. pehotna divizija, ki je sestavljala glavnino ko-penskih sil v Iraku, zaradi dolge oskrbovalne linije ni pravoasno dobivala zalog in kar je e huje, zaradi primanjkovanja vozil niso mogli pravoas-no odstraniti vseh ranjencev. Ti so e tako utru-jenim vojakom povzroali dodatno breme in jim znievali bojno moralo. Vse zaloge so se kopiile v osrednjih skladiih v Kuvajtu, saj niso bile pra-voasno dostavljene bojnim enotam. Med skla-dienjem je po inventurnem pregledu, ki so ga opravile ustrezne slube ministrstva za obrambo, izginilo oziroma se je izgubilo blago v skupni vrednosti 1,2 milijarde dolarjev (Guma, 2005).Da bi uvrstili oskrbovalne poti, so inenirske eno-te skuale zgraditi varovana in utrjena skladia na vmesni poti konvoja, vendar jim to ni uspelo, ker jim je primanjkovalo osnovnih sredstev za gradnjo skladi. Vodstvo operacije v Iraku je vse obtobe o pomanjkanju zalog v veliki meri zani-kalo. Zatrjevalo je, da ameriki vojaki dobijo vse, kar v takni operaciji potrebujejo, vendar so kritiki

    opozarjali, da oskrbovalne enote zaradi prekinje-ne komunikacije med bojiem in zaledjem ne morejo vedeti, kaj enote na bojiu res potrebu-jejo. Poiljke so bile pripravljene na podlagi ve-letnih raziskav in ne resninih potreb, zato enote niso vedno dobile tistega, kar so potrebovale.Glavna teava pri zagotavljanju oskrbe vojakov torej ostaja 480 kilometrov dolga oskrbovalna pot iz Kuvajta v Irak. Kar 95 odstotkov blaga pride do enot ez glavna pristania v Kuvajtu, od tam pa po oskrbovalnih linijah do enot na bojiu, kar pomeni veliko teavo zaradi napadov irakih upo-rnikov. Gradnja skladi po Iraku ni mogoa, in sicer zaradi pomanjkanja materiala za gradnjo, za njihovo pozneje varovanje nimajo dovolj ljudi, takna skladia pa bi morala biti e zgrajena, kajti zaradi velikega tevila vsakodnevnih konvo-jev so poveali zmogljivosti v oporiih v Kuvajtu. Vsak dan je v Iraku na poti med 300 in 400 kon-vojskih operacij, kar pomeni ve kot 3000 vozil in 6000 pripadnikov zasebnih podjetij.

    Pogodbena podjetja amerike vojske v Iraku

    Sodobne vojske ne morejo ve same vzdrevati celotnega vojakega sistema, zato se vedno ve nalog oddaja zasebnim podjetjem, ki ponavadi ponujajo opravljanje storitev, kakrne so urjenje, vzdrevanje in oskrba redne vojske, ali pa nalog ohranjanja in vzpostavljanja miru oziroma boje-vanje na strani legalne oblasti. Razlogov za pre-nos storitev z dravnega na zasebno podroje je veliko, prevladuje pa predvsem zmanjevanje vo-jakih proraunov. Temu se pridruuje e vedno bolj zahtevno in drago vzdrevanje razlinih siste-mov, ki jih uporabljajo sodobne oboroene sile. Zmanjanje prorauna se da vsaj delno ublaiti z bolj uinkovito logistiko, ki je sposobna delovati z manj denarja in ljudmi, zaposlenih v logistiki. Konni uinek je lahko celo bolji kot takrat, ko je

    imela logistika na voljo ve denarja, vendar je bil ta zelo negospodarno razporejen.Privatizacija namre prinaa dobre posledice za delovanje vojakega aparata, saj vojaka razbre-meni in mu omogoa, da se povsem posvea svoji prvotni nalogi, bojevanju. Priakovati je, da se bo ta tenja v prihodnosti upoasnila ali mogo-e celo ustavila, kajti logistini sistem ima omejit-ve glede privatizacije posameznih podroij. S pri-vatizacijo logistike se poveuje tudi zaposlenost v gospodarstvu, saj zaradi vejega povpraevanja po storitvah podjetja zaposlujejo nove oziroma stare delavce. eprav se privatizacija nezadrno iri v sodobnih vojskah po vsem svetu, se mora-mo zaradi odloilne vloge drave v vseh vojakih zadevah, tudi logistiki, vpraati, ali sploh lahko govorimo o privatizaciji vojake logistike v pravem pomenu besede. Tadej Geri

    Foto: obrambne sile ZDA

    Literatura in viri: Schwartz, Nelson D.: The Pentagons Private Army. Stone, Andrea: US supply lines need an army of their

    own. Guma, Greg: Fire Sale Earth - Defense and security

    become privatizations new frontier. Tuttle, William G. T.: Defence Logistics for the 21st

    Century, Naval Institute Press, 2005.

    USAF logistics in IraqOperation Iraqi Freedom is the largest opera-tion of the US Armed Forces in the last twen-ty years. It involves more troops, equipment, money, and private military companies (PMCs) than any other operation of its type that has taken place after the end of the cold war. The relying on PMCs has never before been so intense, and their role for modern armed forces never before so important, as in the case of the US Armed Forces in Iraq.

  • 2 6 S LOV E N S K A VO J S K A

    Str

    oko

    vn

    e t

    em

    e

    Morale v enoti ni mogoe preprosto vzpostaviti, e teje pa jo je vzdrevati. O tem priajo tevilne zgodbe in miti iz zgodovine vojskovanja. Napoleon Bonaparte je bil mojster tudi na tem podroju. Na svojih bojnih pohodih je imel navado, da je skrb-no prouil dosjeje poveljujoih nasprotnikov. Tako je lahko v vsakem trenutku prilagodil svojo taktiko odzivom, ki so izhajali iz znaaja in inteligence po-veljnika. Napoleon je tako prilagajal svoje vojake narte psihologiji nasprotnikov. V bitki pri Water-looju je imel prilonost, da napade Pruse, toda ni se prenaglil. Pred tem je tajno izvedel, da je Blucher preve hiter v svojem vedenju ter se ne bo izognil bitki in skupnemu delovanju s preudarnim povelj-

    Morala kot tajno oroje skupinskega duha

    O morali vojske in vojakov je bilo e veli-ko napisano. Kljub temu pojma morala v povezavi z vojsko ne moremo popol-noma natanno opredeliti, ker je nevi-den, izmuzljiv in neoprijemljiv ter posle-dino e zmeraj skrivnost lovekega bojnega duha.

    Vojaki psiholog Copeland pravi, da je morala kot stanje duha, torej nekaj ve kot fizino stanje in nekaj ve kot stanje uma. Nadaljuje, da je mo-rala funkcija notranje trdnosti ali kohezije enote in obutka solidarnosti med vojaki (esprit de corps). Morala je duevno, ustveno in duhovno stanje posameznika o tem, kako uti sreo, upanje, za-upanje, spotovanje, prezir, alost, nepriznavanje ali depresijo (Frederick J. Manning). Zaradi zatona mnoinih vojsk so nastali tudi novi pogledi in razmiljanja o pojmih bojna morala in morala v vojakem kolektivu. Sodobne nacionalne vojske v svojem delovanju postajajo vse bolj trans-parentne, njeni pripadniki pa vedno bolj sodelujejo in izmenjujejo informacije. Danes lahko vsak od nas v nekaj sekundah na spletu najde podatke o tevilu vojakov, opremljenosti in delovanju katere koli voj-ske v svetu. Zelo malo ali pa ni ne bo nael o mo-ralnem stanju vojaka ali vojakega kolektiva neke vojske, kaj ele o bojni morali. Morala je skrivnost, zato je zanimiva za tevilne vojake obveevalce.

    nikom Wellingtonom. Poznavanje osebnih vedenj-skih lastnosti nasprotnih poveljujoih astnikov je ponavadi odloilno za predvidevanje bojne morale in morale neke enote, ki je udeleena v spopadu.Odloilen razvoj pri prouevanju morale kot ko-lektivnega fenomena so naredili nemki vojaki psihologi. Skrbno so prouili poveljnike postopke Napoleona in jih spremenili v svojevrstno veino. Trdili so, da je za vsakega posameznika najpo-membneja njegova moralna podoba. Pred vsa-kim osvajalnim pohodom so poveljniki pridobili podatke o ljudeh, ki so bili podkupljivi, vedeli pa so tudi, za kakno ceno so se pripravljeni prodati. Bili so mojstri moralnega zastraevanja. Pojem se je

  • S LOV E N S K A VO J S K A 27

    Stro

    kov

    ne

    tem

    e

    pozneje raziril na razlina podroja civilnega ivljenja, od uradnikov do pod-jetnikov. Angleki vojaki psiholog Copeland je e zdavnaj zapisal, da ima sistem moralne podkupljivosti neslutene monosti za razirjanje. Za vsako voj-sko je najpomembneja njena moralna podoba v javnosti. Tudi zato je morala tajno oroje skupinskega duha. Razvijanje morale je torej v posameznih dravah glavni cilj vojakega uspo-sabljanja. Med moralne odlike vojaka sodijo disciplina, bojevit duh, elja po zmagi, samonadzor, samospotovanje, predanost in razvijanje osebne asti.

    Kaj doloa vojako moralo?Na eni strani vojako moralo doloajo individualni, na drugi pa skupinski de-javniki. Individualni dejavniki vkljuujejo tako bioloke kakor psiholoke potrebe posameznika, in sicer dobro zdravje, dobro hrano, primeren poitek in spanje, suho obleko, prostore in monosti za pranje perila ter zaito posameznika pred slabimi vremenskimi razmerami. V prvi svetovni vojni je bil povpreen vojak pogosto zelo utrujen. O hrani in vojski je bilo prav tako veliko napisano. Znane so besede Napoleona, ki je alegorino izjavil, da vojska koraka na svojih trebuhih, britanski brigadir Bernard Fergusson pa je zapisal, da pomanjkanje hrane pomeni naskok na moralo vojaka. Poznamo tudi veliko psiholokih de-javnikov, ki vplivajo na moralo vojaka. Visoka morala od vsakega vojaka za-hteva, da ima cilj, nalogo in razlog za samozaupanje. John Dollard je leta 1944 naslikal najbolj idealistien psiholoki portret vojaka 20. stoletja. Med drugim je izjavil: Ideologija deluje pred bitko, da potegne vojaka, in po bitki, da blokira misli o pobegu. Malone je bil naslednji avtor (1983), ki je poudaril pomen za-upanja med vojaki. Klju za oblikovanje morale je oblikovanje vojake veine. Vojak postane ve z uspenim vojakim usposabljanjem, ki ima odloilno vlo-go v morali. Moder vodja se bo zavaroval tudi tako, da bo usposabljanje naredil im bolj realno. Pri tem bo vojake navajal, da osebno rastejo in se navadijo biti uspeni, kajti le uspeni vojaki si med seboj lahko zaupajo.

    Vojakove sposobnosti za boj in volja niso toliko odvisne od nasprotnika, temve od vojakovih odnosov s to-varii, ki ga obkroajo. Vojak v odno-su do drugih oblikuje temelje voja-ke solidarnosti v skupini. Kohezija ali notranja trdnost vojake enote, ki temelji na zaupanju in solidarnosti med vojaki v enoti, mono vpliva na skupinsko moralo. tevilni psihologi in sociologi so opravili tudije in raz-iskave o vplivu skupine na oblikova-nje ter vzdrevanje bojne morale. Opozarjali so na pomen skupnega socialnega izvora vojakov, kar vpliva na blinje socialne odnose v skupini. Prav tako lahko heterogeno etnini, razredni in regionalni izvor vojakov v isti skupini ovira razvoj kohezije v vojaki enoti.Vojaki vodje in poveljniki morajo vzbujati enako zaupanje, ki bo pomagalo po-samezniku, da bo preivel. Poleg tega se morajo zavedati, da je poveljnik pogo-sto tisti, ki odloa o vojakovem preivetju v vojni. Morala pozitivno uinkuje na izvajanje neke dejavnosti. Vsak odnos med moralo in izvajanjem je reciproen. Kompetentno izvajanje ima lahko pozitiven uinek na moralo.

    Raziskovanje in ocenjevanje vojake moralePoveljniki so tisti, ki tradicionalno skrbijo za moralo v enoti in uporabljajo kazal-nike za njeno merjenje, obstajajo pa tudi bolj sistematina ocenjevanja morale. V ameriki vojski imajo astnika, ki skrbi za moralo in se imenuje astnik za organizacijsko uinkovitost. V Izraelu uporabljajo oceno, ki jo pripravijo na pod-lagi rezultatov vpraalnika CMRO (Readiness Moral Questionnaire). Ena od za-dnjih analiz morale je bila opravljena prav tako v Izraelu in ima naslov Izraelci v zalivski vojni: longitudinalna analiza morale. V analizi so loene tri vrste morale, in sicer kognitivna, efektivna in instrumentalna. Vse so sistematino prouevali na Izraelskem intitutu aplikativnega socialnega raziskovanja. Najnoveja spo-znanja raziskovalcev potrjujejo trditve, da je imela zalivska vojna kognitivne po-sledice, torej vpliv na moralo prebivalcev Izraela, saj se je poglobilo zavedanje Izraelcev o njihovi ranljivosti. Dr. Beno Arneji

    Foto: obrambne sile ZDA

    Literatura: Copeland (1959): Psihologija i vojnik, tampano kao rukopis, JNA. Frederick J. Manning (1991): Morale, Cohesion and Esprit de Corps, v: Reuven Gal and

    A. David Mangelsdorfd, Handbook of Military Psychology, Willey, USA, 452. Shlomit Levy: Israelis in the Gulf War in the light of a longitudinal analysis of morale, v:

    Psiholoka obzorja, 15, 1, 23-45 (2006), Drutvo psihologov Slovenije.

    Much has already been written about the morale of armed forces and tro-ops. Nevertheless, it is very difficult to give a precise definition of morale in connection with armed forces: it is invisible, elusive, and intangible, so it remains a secret of the human fighting spirit. The military psychologist Copeland says that morale is a condition of the spirit, so it is more than just a physical or mental condition. He goes on to say that that morale is a function of the units inner stability and cohesion and of the feeling of solidarity between the soldiers (esprit de corps). Morale is a mental, emotional and spiritual condition of an individual, defining how he/she perceives happiness, hope, trust, respect, contempt, sadness, depressi-on, or lack of recognition (Frederick J. Manning). After the disappearance of massive armies, new opinions on and ways of thinking about combat morale and morale in a military collective have appeared.

    Literatura:

  • 2 8 S LOV E N S K A VO J S K A

    Na

    e k

    ore

    nin

    e

    Leto 1991 as osamosvajanja, groenj in vojne

    Oktobra se je Evropska skupnost aktivno vkljuila v mirovna prizadevanja v Jugoslaviji, tako da je bilo v ta namen ve sestankov v Bruslju in Haagu. Predsednik SZ Mihael Gorbaov in predsednik ZDA George Bush sta se pogovarjala o jedrski razoroit-vi. Na 4. kongresu KP Kube so po odhodu sovjetskih intruktorjev sklenili, da je za Kubo najbolje, da vse ostane, kot je bilo, torej socializem za vsako ceno. V Italiji je prilo do protestov, ko so javnost sezna-nili s pobudo, da bi se del JA iz Slovenije umaknil ez Trst. Na Dunaju je potekal vednevni sestanek KVSE o kolektivni varnosti v Evropi in o razmerah na Balkanu, na Korokem pa sta Heimatdienst in odstavljeni deelni glavar dr. Jorg Haider zaela aktivnosti proti dvojezinim napisom.V Jugoslaviji so se nadaljevale zaostrene raz-mere in na Hrvakem je prilo do pravih vojakih spopadov, predvsem v okolici Zadra in ibenika, poleg tega se bombardira tudi Dubrovnik in za-ne se krvava bitka za Vukovar. Vojaka letala so bombardirala rezidenco hrvakega predsednika dr. Franja Tumana v Zagrebu. Srbske oblasti so

    vedno bolj nasilno prepreevale mirne proteste Albancev na Kosovu. Opazovalci Evropske skup-nosti so prili tudi v Bosno in Hercegovino.

    Dogodki v SlovenijiV Ljubljano je iz Beograda prispel ameriki vele-poslanik Warren Zimmermann, ki je v imenu vla-de ZDA opozoril slovensko politino vodstvo, da naj ne sprejema nikakrnih enostranskih ukrepov za osamosvajanje. Predsednik predsedstva RS Milan Kuan je bil na obisku v Franciji, kjer mu je predsednik Francois Mitterrand dejal, da odloi-tev Slovenije za neodvisnost in samostojnost za Francijo ni sporna. Predsednik Kuan je z novim

    V zaetku oktobra 1991 se je vojna na Hrvakem nadaljevala, predsedstvo SFRJ pa je prevzelo pristojnosti zvezne skupine. Pokazala se je odlonost nemke politike do razmer na Balkanu na konferenci v Haagu. JA se je poasi umikala iz Slovenije.

    potnim listom obiskal tudi Nemijo in se pogovarjal s Helmutom Kohlom, ki je tudi odobraval prizadevanja za samostojnost. 8. oktobra je potekel rok moratorija in na vseh mejnih prehodih s Hrvako smo uveljavili nov mednarodni reim. Prvi slovenski veleposlanik v ZDA je postal dr. Ernest Petri. Na robu gozda pod Krenom v Koevskem rogu, kjer so mnoina grobia po vojni pobitih domobrancev, je ve kot osem tiso zbranim maeval nadkof dr. Alojzij utar, ki se je v svojem na-govoru zavzel za vseslovensko enotnost. Zdrav-

    stveni delavci in uitelji so stavkali zaradi neuspenih pogajanj ob sprejemanju ko-lektivne pogodbe o plaah, v skupini RS pa so potekale dolgotrajne razprave o zakonih z lastninskega in monetarnega podroja. Sprejeta je bila tudi odloitev, da se bo novi slovenski denar imenoval tolar. V imenu ve kot 70.000 slovenskih rezervnih oficirjev in podoficirjev je pred-sednik ZRVS Edvard Pavi javno objavil protestno pismo proti nelovekemu po-etju JA na Hrvakem.

    Predsedstvo SFRJVojna med Srbijo in Hrvako je prinesla veliko spre-memb v organizaciji poveljevanja JA. Prilo je do nekaterih kadrovskih zamenjav, ki bi jih lahko po-vezali tudi z novicami, da se je v mnogih krajih v okolici Valjeva, Smedereva, abca in Banata ve ti-so rezervistov uprlo napotitvi v boj za veliko Srbijo. Rezervisti so kot razloge, da niso hoteli na fronto, navedli slabe bivalne razmere, in sicer na prostem, slabo prehrano zaradi ene patete za ves dan, sla-bo poveljevanje in nejasne cilje vojne. V zaetku oktobra se je v Beogradu sestalo pred-sedstvo SFRJ, ki ga je vodil samooklicani predse-

    dujoi dr. Branko Kosti s lani srbske naveze. Seje so se udeleili tudi zvezni sekretar za obrambo general Veljko Kadijevi, naelnik generaltaba JA general Blagoje Adi in namestnik ZSLO admiral Stane Brovet. Na tej seji srbsko-vojake koalicije so ugotovili, da je v Jugoslaviji stanje splone dr-avljanske vojne, zato so sprejeli sklep, da delujejo

    skladno z ustavno dolobo o okoliinah nepo-sredne vojne nevarnosti in prevzemajo nekatere pristojnosti skupine SFRJ, ko se ne more sestati. Na tej seji so sprejeli tudi sklep, s katerim so slo-venskemu lanu predsedstva odvzeli pravico pri poveljevanju oboroenim silam, ker je e veljala od-loitev iz 18. julija o premestitvi vseh sil JA iz Slove-nije. Potrdili so tudi vse odloitve taba vrhovnega poveljstva glede mobilizacije in sprejetih vojakih nartov, da JA preprei iritev oboroenih spopa-dov na nova krizna aria v BiH, da s pomojo ES prisilijo Hrvako k spotovanju prekinitve ognja in deblokiranju vojanic, sicer bo JA prisiljena s silo zlomiti delovanje hrvakih paravojakih formacij. V izjavi za javnost je predsedujoi Kosti e dejal, da predsedstvo SFRJ ne bo uporabilo vojake sile, da bi vsililo svojo voljo kateremukoli narodu, vsak narod pa se bo lahko svobodno odloil o svoji pri-hodnosti s pravico do odcepitve.

    Konferenca v HaaguPred konferenco je bilo ve pripravljalnih sestan-kov in razgovorov, saj so napovedi, da se JA ne na-merava umakniti iz Hrvake in da je e vedno ve razliic povezav med republikami v prihodnje, ote-evale pripravo zakljunega gradiva. V pripravah je imel pomembno vlogo nemki zunanji minister Genscher, ki je predlagal tiri toke za politino re-

  • S LOV E N S K A VO J S K A 29

    Na

    e ko

    ren

    ine

    itev sporov, in sicer da se mora JA umakniti iz Hr-vake, nasilnih sprememb meja med republikami ni mogoe priznati, treba je priznati in zavarovati pravice manjin ter mednarodno priznati tiste re-publike, ki so se odloile za samostojnost. Sklice-val se je na dejstvo, da je Jugoslavija v dosedanji obliki prenehala obstajati, zato se zvezna vojska ne bi smela ve upirati mirovnim prizadevanjem ES. Veina lanic Evropske skupnosti je poasi vedno bolj spoznavala, da razmer v Jugoslaviji ni mogoe stabilizirati prek vzvodov centralizirane oblasti, ker je ta razpadla, in da bo ES naredila najve za stabilnost na tem obmoju, e pomaga tistim, ki se odloajo za samostojno pot. Pozneje so na konferenci v Haagu s podporo ZDA in ZSSR podprli ta prizadevanja s sprejeto deklaracijo o raz-merah v Jugoslaviji.

    Dogovarjanje o umiku JA Sredi meseca sta se v Ljubljani sestali delegaciji zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki jo je vodil admiral Ljubovoje Joki, in Republike Slove-nije na elu z Miranom Bogatajem, namestnikom slovenskega obrambnega ministra. Slovenska delegacija je od gostov zahtevala takojnjo vrnitev

    vseh sredstev, ki so bila last TO Slovenije, in razminiranje natovorjenih kompozicij z vo-jakimi sredstvi, poleg tega pa je zagotovila, da TO ne bo napadala pripadnikov in objektov JA. Zagotovili so tudi varen umik pripadnikov JA iz Luke Koper, bojna tehnika pa naj bi osta-la v Sloveniji, dokler ne bi bil pripravljen delit-veni obraun. Nasprotna stran je zahtevala

    vrnitev vse zaplenjene lastnine JA in vztrajala, da se vse enote JA iz Slovenije umaknejo skupaj z bojno tehniko, Sloveniji pa pu-sti nekatere objekte in tehnina sredstva iz vojake bolninice,

    VCMR Rimske Toplice ipd. Dogovorili so se tudi o medsebojni poravnavi obveznosti in terjatev do pravnih oseb, o opravljanju zdravstvenih storitev ter nainu medse-bojnega obveanja o umiku enot. Rok do dokonnega odhoda, 18. oktober, tudi

    tokrat ni bil spotovan, saj so zapustili le vojanico v entvidu, kjer so okoli nje odstranili tudi minska polja. Objekte so predali potem, ko so iz njih odnes-li vse, kar so lahko, in sicer celo pesek s tenikih igri. V drugih krajih so priprave na umik potekale zelo poasi, na eleznikih postajah pa so e ve dni stale varovane vlakovne kompozicije z na-loenim vojakim materialom. Tudi v vojanici na Vrhniki ni bilo opaziti znakov resnih priprav na od-hod. Vojaki so opravljali redna dela, istili vozila in nekaj tankov je bilo e vedno vkopanih na bojnem poloaju v okolici vojanice. Umik iz Slovenije se je zavlekel zaradi obsenejih vojakih spopadov na Hrvakem, zato se pojavi presenetljiva zamisel, da bi se JA umaknila ez Italijo. Italijani so se v zaetnih pogajanjih menda celo strinjali s takno reitvijo, ko pa je predsednik Cossiga to omenil v javnosti, je prilo do hudih protestov.

    Novi prostori za tab za TOAktivnosti TO so bile usmerjene v spremljanje pri-prav na odhod JA iz Slovenije. Tudi na veliko se-stankih, na katerih smo nartovali svoje delo, smo e vedno upotevali monost spopada.Mesec dni pred iztekom sluenja vojakega roka

    gojencev unega centra TO na Igu in v Pe-

    itev sporov, in sicer da se mora JA umakniti iz Hr-

    VCMR Rimske Toplice ipd. Dogovorili so se tudi o medsebojni poravnavi obveznosti

    tokrat ni bil spotovan, saj so zapustili le vojanico

    vseh sredstev, ki so bila last TO Slovenije, in

    jakimi sredstvi, poleg tega pa je zagotovila,

    JA. Zagotovili so tudi varen umik pripadnikov JA iz Luke Koper, bojna tehnika pa naj bi osta-

    veni obraun. Nasprotna stran je zahtevala vrnitev vse zaplenjene lastnine JA

    sredstva iz vojake bolninice,

    krah je bila na eribljah pri Postojni organizirana vojaka vaja, na kateri so urili in za javnost tudi prikazali postopke pri uporabi koncepta aktivne obrambe. V Celju smo v okviru pokrajinske koordinacijske skupine sklicali sestanek z vsemi nosilci nalog gle-de varnostnih ukrepov v okolici vojake eleznike kompozicije, ki je e ve dni stala blizu skladia veplene kisline pri Cinkarni, v bliini pa so bila e skladia kurilnega olja, bencina in plina. Obstaja-la je nevarnost eksplozije, saj smo upravieno do-mnevali, da so v vagonih tudi minskoeksplozivna sredstva. Pozneje je bil del kompozicije odpeljan, ostalo nam je le nekaj vagonov predvsem s staro intendantsko opremo in polomljenim pohitvom.V zaetku meseca smo v Celju pripravili tudi slo-vesnost ob odprtju in preselitvi taba za TO v nove prostore, ki smo jih v le dveh mesecih pripravili z adaptacijo doma Duana Fingarja na Maistrovi ulici 5 v Celju. Tja smo iz UJV Celje preselili tab za TO Zahodnotajerske pokrajine. Za delo in opre-mo smo plaali priblino est milijonov tolarjev, od katerih so polovico prispevala celjska podjetja, ob-ina Celje in posamezniki.

    Brigadir mag. Viktor Krajnc

    1991 year of independence, threats, and war

    In the beginning of October 1991, the war in Croatia continued: armed clashes took pla-ce primarily in the vicinity of Zadar and ibe-nik, Dubrovnik was shelled, and the bloody battle for Vukovar began. Serbian authorities fought more and more violently the peaceful protest-demonstrations of Albanians in Ko-sovo. On the other hand, the Yugoslav Army was slowly withdrawing from Slovenia. In October 1991, the European Union actively joined the efforts for peace in Yugoslavia, and convened several meetings in Brussels and The Hague, aimed at restoring peace. In Vienna, a CSCE meeting of several days was held, discussing collective security in Europe and the situation in the Balkans.

    S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2929

  • 3 0 S LOV E N S K A VO J S K A

    p

    ort

    v v

    ojs

    ki

    Brajkovi se s kolesarstvom ne ukvar-ja od malega. Pri 17 letih sem s so-olcem iz srednje ole, ki je bil kolesar, el na trening. Bilo mi je ve in zael sem kolesariti, po letu dni pa sem zael dosegati dobre rezultate. To je moja motivacija, saj hoem biti vedno bolji in bolji. Svojo profesionalno pot je zael v novomekem klubu pred skoraj estimi leti in tudi zdaj je kot lan ekipe Discovery Channel hkrati e vedno lan novomekega kolesarskega kluba Adria Mobil. Leta 2003 je prvi nastopil za slovensko reprezentanco in na dirki Giro della Regioni osvojil sedmo mesto. Svojo prvo kolajno na vejih tekmovanjih je dosegel avgusta 2004 na evropskem prvenstvu v Estoniji, na svetovnem prvenstvu v Veroni pa je osvojil naslov svetovnega prvaka v kronometru v kategoriji mlajih lanov. V dresu Discovery Channela je dosegel peto mesto na dirki po vici in dirki po Kataloniji. Poleg tega je dvakratni zaporedni svetovni vojaki prvak v kronome-tru. 17. septembra se je konala tritedenska dirka po paniji oziroma Vuelta a Espaa, na kateri je mladi Belokranjec kot prvi Slovenec oblekel zlato majico vodilnega in jo zadral dva dni, sicer pa je dirko konal na 30. mestu. Obutki so neverjetni. Biti vodilni na tako veliki dirki je izjemno, toda v trenutku, ko sem oblekel zlato majico, sem e razmiljal, kako bo v naslednjih dneh, saj je bila pot do cilja e dolga. al mu je le, da se iz panije ni vrnil s prvo slovensko etapno zmago na velikih tritedenskih dirkah. Dirka po paniji velja poleg tekm Giro d Italia in Tour de France za najprestinejo in je bila tudi letonji najpo-membneji cilj sezone Brajkovia. Zelo veliko sem se nauil in se e veselim prihodnje Vuelte, ki se ji bom e bolj posvetil. Vreme mi v paniji zelo ustreza, saj smo imeli od 21 dni kar 19 sonnih, predvsem pa se je medijska pozornost, ko sem dobil zlato majico, zelo poveala. Sasoma so me poznali po imenu in

    ivljenjski cilj je zmaga na Touru Jani Brajkovi, 22-letni kolesar, zaposlen v portni enoti, je v letonji sezoni postavil nove mejnike v slovenskem kolesarstvu. Kot prvi Slovenec je oblekel zlato majico vodilnega, in sicer na dirki po paniji, poleg tega se uvra med 50 najboljih kolesar-jev in je najbolje uvreni Slovenec na lestvici ProToura. V ekipi Discovery Channel, kamor so ga povabili v drugem delu sezo-ne 2005, ne trdijo zaman, da so v Brajkoviu nali naslednika sedemkratnega zmagovalca Toura Lancea Armstronga, eprav se skromni Brajkovi brani takih primerjav.

    priimku tudi pastirji v panskih vasicah. Brajkovi je imel po dirki v paniji in tik pred svetovnim prvenstvom v Salzburgu, ki se je zaelo konec septembra, teave s pljui. Na vpraanje, zakaj ni na Vuelti zadnji teden odstopil, da ne bi prilo do zdravstvenih teav, je dogovoril: Ni mi al, da sem dirko odpeljal do konca. Priti do cilja v Madridu je bilo zame zelo pomembno. e bi odstopil, bi brez podpore pustil ekipo, ki je delala zame, ko sem nosil zlato majico. Bilo bi nepoteno, da bi odstopil in se posvetil svetovnemu prvenstvu. Menim, da sem se prav odloil, in e bi bilo e enkrat tako, bi se odloil enako, je dejal Brajko-vi. Nesporno je, da ima Jani zmonosti za nekaj res velikega. Na Vuelti je po-kazal veliko stvari, ki so znailne le za prave prvake. Seveda ga akajo e leta zorenja in napornega dela, je komentiral Brajkoviev nastop portni direktor Discovery Channela Johan Bruyneel in jasno povedal, da je Brajkovi njegov adut za prihodnost, ki bi lahko nasledil Armstronga. Tudi Lance Armstrong se je sreal z mladim slovenskim kolesarjem in ko mu je ta na enem od prvih tre-ningov v novem klubu povedal, da trenira ele pet let, se je sedemkratni zma-govalec Toura le zamislil, kaj vse bo e lahko dosegel. Tudi na dirki po paniji mu je poslal elektronsko sporoilo, mu estital in napisal, naj ga poklie, e bi ga potreboval. Brajkovi je o Armstrongu dejal, da bi bilo zelo teko ponoviti sedem zmag na Touru edinstvenega kolesarja. Kot sem e velikokrat povedal, se bom potrudil, da bom vedno povsem pripravljen. e vem, da nisem mogel niesar drugega narediti, potem sem zadovoljen. Tudi motveni kolegi hvalijo prvega Slovenca v Discovery Channelu. Jani je odloen kolesar, glede na to, kako vitek je, je v vonji na kronometer zelo hiter. Nisem priakoval, da bo pri teh letih prav pri vrhu, je dejal panec Manuel Beltran. Brajkovi pravi, da takih rezultatov ne bi dosegel brez trenerja Milana Rena, ki mu tudi Belgijec Bruyneel strokovno popolnoma zaupa. Brajkovi trenira od tiri do est ur na dan, za dirko po paniji pa je treniral tudi v slabem vreme-nu. Po treningu se mora spoiti, da se telo obnovi pred naslednjimi napornimi treningi. Treniram v Sloveniji oziroma skupaj z Murnom, tangljem in drugimi kolesarji. Z ekipo imamo tudi priprave, ki so bile letos januarja. Naslednjo se-zono se bo ekipi Discovery Channel pridruil e Uro Murn, Brajkovi pa bo naredil vse, da bo v ekipo priel tudi njegov prijatelj Miha vab. Pred svetovnim prvenstvom v Avstriji je dejal, da ne bo nastopil na kronometru, v cestni dirki pa bo im bolj pomagal tanglju, Murnu, Valjavcu in drugim ter se popolno-ma podredil vlogi pomonika, saj imajo drugi slovenski kolesarji po njegovem mnenju vejo monost za dober doseek zaradi njegove utrujenosti in teav s pljui. Brajkovi je e dejal, da je zadovoljen, da ima slubo v Slovenski vojski in da je ponosen vojak. Imam sanjsko slubo. Kot profesionalni kolesar ui-vam in s tem se ne more pohvaliti vsak. Moj ivljenjski cilj je zmaga na Touru, toda zavedam se, da bom moral zelo veliko delati e nekaj let.

    Valerija ket Jarm

    3 03 0 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

    priimku tudi pastirji v panskih vasicah. Brajkovi je imel po dirki v paniji in

    Foto

    : Mar

    jan

    Keln

    er

  • S LOV E N S K A VO J S K A 31

    Ra

    zved

    rilo

    Pravilna reitev kviza iz prejnje tevilke: GAENJE POARA NA KRASU.Nagrade prejmejo: Iztok Megli, Zgornji otok 5, 4240 Radovljica, Nives Pirih, Vilharjeva 5, 6250 Ilirska Bistrica, in Ivanka Pitamic, Vole 100, 5220 Tolmin.Nagrajencem estitamo. Pravilne reitve tokratne krianke nam poljite do petka, 6. oktobra 2006, na naslov:Urednitvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

    Ime: ...............................................................................................

    Priimek: ........................................................................................

    Naslov: .........................................................................................

    Pota: ...........................................................................................

    Reitev gesla: .............................................................................

    ........................................................................................................

    Reevalcem nagradne krianke

  • www.mors.si(MORS/Novinarsko sredie/Publikacije MO/Bilten Slovenske vojske)

    Prioritete poveljnikov in njihov vpliv na bojno pripravljenost enot, kapitan bojne ladje Ljubo Poles Bojevanje po taktu, kapitan fregate Peter Papler Razvoj evropske varnostne in obrambne politike in vloga ter monosti Slovenije, dr. Milan Jazbec Predstavitev dela in vloge Inpektorata RS za obrambo, Joef Kranjc Varnostna strategija EU in nacionalna varnostna strategija ZDA strategiji globalnega sistema varnosti 21.

    stoletja, polkovnik Andrej Kocbek Splono o karieri in o karieri v Slovenski vojski, tabni vodnik Igor Skopec Ustavna pritoba, varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboin, podpolkovnik Evgen Primoi

    Iz Biltena Slovenske vojske

Recommended

View more >