Bi gi odzel od Skopjenemarnosta na nekoi negovi `iteli, otpadocite...

Popisot mora da se odlo`iza da se otstrani golemiotbroj na nedostatoci i nedoslednosti

]e do`iveeme linekoga{ makedonskiminister da si dade ostavka?

IMA LI KRAJ NA PRENATRUPANOTO GRADEWE VO SKOPJE?

Stanarite da stojat i na edna nogapred svojata zgrada, }e se zbutaatso kom{iite od sosednata

br. 167 18.02.2021

^itajte ne i na internet i tamu sme besplatni skopskoeho.mkKLIKNI!

2 RETROVIZOR

Na Skopje mu fali zelenilo. Sa -de weto drvca e rabota koja treba dabide ~esto povtoruvana vo gradot inegovata okolina.

Vo op{tina Karpo{ denovive sena pravi ubava uvertira za prolet-nite akcii za zazelenuvawe. Vodvorovite na pove}e gradinki posa -

de ni se novi 60 sadnici orevi koibea donacija na Fakultetot za zem -jo delstvo i hrana. Ova ne e prvo sa -de we, a sigurno i ne treba da bide ipo sledno so ogled na toa kolkavi sepotrebite vo ova no i vo drugite sko -p ski op{tini. Za ovaa namena voKar po{ godinava }e se izdvojat oko -lu {est milioni denari i {to edobro dodeka se ~eka na noviot park.

Ovoj mesec, osobeno i naredniote tokmu period koga treba da se mis -li na proletni akcii za zazelenuva -we i po skopskite op{ ti ni po koi seu{te ima mnogu prostori za ureduva -we doseka se ~ekaat vetenite par ko -vi i golemi zeleni povr{ini.

No, treba da se misli i za po{u -mu vawe na Vodno. Na vetenoto po -{u mu vawe na planinata poradiiz gradbata na gasovodot kako da sezaboravi. Pred dve godini be{e na-javeno deka vo po{umuvaweto naVodno, kako kompenzacija za uni{te -no to zelenilo, }e se vlo`at duri

700.000 evra otkako }e zavr{i iz -gra dbata na gasovodot dolg okoludevet kilometri. Me|utoa, toj seu{te ne e gotov iako od Nacionalnienergetski resursi izjavuvaat deka95 procenti od trasata koja pomin-uva niv Vodno e gotova. Problembil del od trasata kaj selo [i{e -vo, eksproprijacijata na odredeniparceli, pandemijata… Taka Vodnose u{te stoi so luzi od gradbata nagasovodot koi nikako da zarasnat sonovi sadnici.

Mora li da se ~eka sevkupnoto za -vr {uvawe na gasovodot pa da po~neso po{umuvaweto? Ne mo`e li toada po~ne na onie delnici od trasatana koi ve}e se zavr{eni rabotite sopostavuvaweto na trasata? Pa sig-urno na Vidno mu treba po~umuvawei na mesta kade voop{to ne pomin-uva gasovodot. Zo{to tamu ne se po -{u muva? Zarem na Vodno }e se sadatsamo zgradi i hacienri, a za drvca}e se ~ekaat drugi vremiwa?

Zarem na Vodno }e se sadat samo zgradi, a za drvca }e se ~ekaat drugi vremiwa?

Ima li nekakov efekt od grad-skite inspektori koi na teren tre -ba da lovat uni{tuva~i i po t pa-luva~i na zaedni~kite dobra vookolinata? Ako sudime spored bro-jkite i nemilite nastani vo Skopje,odgovorot e ne. Eve posleden ru -{a~ ki nastan se slu~i pred nekojden vo parkot kaj poslednata stan-ica na avtobuskata linija 5 voskopsko Novo Lisi~e – uni{ten eeden od najnovite letnikovci. Neo-damna e postaven, a ne izdr`a dol -go. Neranimajkovci mu ja otkornaleklupata, potoa ja zapalile.

- Vlo`ile golem napor da otkor -nat zabetonirana masa od letni ko -vec, no toa ne bilo dovolno, pa ja

zapalile zaedno so plasti~na kan -ta za |ubre”, raska`uvaat `iteli naNovo Lisi~e koi svedo~ele na be-zobrazniot odnos na sogra|anite.Da li storitelite se fateni? Ne!Da li nekoj e kaznet? Ne!

Se pra{uvaat zo{to inspekto -ri te i site drugi nadle`ni ne rea-girale? I ova ne e prv pat. Re~isisekojdnevno slu{ame za zapalenikontejneri, za uni{teni rekvizitina letnikovci vo park {umata GaziBaba, za uni{tuvawe na rekvizitina detski lula{ki, i za sli~ni dru -gi zlodela na nesovesni gra|ani.Ama re~isi nikoga{ ne slu{amede ka nekoj e sankcioniran.

Iako Grad Skopje i drugite op { -

ti ni gi spoija silite vo zaedni~kainspekciska slu`ba, minatata god-ina, tokmu zaradi pogolema efi kas -nost, skopjani ne gledaat pro mena.

- Niedno ne{to {to }e se na pra -vi so cel pove}emina lu|e da gou`i vaat ne dotrajuva kaj nas. Niesme kako pod postojana presija dauni{time {to }e sozdademe. I ni -koj za toa nikogo ne kaznuva. Inspek -to ri, se slu{ame?! – komentiraatsko pjani

Do{le, otkornale letnikovec,go zapalile... ima i svedoci - ama nema kazneti

Stotici gre{ki, manipulacii, zl -o upotrebi, lagi... imaat iska ̀ a -

no-napraveno na{ive ministri voposlednite 20 godini. Mnogu od setotoa e i doka`ano, ama do den – de-neska ne do`iveavme barem eden dasi podnese ostavka. Ete toa e make-donskata politi~ka scena zakoja ba{ tie ministri uve -ru vaat deka e demo krat s -ka i pravi~na.

A eve {to se slu~i

vo Peru. Prvo se povle~e mi ni s ter -ka ta za zdra vst vo Pilar Maceti bi -dej }i mu ovo z mo`ila na po rane{niot{ef na dr ̀ a vata da se vakciniraprotiv ko rona virusot, a potoa iminister ka ta za nadvore{niraboti Elizabet Astete ot -ka ko priznala deka pred -vre me se vakcinirala.

Za odewe preku red, po -d nele ostavki. A kaj nas...ja rasturaat Makedo ni jaama pri~ina za ostavka negle da at. Naprotiv, i da iz bienekoja osnovana afera za nivtie baraat milost od partis ki ot{ef, a preku pi-ar kampawi gi ub la -

`at posle di cite od pro pustite. - U{te dolgo nema da se

slu~i ostavka od moralnipri~ini. Misleweto od jav -nosta ne gi in tresira. Edi -n stveno se odgovorni predpartiskiot {ef, za toa idojdovme do ova de re xe. Ka -

`e te eden da go na praviltoa za ovie 30 godini, a go

opusto{ija na ro dot idr`avata. Svet los ni godi -

ni sme daleku od normalnademokrat s ka dr ̀ a va, smetaskopjanecot Dra gan Janev s -ki.

Zo{to e toa taka, zo{tone se po~ituva sudot na jav -no sta tuku se ~eka „presudata”od partiskiot {ef e posebnopra {a we.

- Stepenot na moralot e nula. Za-glaveni se vo sekakvi koncesii i vonemo`nosta porano da izlezat od{emite. Se saka i da se prikrijat site

tragi za vreme na mandatot,procenuva gra|aninot Vla -

dimir Mitrovski.A gra|anite dobro zna -

at kade e izlezot i kako

da se vos pos ta vi principot na odgo -vor no st za makedonskite fu n k cio ne ri.

- Se gleda deka na {i te funkci o ne -ri gre{at i toa po ve }e od bilo kojdrug vo okolinata. No toa niv ne gi za-sega. Toa }e pre s ta ne koga }e do s tig ne -me nekakva normalnost. Samo toag{koga vo dr`avata }e se vos pos ta vat

norma l ni vre d nosti mo ̀ e dase smeta deka }e ima i os-

tavki kako moralen ~in, niveli gra|aninot Qup ~oKa ra xov.

MORALOT I ODGOVORNOSTA NE @IVEAT TUKA

]e do`iveeme li nekoga{ makedonskiminister da si dade ostavka?U{te dolgo nema da se slu~iostavka od moralni pri~ini.Misleweto od javnosta ne giintresira. Edinstveno seodgovorni pred partiskiot{ef, zatoa i dojdovme do ova derexe, smeta Dragan Janevski

Dve-tri iskreni ostavkiPrimeri so ostavki na makedonski

funkcioneri ima sosema malku. Vo1993 godina toga{niot minister zasoobra}aj Antoni Pe{ev zamina od mo -ral ni pri~ini po dve avionski ne sre -}i. Vo 1996 minister \uner Ismail sepovle~e zaradi nesoglasuvawe okoluvlijanieto vrz Makedonskata televiz-ija. Imalo i nekolku ministerski os-tavki ponudeni, no neprifateni napo rane{nite ministri Qubomir Fr ~ -kos ki (za atentat vrz Kiro Gligorov),Mi le Janakieski (za brodskata nesre -}a vo Ohridsko ezero)...

QUP^O KARAXOV: Koga }e ima normalni

vrednosti }e ima i ostavki kako

moralen ~in

VLADIMIR MITROVSKI:

Zaglaveni se vosekakvi koncesii i vonemo`nosta porano da

izlezat od {emite

3GRA\ANSKA DIOPTRIJA

18 fevruari 2021

DRAGAN JANEVSKI:Svetlosni godini smedaleku od normalnademokratska dr`ava

Ne dava ostavka nekoj koj ne po~ituva nitu referendum- Na ministerka i uka`uva celata nau~na javnost deka reformata i e lo{a

i treba da ja povle~e, a taa tera i ponatamu po svojata zamisla. Premier pak,ne uva`i referendumsko mislewe na narodot, i od takvi vie o~ekuvatemoralni ostavki?, preku pra{awe prokomentira skopjanecot Eftim.

Malku fali kom{iite od staratrikatnica i nova petkatnica

{to e do nea, na ulica vo Ki selaVoda, da mo`at da si podavaat za ~i-ni, bra{no, cigari... komu {to mutreba. Mo`at i ali{ta kaj kom{ijatana terasa da su{at. Nema da veru-vate ama rastojanieto me|u dvetezgradi e edvaj nekolku metri. Gra-|a-ni koi `iveat vo okolinata ni rekoadeka na mestoto na novata zgrada po-rano imalo stara ku}a. Sopstve ni -cite se dogovorile so investitoroti na placot vo 2018 godina po~nalagradbata.

Ovoj slu~aj ne e osamen, nitu voK. Voda nitu vo celo Sko pje.Vsu{nost, ova e sa mo novslu~aj na pogazu va we naurbanisti~kite sta n dar -di koi vo izmi na tive

dva esetina godini ~esto se slu ~u vaapo glavniot grad na Makedonija.

Zgradi do zgradi, balkoni do bal -ko ni, prozorci nasproti prozorci,bez trotoari, bez parkinzi, bez zele-nilo... natrupani gradbi se odamna

re alnost vo Debar Maalo, MaxirMa alo, Rasadnik, delovi od Aero-drom, delovi od Karpo{...

- Skopje vo poslednive 15 go-dini se pretvori vo betonskaxungla vo koja vladee ur-banata mafija. Legalni“di vogradbi” bez nikakvoprostorno planirawe. Odbaraki i parkovi niknuva -at zgradurii so po 200 sta -na, se delat markici pod

ma sa od korumpirani op -{ tinari vo sprega so

u{ te pokurumpirani po li -ti ~ari od ovaa ili onaavlast dodeka Skopje se gu -{i. Ova e urbicid na gra -dot moj. Ova e zlostorstvokon site nas gra|anite. I

za toa nekoj }e treba da od -go vara koga – toga{, revolti -

ra no ni veli gra|aninot AndrejAn gelovski.

SE PO^NA VO DEBAR MAALO

I vo sosema novata naselba Ra -sadnik na prazen prostor se praveninovi zgradi koi se zbutani edna dodru ga. I tuka balkon od balkon nadve oddelni zgradi, uli~kite se pre -tes ni...

- Perverzno e da ve stavat vosituacija da mo`ete da gledate {tonekoj pravi vo spalnata soba nakom{ijata. No, toa e rezultat na uni -{ tenite urbanisti~ki standardipri nehumano gradewe {to ni se slu -~u va, veli Florika Stefanovska.

Dali }e se dozvoli istoto i vono viot del na Rasadnik okolu ~ijDUP se kr{at kopjata? Op{tinaritei tuka predvidele mnogu zgra di.

So stutkuvaweto na zgradite voDe bar Maalo ve}e odamna e zavr {e -

no. U{te pred dvaesetina godini,koga gradona~alnik na Centar be {eMiroslav Gr~ev, op { tinskiot Sovet

donese nov DUP koj ovozmo`ina mestoto na ku}ite da se

gradat zgradi. Rezultat:desetina il jadi novi`iteli, desetici zgra -

di, tesni ulici, sekojdnevna zakr ~e -nost. Gladona~alnicite koi goza me nija Gr~ev – Violeta Alarova,Vla dimir Todorovi}, Andrej @er-novski... ne smenija ni{to. Debar

IMA LI KRAJ NA PRENATRUPANOTO GRADEWE VO SKOPJE?

Pravilnikot go ~ita nekoj?Noviot Pravilnik za urbanisti~ko

planirawe donesen lani predviduvagra d bata visoka do 6,60 metri mora dabi de oddale~ena najmalku 3 metri odgranicata na grade`nata parcela. Ob-jekti visoki do 24 metri treba da se odd-ale~eni najmalku polovina viso~i na nazgradata, a objekti povisoki od 24 metrinajmalku 12 metri od granicata na par -ce lata. Se po~ituva li toa ili samiottemel se pravi vedna{ do trotoarot?

ANDREJ ANGELOVSKI: Od baraki i parkoviniknuvaat zgraduriniso po 200 stanovi, sedelat markici pod masa

BOJAN VELEVSKI: Gradskite vlasti neuspeaja da nametnat

mehanizmi da se spre~atovie pojavi

Stanarite da stojat i na edna noga pred svojata Legalni „divogradbi“ bez nikakvo prostorno planirawe. Od baraki iparkovi niknuvaatzgradurini so po 200 stana.Ova e urbicid na gradot moj.Ova e zlostorstvo kon sitenas. I za toa nekoj }e treba daodgovara koga – toga{, revoltiran e skopjanecot Andrej Angelovski

4 VO FOKUSOT

18 fevruari 2021

DEBAR MAALO

RASADNIK

Ma alo stana sinonim za urba nis ti~ -ko uni{tuvawe.

- Ova e bolna tema na `i te -lite na Skopje, koi zaradi ne -kontrolirana gradba, ka deprioritet ima finansis -kiot interes na mala grupalu|e se poga zu va pra vo toza humano `iveewe na za-ednicata. Zgradite se gra -dat na rastojanie koe eda leku od sekakvi urba nis -ti~ ki standardi. Ne mo`e ras-tojanie pome|u baraki da bide istoso rastojanie pome|u petkatnici. Nemo`e ulica od 4 metri {iro~ina dabide funk ci o nal na. Trotoari nema,a par king mes to apstraktna imenka,smeta gra |ankata Frosina Ge~eva –Ko~ova.

Za `al se ova se preslikalo i vodelovi od Aerodrom. So taarazlika {to na mestoto nastarite voeni barakiniknaa desetici visoko -kat nici vo vremeto koga

gradona~alnik be{e Ivica Koneski,a eve prodol`i i pod sega{niot gra -do na~alnik Zlatko Marin. Ogromnizgradi, me|u niv ima samo 20-30 met -ri oddale~enost i skoro i da nemazelenilo. Pra{awe e voop{to dalina prostorot me|u zgradite mo`e dazastanat okolu 200-300 stana -ri koi `iveat vo sekoja odniv.

Taka po~nuva da bivai vo Maxir Maalo kade

od dele~enosta me|u zgradite koi ve -}e se napraveni iznesuva odvaj de-

setina metri.- Rastojanieto pome|u

zgra dite e premalo, nemanikakva intima bez ro-letni. Aktuelnite lo -

kal ni vlasti kako i site prethodnine la`at da gi izglasame, ni{toklu~ no nemaat napraveno, nikakvistandardi nemaat sprovedeno. Edin-

stven standard im e da se dadedozvola za gradewe i da lap-

nat nekoj stan ili delovenprostor, kako i site nivniprethodnici od 1990 do de -nes, ~est na isklu~oci. Akone znaat kako treba ne kaprepi{at od nekoja nor mal -

na zemja, ni veli Mi roslavJankov.

VETUVAA - ZELEN GRAD

Do koi urbanisti~ki sta -n dardi se dr`ele proektan-tite? Vo porane{nata ju go- slovenska dr`ava va`elpri ncipot zgradite da bi -dat oddle~eni za polovinavisina ili za cela visina naednata od niv. Vo Skopje toa niod daleku na se po ~i tu va i vo ime

na potrebite na op{tinite dadobivaat finansii od komu-

nalii i da se zadovoluvaat`elbite na so pstvenicitena placevite se dozvoluvase i se{ to.

Dali aktuelnite grado -na ~alnici pravat ne{to za

da zapre vakvo divo plani-rawe? Del od op{tinite vr -

{ea preispituvawe na do nese-nite DUP-ovi, no toj proces ne e

zavr{en, a i ne go pravat site op{ ti -ni.

- Gradskite vlasti ne uspeaja danametnat mehanizmi da se spre ~at

ovie pojavi i zatoa i Skopjenehumano se tra n sformira

vo grad na pro fi teri sovisoka zaga de nost, bu ~a -va, smet, be ton, a ne vo

zelen slo boden ~ist grad, smeta Bo -jan Velevski.

Sli~no misli i Biqana Чakma kos -ka – Karaxovska:

- Lokalnite vlasti ne samo {to neuspejaa da se spravat so ovaa situ a ci -ja tuku imam ~uvstvo deka i tie pro dol -`u vaat na istiot na~in. A u`asno enekomu da mo`ete da mu gledate vospalnata soba.

MIROSLAV JANKOV:Edinstven standard

im e da se dadedozvola za gradewe i da

lapnat nekoj stan ili deloven prostor

FROSINA GE^EVA - KO^OVA:

Prioritet ima finansiskiot interes

na mala grupa lu|e poradikoi se pogazuva pravoto za

humano `iveewe

BIQANA ^AKMAKOSKA- KARAXOVSKA:Lokalnite vlastiprodol`uvaat na istiot na~in

zgrada, }e se zbutaat so kom{iite od sosednata

Ul. Blagoja Stefkovski bb Maxari, 1000 Skopje Makedonija

Tel: +389 2 2535 510 Mob: +389 71 382 062e-mail: info@agronova.com.mk

AGRONOVA DOO - SKLADI[TA MAXARI

JAVNI I CARINSKI SKLADI[TA I [PEDICIJA

5VO FOKUSOT

18 fevruari 2021

FLORIKA STEFANOVSKA: Perverzno e da ve stavat vo situacija damo`ete da gledate {tonekoj pravi vo spalnata soba na kom{ijata

KISELA VODA

7VIZIJA

18 fevruari 2021

Edna od najgrdite sliki po gradot se prepolnite kontejneri i |ubreto koe {to se frla okolu niv. Tie mesta ne samo {to gonagrduvaat gradot tuku i postojano se potencijalen izvor na zarazi

Maja Mi{evska Dungevska, po profesija diplomiranetnolog, bi vnela nekolku novini vo gradot so koi

bi se iskoristile neiskoristenite prostori.

1. Vra}awe na `ivot vo napu{tenite objektiSekojdnevno sme svedoci kolku ima prazni ku}i po

razni skopski naselbi. Naj~esto, tie se vo faza naraspa|awe bidej}i nikoj ne gi odr`uva i se ostaveni nazabot na vremeto i na uni{tuvawe od nesovesni gra|ani.Vo mnogu od slu~aite takvite ku}i se ostaveni bidej}isopstvenicite ve}e ne `iveat tuka, a naslednicitevodat sporovi i sli~no. Rezultat na toa e {to gradotima pove}e grdi mesta. Jas tokmu na takvi objekti bi imana{la namena. Bi gi re{avala sporovi {to se vodat a,na krajot, gradot bi dobival uredeni prostori kako, naprimer, detski igrali{ta ili zeleni povr{ini.

2. Novogodi{no ureduvawe na Gradskiot parkLi~no mislam deka praznuvaweto na Nova godina na

centralniot gradski plo{tad e ve}e monotono i „ve}evideno”. Jas za slednoto odbele`uvawe – da se nade-vame deka pandemijata na korona virusot ve}e }e bidezad nas – bi pobarala drugi prostori. Na primer, Grad-skiot park. Sigurna sum deka, koja toj bi se ukrasil kako{to treba bi dobile eden prekrasen prostor za novo-godo{no slavewe. Bi imalo prostor i ambient i za decai za postarite. Na krajot na krai{tata, tamu e oazata na~ist vozduh i gra|anite bi imale dopolnitelna pri~inatamu da pominat vo eden od denovite na praznuvaweto.

3. Lek za ostavawe |ubre okolu kontejneriteEdna od najgrdite sliki po gradot se prepolnite kon-

tejneri i |ubreto koe {to se frla okolu niv. Tie mestane samo {to go nagrduvaatgradot tuku i postojano sepotencijalen izvor nazarazi. Ne{to mora da sesmeni. Prvo bi gi preispi-tala lokaciite na koi tiese postaveni i bi pobar-ala novi za da ne se tolkuvidlivi. Potoa bi baralana~ini, so kampawi ili sokazni gra|anite da sfatatdeka so takvo frlawe na|ubre okolu kontejneritesi go zagaduvaat sopstve-niot grad i sopstvenatasredina. Ne{to tuka morada se smeni oti vaka e nav-istina grdo.

MAJA MI[EVSKA - DUNGEVSKA

DA SUM GRADONA^ALNIK NA GAZI BABA

Pod itno bi napravilanova bolnica

DA SUM GRADONA^ALNIK NA GRAD SKOPJE

Bi im na{la namena na site zapu{teni ku}i

Na op{tinata i treba i otvoren i zatvorenbazen. Vsu{nost, nekolku bazeni ni sepotrebni so ogled na brojot na `iteli

Nevladinata aktivistka Hajdi Sterjova Simonovi} vopreden plan bi gi stavila gri`ata za zdravjeto kako

i patnata infrastruktura vo op{tinata.

1. Zdravstvena ustanova za site gra|aniNajitno bi napravila nova Bolnica. Za ova mo`ebi

treba lobirawe so centralna vlast ama e pove}e odneophodno. Gazi Baba e op{tina so okolu 100.000`iteli ( na posleden popis se 77.000, me|utoa gruba pro-cenka e deka sega brojot na `iteli e od 90.000-100.000`iteli) i osven dve polikliniki - Чento koja e mnogumala poliklinika i ima pedijatri i mati~ni lekari iima samo u{te dve tri specijalnosti, i @elezara, kojae pogolema so pove}e specijalnosti, nemame zdravstvendom i u{te pova`no bolnica kade }e mo`e da se leku-vaat gra|anite od na{ata op{tina.

2. Nova patna infrastrukturaPrioritet bi mi bilo i unapreduvawe na patnata in-

frastruktura. Ova ima dve komponenti: povrzuvawe nanaselbite vo op{tinata i povrzuvaweto na op{tinata sodrugite op{tini. Nie od Чento imame samo eden pat zaizlez od naselbata i iako sme tolku blisku vozdu{nalinija so @elezara i Avtokomanda, ne sme direktnopovrzani osven preku bul. „Aleksandar Makedonski” kojapak e mnogu opteretena soobra}ajnica. Potrebno e povrzu-vawe i so drugite op{tini, so Aerodrom, Butel.. Bi iz-gradila most kaj kinoto i ̀ elezni~kata stanica pravo konAerodrom/Lisi~e, a od mostot da se napravi izlez na av-topat, so {to zna~itelno }e se rastereti Avtokomanda.

3. Novi bazeni i „komjuniti centar“Na op{tinata i treba i otvoren i zatvoren bazen.

Vsu{nost, nekolku bazeni ni se potrebni so ogled na bro-jot na `iteli, a toa isto taka e vetuvano od nekolkugradona~alnici vo minatoto i dosega ne ostvareno. Ide-alno bi bilo da ima t.n. Lej`r centri (takvi ima vo An-glija i pretstavuva odli~en sportsko rekreativen centarvo koj obavezno ima i bazen, no i drugi sportski tereni, iuslovi za sportuvawe na otvoreno i zatvoreno. Bi naprav-ila i „komjuniti centri”, mesta kako {to porano biloDom~eto vo Чento , bi pravela biblioteki so ~italni...

„SKOPSKO EHO“ PRA[UVA: KOI TRI RABOTI PRVO BI GI NAPRAVILE AKO STE GRADONA^ALNIK?

HAJDI STERJOVA SIMONOVI]

8 FOTO DOKAZ

18 fevruari 2021

GRA\ANITE DO GRADONA^ALNICITE

Snegot ne ja pokri dupkata na mostot kaj MANU. Treba li nekoj da nastrada od elektri~nite instalacii za da se popravi. Dejan

Od pokrivot gi simnaa i gi frlija na bregot naVardar vo Novo Lisi~e. I niv li treba Vardar dagi ras~isti? Aleksandar

Patekata za slepi lica kaj nova @elezni~ka stanica stana opasna za sekogo. Ili da se popraviili da se trgne. Aco

Foto Studio so 27 godi{no postoewe.Profesionalni uslugi od oblasta na

Foto i Video produkcijata.

Tel. 02/3062-018, 078 305-186

9FOTO DOKAZ

18 fevruari 2021

Po~ituvani ~itateli,Preku rubrikata „FOTO DOKAZ“ mo`ete daispratite poraki do skopskite gradona~alnici zase ona {to mislite deka treba da go popravat, dopravat, napravat, is~istat... ili pak da gi pofalite za ne{to dobro sraboteno. Site va{ifotografii i kratok komentar mo`e da ni gi ispratite na e-mail: skopskoeho@yahoo.com

Vo zavisnost od prostorot i soodvetnosta naporakite Redakcijata na „SKOPSKO EHO“pogolemiot del od niv }e gi objavi vo vesnikot.

GRA\ANITE DO GRADONA^ALNICITE

Na trotoarite za pe{aci na ulica „Todor Чangov“vo Lisi~e e otvoreno novo „parkirali{te“. Aleksa

sledete ne na

Skopsko Eho

Gradinka vo Taftalixe lani se renovira{e odnadvor. Sega treba i odvnatre za da ne protekuvakako denovive. Miki

Se pofalija deka go is~istija gradot, no toa gonapravija sporo im treba{e dva dena. Angel

10 OBJEKTIV

Informacijata za nacrt-koncep-cija za promeni vo osnovno obrazo-vanie se najde vo dnevniot red nasednica koja zapo~na vo vtornik a na~ij dneven red ima 67 to~ki. Pra te -ni cite vo makedonskiot parlament}e se informiraat za pre d lo`enitepromeni, no i }e mo`at da go ka`atsvojot stav za temata koja predizvi -ka brojni reakcii vo stru~nata jav -nost. Pratenicite treba i daza zemat stav za brojni kritiki koivo izminative nedeli do minis-terkata Mila Carovska i do MONupatija skoro site obrazovni insti-tucii vo Makedonija. Tie iska`aapove}e kriti~ki zabele{ki, barawaza povlekuvawe, protivewe navoveduvawe na integrirani pred-meti, za~uvuvawe na posebnosta napredmetite istorija, hemija, fizi -ka, geografija…

Taka na primer Filozofskiotfakultet (koj e stolbot na makedon-skoto obrazovanie) predupredi dekapredlogot mo`e da predizvika go le -mi problemi vo obrazovanieto.

- Nacrt-verzijata sodr`i meto do -lo{ki i didakti~ki nedoslednosti ire{enija koi ne soo d vetstvuvaat navospitno-obrazovnata i op{testve-nata realnost vo dr`avata. Imple-mentacijata na Koncepcijata mo`e

da predizvika seriozni problemivo sferata na obrazovanieto, pre -du predija od ovoj fakultet.

Od Pedago{kiot fakultet voSko pje, isto taka, predupredija dekane e potrebno brzawe vo ovoj pro-ces.

Profesori od Prirodno-mate -ma ti~kiot fakultet jasno i pora~aana ministerkata Mila Carovskadeka nagli promeni vo obrazovani-eto }e bidat neproduktivni i {tet -ni.

Institut za nacionalna istorijapredupredi deka ne treba da ima ig -ra we so nacionalnata istorija.

- Makedonskata dr`ava ne smeeda bide isklu~ok i da eksperimen-tira so sopstvenata nacionalna is-torija. Za su{tinski i konceptualnireformi vo obrazovniot sistem sepotrebni temelni analizi i konsul -ta cii so nau~nata i akademskatafe la, Konceptot treba da se pov le -~e, pobaraa istori~arite.

I od najvisokata nau~na institu-cija vo zemjava – MANU dojde pre du -pre duvawe.

– Potrebno e stru~no i celis ho -d no vodewe na site reformi naobrazovanieto vo na{ata dr`ava, areformite treba da obezbedat sis-tematsko i posebno izu~uvawe na

makedonskiot jazik i makedonskataistorija, se potencira vo soop{te-nieto na akademcite.

Pretsedatelot na MANU Qup~oKocarev, pak, najdirektno ka`a dekareformite imaat za cel da go iz -bri {at predmetot istorija, i da seza boravi na negovata uloga vo vos -pit no-obrazovniot proces.

– Edinstvena cel e da se iz bri -{e od nastavnata programa vo os -nov noto obrazovanie predmetotis to rija. Da se izbri{e predmetotistorija vo ovoj moment i pritoa dase zaboravi mestoto i ulogata napredmetot istorija vo vospitno ob -ra zovniot proces na mladite gen-eracii vo Evropski i me|unarodniramki i va`nosta na istoriskatasvest na sovremenite generacii zaistoriskoto minato i za po li ti~ ka tai kulturna istorija na Makedo ni ja enavistina nepotrebno, veli Ko carev.

Dali pratenicite }e gi imaatpredvid i ovie poraki i {to }e ika`at na ministerkata Carovska }ese vidi vo raspravata.

Pratenicite }e ja poslu{aat stru~nata javnostza obrazovnata reforma ili Carovska?

11INTERVJU

18 fevruari 2021

Zad na{iot poznat pisatel BlagojIva nov se celi 90 godini `i ve e -

we vo rodnoto Skopje. Dovolno zamno gu dela, raskazi, zapisi, se }a va -wa i verba deka vo gradot }e bidepo dobro.

l Koga }e ka`ete Skopje, koi mi -s li i sliki Vi se pojavuvaat?

- Otkrivaweto na maalata. Pone{ to be{e poznato. No, po oslobo-duvaweto na Skopje na 13 noemvri1944 godina, po~navme da se dvi ̀ i -me niz gradot. Roden sum vo Чair. Japoz navav Topaana. Turskoto maalopod Gazi Baba. Du}anxik, blizu skop -s kiot pazar. Ridot kaj FrancuskiGrobi{ta, od kade{to go gledavmeVar dar, Hajd-park. Vo mesecite poos loboduvaweto, od Чair odevmepre ku Vardar, na rabotni akcii zaras ~istuvawe na urnatinite {to giostavija okupatorskite vojski koipominaa niz gradot. Prvo bugar s ka -ta, potoa germanskata, nivnite sojuz -ni ci ... I taka, gradot be{e na{... Natoa mi se navra}a i denes mislata.

l Koe Skopje go sakate pove}e:Ova sega ili toa od porano?

- Sekoj period od mojot `ivot, iso preselbite niz maalata, e za ~u -van vo se}avawata so ubavi ne{ta,kako i so neradosni raboti. Gradote toj, eden. Vo nego `iveam deve de -set godini. Sum imal mo`nosti zamno gu patuvawa. Sum se vra}al vone go da se odmoram, da zdivnam. Mibi lo ubavo vo nego so bliskite, so

pri jatelite, mi zna~el mnogu i sogro bi{tata kade bile pogrebuvanimo ite bliski, od moeto detstvo dode nes. Koe Skopje? Celo Skopje.

l Dali Vie dovolno mu dadov -te na gradot?

- [to? Da se pofalam? Ne sumbil stopanstvenik za da ka`am kolkusum pridonel vo taa oblast, nitusum bil gradona~alnik ili vo grad-skata administracija koj izgradilvodovod, pridonel vo negovata orga-nizacija, pridonel vo praveweto naulici i bulevari. Bev novinar, ra -bot nik vo kulturata, koj pi{uval gla -v no za dejnostite vo kulturata iob razovanieto. Bev aktivist vo kul -tur nite zdru`enija, blizok do ama -ter skoto tvore{tvo, vo folklorot,mu zikata, slikarstvoto. Pa bev, ednovre me, ipretsedatel na gradskataKul turno- prosvetna Zaednica. Setotoa go sakav mnogu. Da se pofalamse be si so toa.

l So {to najmnogu se gordeetevo Skopje?

- Otkako znam za gradot, vo Skopjesekoga{ imalo edno dvi`ewe vo kul-turata i tvore{tvoto – napati poma-lku vidlivo, napati mnogu vidlivo.Dvi`ewe od mladi amateri, qubi -te li koi podocna se projavile kakozna~ajni tvorci. Vo akterstvoto, voigraorstvoto, vo muziciraweto ipeeweto, vo slikarstvoto. I vo fil-mot, kako i vo literaturata. I toadvi ̀ ewe, taa tvore~ka voznemire -nost, trae i denes. Von instituciite– za potoa da vleze vo niv i da ne imdava da zaspijat. Taa strast, na pri -mer, za xezot, za folklorot, za pi {u -vawe pesni i nivno javno ka ̀ uvawe,taa strast za dramskiot amaterizamitn. - e i denes prekrasna bolest {tose gleda vo sobirawata na mladite.Mislam ni Kovid-19 ni Kovid 196 nemo`e da go zapre toa.

l Pregolemo li e Skopje za Vas,treba li da raste ili da se na-mali?

- Skopje be{e najgolem grad voMa kedonija i po krajot na vojnata. Vonego prodol`i doa|aweto na lu|etood vnatre{nosta. Mnogu od niv beaonie {to baraa podobar `ivot, po -dob ra rabota. Vo godinata na zem jo -

tre sot, vo 1963 godina, ima{e ne ka -de nekade trista iljadi `iteli, zna -~i nekade nad dveste iljadi pove}eod po vojnata. Ne se broeja okolnitesela. Izgradbata na Skopje po zem jo -tre sot, privle~e mnogu lu|e, ne samood Makedonija. Napredokot so obno-vata na gradot zna~e{e napredok ivo stopanskiot razvoj, vo kulturata.Ima {e potreba od rabotnici, odkad ri vo mnogu oblasti. Taka gradotdo bi novi `iteli. Grad koj vo Make -do nija dava{e mo`nost za vrabotu -va we, za kariera vo mnogu oblasti.Ka ko mo`e da se zapre toj proces?So koi ograni~uvawa? Gradot e toj.

l [to Vi nedostasuva vo gra -dot, a {to bi odzele?

- Da odzemam od nego – {to? Lu|e,dejnosti? Ne bi go mo`el toa. [to,se pak, bi odzel od nego? Nemarnostana nekoi `iteli za svojot grad. Otpa -do cite. Ne~istotijata, i takvi rabo -ti. Se nadevam deka samiot grad, sosvojot `ivot i so svojot razvoj, }e ginamali problemite od sekakov vid.

Se nadevam deka samiot grad, so svojot `ivot i so svojotrazvoj, }e gi namali problemite od sekakov vid

Potrebite se pogolemiod mo`nostite

l Skopje i skopjani davaat i pla -}a at, no dali instituciite i gra do -na ~alnicite dovolno mu davaat nagradot?

- Ne sum vo mo`nost da odgovoramuve rlivo na pra{awevo. Samo znamde ka zna~aen broj institucii rabotatso sredstva od gradskata kasa. Verojat -no potrebite i barawata se pogolemiod mo`nostite tie da se zadovolat. Odzadovoluvawe na komunalnite potrebipa se do ona {to go bara `ivotot naeden grad. Se pro{iruva toj spisok naba rawa.

BLAGOJA IVANOV

Bi gi odzel od Skopje nemarnosta nanekoi negovi `iteli, otpadocite...

12 ZA NAS

VESNIKOT GO IMA I VO VA[ETO MAALO...

Автокоманда: Маркет КАЛИНКА; Драгстор ЕЛ ДЕ

Аеродром: Тобако ТАБАК ИВ; Пекара ЈОВЧЕ ТЦ Бисер; Пилјара греен

Фруит; Маркет ОКИ; ДИСКОНТ М; Месарница БЕЈБИ БИФ ТЦ Бисер

Битпазар: Тобако ГАБЕРЦИ ТРЕЈД

Бутел 2: ТП КИКИ; Продавница МАТАК

Влае: ТИКТАК Тобако

Водно: ВОДНО МАРКЕТ

Железара: ПАПАК ТРЕЈД

Капиштец: Тобако МАРТОН ТП

Карпош 1: Продавница УН АМИГО ГРАНДЕ

Карпош 2: Тобако ЕСТЕРА ЛУКА.

Карпош 3: ТАК ТОБАКО; ДАНИ МЦ.

Карпош 4: Зур и Гранап

К. Вода: Тобако МОРНАР; Тобако ТО МИ АС; Маркет ДИМ

Козле: ЗОКИ ГОЛД

Населба Лисиче: ДИСКОНТ М

Ново Лисиче: АГРОВАРДАР ПРОМЕТ

Тафталиџе 1: МЕСАРА АНДРЕА

Тафталиџе 2: ТОБАКО ВЕНЕРА

Центар: ДЕНЕСА ТОБАКО, ТОБАКО МТ АС,

ТОБАКО ЛА ЦДИ, продавница ЦАЦИ, КИОСК ВИТА ПРЕС

Црниче: ПОЛО МАРКЕТ

Чаир: Продавница ГИЛЕ СУПЕР ТРЕЈД; ТП КИКИ

Ченто: МАРКЕТ АН ГО КОМЕРЦ

Zemete primerok na „Skopsko Eho“ na 100 lokacii niz gradotOva se lokaciite kade mo`e da si zemete vesnik „Skopsko eho“, koj besplatno ve ~eka sekoj ~etvrtok:

25.000tira`

Koga se vozi velosiped po gradottoga{ i izleguvaat najrazli~ni

pot rebi. Nekoga{ to~akot }e se ra si -pe, }e izdi{i gumata, treba ve losi pe -dot da se ostavi na siguren pa rking,kade velosipedistot mo`e da seosve`i so voda... Nekoi gi zna at mes-tata po koi voobi~aeno pominuvaat.No {to ako velosipedistot se najdevo sosema drug del od gradot? Toga{kako najdobra i najbrza pomo{ doa|aveb-aplikacijata „Travelers Cycling”(„Patni~ki velosipedizam”) koja enameneta tokmu za velosipedisti.Napravena e pred okolu godina denaod dvajca vqubenici vo velosipedi,skopskata bra~na dvojka Bojan i TawaManeski.

- Sakavme na mapa da giozna~ime site velosipedskipateki i mes ta koi mo ̀ atda im bidat od pomo{ navelosipedistite, da zna -at kade mo`at da izvr {atpopravka, da parkira atsigurno, da se osve`at...Ednostavno, da im bidepri raka koga }e se vozat sove lo si pedi. Naj golem del odpatekite i lokaciite sami gimarkiravme a del od informaciitedobivme od drugi velosipedisti,klubovi... I ovaa aplikacija posto-jano se nadograduva so punktovi i in-formacii, ni velat Bojan i Tawa.

Osven mapata na Skopje na veb-

aplikacijata mo`e da se najdat pa te -ki te i punktovi za velosipedistitei vo drugi gradovi – Bitola, Ohrid,Ki~evo, Berovo, Prilep i Struga, avo naredniot period }e ima i za dru -gi gradovi.

- Re~isi da nema mesto vo Skopjekoe ne sme go pominale so velosipe -di. Najte{ki za markirawe se par -ki n zite, no blagodarenie na in for-

maciite koi gi dobivame odkolegite dosta od niv se ev-

identirani. Ostanaa u{ -te no i tie }e gi op fa ti-me, veli Bojan, koj e pro -

gra mer po profesija.Toj smeta deka vo Skopje ve}e ima

solidno razviena velosipedska in-frastruktura, posebno so izgraden-ite pateki i punktovi.

Zadovolni se i od toa {to vogradot ima se pove}e velosipedistikako rezultat i na subvenciite koise davaat od gradot i od op{tinite.

- Te{ko bi mo`elo da se ka`ekolku vkupno ima velosipedisti vogradot no gi ima mnogu, sekako. Naprimer, koga vo dekemvri 2019 god-ina vozev po kejot od Aerodrom koncentar vo utrinskite ~asovi vo ob -rat na nasoka sre}avav po desetinalu|e. Lani, pak, vo isto vreme, vo istpe riod, sre}avav po okolu 25 ve lo -si pedisti. Vo letnite meseci sre }a -vav i po 60-65 velosipedisti. Toadovolno zboruva deka zna~itelno sezgolemuva brojot na velosipedis-tite, ni veli Bojan.

APLIKACIJA KAKO MAPA

Izdava~: MARMAKS STEP DOOEL Skopje

ul. Kosta Novakovi} br.14/16 Skopje`iro smetka: 210067012800147

Upravitel: Jovica Tasevski

e-mail: marmaksstep@yahoo.com

SKOPSKO EHO ul. Metodija [atorov [arlo 30/2, Skopje

tel: 078/418-692

RedakcijaGlaven urednik:

Antonio Spaseve-mail: skopskoeho@yahoo.com

Tira`: 25.000 primerociIspe~ateno na: 17.2.2021 g.

Pe~ati: „Evropa 92“ Ko~aniul. Kri`evska br. 52

Sre}a ne vee pove}eZa edna ve~er snegot gi obele pa

du ri i zatrupa ulicite na Skopje.Dali slu`bite zadol`eni za negovo~istewe gi napravija potrebnite ak-tivnost i ovozmo`ija vo gradot daima lesna proodnost i na vozilatai na pe{acite?

Na ovaa dilema od Gradot Skopjevelat deka ekipite na zimskataslu` ba na gradot bile na teren, pri{to dosega se frleni nad 1000 tonisol na gradskite bulevari i ulici.Kako {to se naveduva vo soop{teni-eto site gradski ulici i bulevari votekot na denono}ieto bile ~isti iproodni i nikade ne e zabele`an za-stoj na soobra}ajot.

[to velat skopjani?- Sre}a ne vee pove}e. Da se na -

de vame deka i nema pove}e da vee,ova e edna od reakciite na socijal-nite mre`i koja dovolno objasnuvakolku skopjani se zadovolni od is -~is te no to, za koe nadle`nost imaati op { ti nite.

Ne treba nitu poseben ko mentar.

Im pomagame na velosipedistite da gi doznaat site pateki i punktovi

Sledna cel aplikacijaza mobilni telefoni

Bojan i Tawa ni naveduvaat de -ka aplikacijata sega e dostapnasa mo na veb-sajtot i deka treba dapostoi internet-vrska.

- Sega rabotime na toa taa dabide dostapna bez pristap na in-ternet kako i toa da mo`e da se„simne” i da se postavi na mobi -len telefon za da vo sekoj momentbi de pri raka. Inaku, zadovolnisme so sega{en broj na poseti naapliakcijata od okolu stotinagra |ani dnevno, velat tie.

Sakavme na mapa da giozna~ime site mesta koi mo`atda im bidat od pomo{, daznaat kade mo`at da izvr{atpopravka, da parkiraat sigurno, da se osve`at..., velat Bojan i Tawa Maneski

BOJAN I TAWA MANESKI:Najgolem del od

patekite i lokaciitesami gi markiravme, a del

od informaciite dobivme oddrugi velosipedisti, klubovi...

13@IVOT

18 fevruari 2021

14 OBJEKTIV

ТАБЛО Медиа

МАРМАКС СТЕП

ДООЕЛ Скопје

тел: 078/444-021

е-mail: marmaksstep@eho.mk

l Концепт на рекламирање сокој најлесно може да се дојдедо саканата таргет група

l Рекламирањето е во рамка вокоја се поставува постерот сорекламната порака

l Рамките се лоцирани во станбени и деловни згради,исклучиво во приземјето, предлифтот или во самиот лифт

Истакнете ја вашата реклама преку

l Забележлив и кога не очекувашl Флексибилен во промена на постеритеl Прецизно одредување на таргет групаl Сугестивен l Идеален за пренесување на детални

информацииl Внимателно избрани 500 локации во градотl 50.000 лица дневна фреквенција

Stoi li liderot na SDSM i pre-mier Zoran Zaev zad nova kandi-datura na skopskiot gradona~alnikPetre [ilegov, koj ve}e najavi deka }ese kandidira? Vakvo pra{awe senametnuva po neodamne{noto navedu-vawe na Zaev na osummina aktuelnigradona~alnici koi ap so lutno u{tesega gi poddr`uva za nov izbor napretstojnite esenski izbori. Me|u os-umtte gradona~alnici so ~ija rabotaZaev bil „isklu~itelno zadovolen” gonema nitu [ilegov, nitu pak bilo kojod skopskite op{tinski gradona~al-nici.

- Isklu~itelno sum zadovolen odrabotata na gradona~alnicite naValandovo, Bogdanci, Demir Kapija,Kon~e, Ko~ani, od noviot grado na -~al nik na [tip, na Staro Nagori ~a -ne, Kru{evo, Mavrovo Rostu{e…Ona {to mo`am da ka`am vo momen-tot e li~no kako pretsedatel naSDSM }e zastanam zad nekolku kan-didati zaradi toa {to imam svojli~en vpe~atok, {to ne zna~i deka

}e bide i kone~na odluka bidej}iimame jasni i statutarni opredelbikako se pravi toa, izjavi Zaev.

Dali e ova poraka do [ilegov odpartiskiot lider Zaev deka ne ezadovolen od negovata rabota ideka ima rezervi kon negovata ambi-cija povtorno da se kandidira? [i -le gov kon krajot na minatata godinanajavi deka saka da se kandidira zau{te eden ~etirigodi{en mandat i}e bara poddr{ka od mati~nata par-tija SDSM za negovata kandidatura.

- Promenite koi se slu~uvaa vona{iot grad se seriozno vidlivi vosite urbani poliwa. Mislam dekaseto toa mi dava za pravo da pobaramod SDSM da ja poddr`i mojata kandi-datura za narednite lo kalni izboriza povtoren izbor za gradona~alnikna Skopje. Jas sum ~ovek {to gipo~ituva postapkite i procedurite iimaj}i predvid deka sum politi~kipretstavnik na politi~ki partija }ebaram legitimitet da dobijam od mo-jata partija. O~ekuvam deka takov le-

gitimitet }e dobijam, a gra|anite setoova {to go rabotev izminative godini}e go verifikuvaat na lokalnite iz-bori, izjavi toga{ [ilegov.

Pra{awe e poradi {to Zaev ne gonavede [ilegov no i drugite skopskigradona~alnici kako funk ci oneri so~ija rabota ne e „is klu ~i telno zado-volen”. Mo`ebi pri ~ina e vo gole mi -ot broj na nerealizirani proekti koivo tekot na mandatot koj sega izmin-uva ne gi napravile skopskiot iop{tinskite gradona~alnici. Indi -ka tivno e i toa {to Zaev iska`uva de -ka e isku~itelno zadovolen so no vi otgradona~alnik na [tip - Ni kolov koje izbran na funkcija so se ma neodam -na, na 13 dekemvri la ni!?

Razo~aran li e Zaev od [ilegov pa ne go spomna me|u gradona~alniciteod koi e „isklu~itelno zadovolen“?

15

18 fevruari 2021

skopskoeho.mk~itajte ne i na internet i tamu sme besplatni

KLIKNI!

IN BOKS

Bla`e Koneski ostvari edinst -ven opus so originalni tvo re~ -

ki belezi: vo poezijata, kako avtorna proza i vo nau~nite trudovi,ce net i vo svetot. Negoite delavsu { nost se najdobar odgovor nasite aktuelni negirawa i prisvo-juvawa koi se odnesuvaat na make-donskiot jazik i identitetot, namakedonskata istorija. Toj svoiteli~ni is kus tva i isku{enija gipreto~i na lir ski i strog na~in vosvojata po e zija isepana na ubavmakedonski jazik. Kako dete silnogo do`iveav ritualot na semejnasvadba: oso be no muzikata i ritamotna „Te{koto” (lazoroskoto), radostai tagata, pla ~ot na naj bliskite.„Te{koto “ stana moja slikarska pre -o kupacija. Poezi ja ta na Bla`e Ko -nes ki mi stana bli ska tokmu naemotiven plan, ka ko i so temitekoi dobivaat univerzalno umet -ni~ ko zna~ewe, Me pleni ednos-tavnosta zaedno so mi s lovnataslo`ena sugestivnost na ne govatapoezija, spoj na klasi~no i mod-erno. Prvo ja nau~iv na pamet po -enata „Te{koto” i gi ~itav na glastrogatelnite stihovi: O te{ ko to!zurli {tom divo }e pis nat/{tom

tapan }e grmne so po d zemen ekot/vo gradive zo{to `al luta se stis -ka/.

I vo drugite pesni se sodr`anispecifi~nosta na makedonskotopod nebje i na tradicijata, svojstvana lu|eto. Vo pesnata „Vezilka” evtkaena simbolikata: Dve boi tamuti gorat i kapat, dve {arki tvoi –crvena i crna.

Sledat pesnite „Sterna”, „Raku-vawe”, „Skopje”, „Igra so dete” itn.Vo site niv provejuva ~uvstvo nabeskrajna ~ove~ka taga, za zagri`e -nost za zagrozenosta na svojot na -rod.

Sobrav hrabrost da go posetamBla`e Koneski vo MANU, na kus raz-govor: go pra{uvav za oroto „Te{ -koto”, a toj ostavi kus zapis kakonastanala poemata. Ja pame tam ne-govata inspirirana promocija na

knigata „Iljada i ed -na no}”, kako i ne -gova ta gromogla s nasmea. Mu be{e dra go{to kritikata gi oceni pozitivnocrte`ite na \or|i A~eski, nego viotprijatel. Tekstovite „Ed en opit” i„Za otkrivaweto na pesnata” ima atosobeno sloevito zn a ~ewe.

Bla`e Koneski vo mladosta me -lan holi~no zabele`uva: se rodiv„vo malo sma~kano pleme”. Os-tanaa, no i se zgolemija makedon-skite cr ni la – se do rabot nais~eznuvawe. Se namno`ija xux-esti li ko vi, no deloto na Bla`eKoneski e monumentalno, na eti~ -ki i duhoven plan. Zabele ̀ ano e:Si otide ogor~en... Sloboda, za -kon, ednakvost ne postojat, ostanaha o sot i padot na site vrednosti,zlo to.

Koj zaslu`uva glas naMakedonec

Vonredni ili redovni parlamentarni izborida se, }e glasam samo za tie koi }e se obvrzat voprogramata najmalku na slednovo:

- preispituvawe na “konstitutivnata” sed-nica na 27.04.2017 i legitimitetot na site ponatamo{ni odlukina toa sobranie i taa vlada;

- poni{tuvawe ili revizija na prespanskiot i dobrososedskiotdogovor, vo polza na Makedonija;

- vra}awe na prethodnata preambula vo Ustavot na Makedonija;- vra}awe na imeto Makedonija kako ustavno ime na dr`avata

Republika Makedonija, makar i samo za vnatre{na upotreba;- sudewe i presuda za velepredavstvo na site involvirani vo

prethodnata i tekovnata vlast;- unitarnost, nezavisnost, samostojnost i suverenost na Repub-

lika Makedonija.Site ostanati ne me interesiraat i ne go zaslu`uvaat ni mojot,

ni glasot na sekoj Makedonec/Makedonka so dignitet i integritet.Darija Andonovska – 11 fevruari, Fejsbuk

Za vakciniraweto...NEMA ENDE. Procesot na

nabavka na vakcinite, kako ipo~etokot na vakcinirawto eidenti~en so priemot vo EU.Se e podgotveno, site uslovise ispolneti i (najbitno!) pos-toi obostrana volja toa da seostvari. Edinstveno ostanuvada se utvrdi datumot. Bazenot

e nov i ubav, lu|eto raspo lo ̀ e no pli-vaat vo nego, a nekoi i sko ka at odskokalnicata. Edinstveno os tanuvabazenot da se napolni so voda. Drugotoe OK. Prikaznata {to ja `iveeme ne o -do livo me potestuva na nas lovot naknigata „Beskrajna pri kaz na” od Mi-hael Ende. Me|utoa, Ende nema. Sepak,za kraj, edno Ende.

Qubomir Cuculovski – 11 favruari, Fejsbuk

Se namno`ija xuxestilikovi, no deloto naBla`e Koneski e monumentalno

I M A M E

K V O R U M

VladimirVELI^KOVSKI

IN BOKS

16 IMAME KVORUM

Do~ekavme kone~no nekoj da mudoj de na gosti na Zaev, epten go

ignoriraa funkcioneri od drugidr`avi vo posledno vreme, ama eteVu~i} mu dojde na gosti za da mudonese vakcini. Vide ~ovekot, dekana{iov ne go biva za da nabavi sam.

Tuku mene za drugite gosti mi be -{e temata... Koronata izminati te12 meseci ni uskrati dru`ewe, sva -dbi, slavi i proslavi, odnosno ode -we po gosti... No na{ata vlast, ia kosme edinstvenata dr`ava vo Ev -ropa koja ne se snajde so imuni za ci -ja na naselenieto, so eden procesgo re{i ovoj problem i }e ni donesigo sti po doma: od 1 april na vrata}e ni tropnat popi {u va ~i te.

Dali e toa dobro osmisleno?Od koga se pojavi Kovidot retko japosetuvam majka mi. I koga }e oti-dam, toa e poseta „od noga” so maskii rakavici, zatoa {to taa i ne pri -ma gosti - vo rizi~na grupa e. Isega majka mi }e mora da primadrugi gosti, a mene ne me prima{ei koga }e ja zamolev da bide po fle -k sibilna mi vele{e - Taka re~eFi lip~e i gotovo! A sega, po pi {u -va~ite koi prethodno vlegle vodrugi 10-15 domovi, a za koi ne sumsi g uren dali gi po~ituvale site

za{titni protokoli i bez garan-cija deka vo nekoi od prethodnitedo movi ne do{le vo kontakt so po -zi tivno lice, na rizi~nite grupi{to ne primaa gosti, sega }e im doj -dat na kafe.

Pa sakam da pra{am: Zo{to pov -tor no izbrzuvawe na {teta nazdra vjeto na gra|anite?

Voop{to ne me interesiraatpar tiskite nadmudruvawa, kavgi i~udni logiki okolu odr`uvawetoili odlo`uvaweto na popisot, za -toa {to i SDSM i VMRO-DPMNE sepod ednakvo vinovni za toa {toMakedonija, zaedno so Somalija sedvete edinstveni dr`avi vo svetotbez popis pove}e od 15 godini.

I dodeka vo drugite dr`avi po -pi sot se odlo`uva, {to tolku gorikaj nas za da bide sega? Zo{to sebrza? A da se potsetime, taka sebr za{e i so promenata na imeto iso minatogodi{nite izbori. Paraz misluvaweto mi odi do tamudali mo`ebi popisot e u{te ednopar ~e od mozaikot {to treba trebada se slo`i za da bidat zadovolnistra nskite gazdi.

Ili pak navistina se brza za,kako {to ne uveruva vlasta, kone~nona Makedonija i trgne i vo ekonomi-

jata i da dojdat boga -ti te investitori dagi isturat dolarite iev rata od svoite tor -bi.

No i opravduva -wa ta koga se brza{eso promenata na ime -to, za da vle ze me voNATO bea deka nastra nskite investi-tori im treba si gur nost za da doj-dat. Isti bea i opravduva wa takoga se brza{e so izbori, deka zapri vle kuvawe investicii potre -ben e funkcionalen parlament ivlada so {irok mandat. Sega istoso popisot... A investitorite ni ka -ko da stignat ili pak imaat po gre{ -na ma pa, pa namesto vo Ma ke donijaza vr {uvaat vo Srbija, Albanija iBu ga rija.

Tuku da batalime investicii,toa e druga bolna tema. Majka misa ka da go pra{a Filip~e za po pi -sot i popi{uva~ite: gostite {to }edo a|aat – gosti li se?

Za toa deka vaka so sklepanipra vila za sproveduvawe na po pi -sot se pla{am deka i gostite mo`eda se popi{at kako doma{ni, no toae tema za drug pat...

Gledam deka mn-o zina se is f -

ru strirani od od-lukata na Mari- ~i}, odnosno na-

me rata na vladata na Zaev dauni{ti se' {to po~nuva na M (osvenmercedesot na Grujo - toj e bezbedeni vr{i rabota).

Izvinete, ama jas nemam ve}e si -la za drama, za se~ewe veni, za sol -zi ili za kletvi... Jas UPORNOup o trebuvam Makedonija/Macedonia

sekade kade {to treba. I toa }e gopravam ne samo zaradi kriminal-niot na~in na koj ni go smenija imeto,tuku zatoa {to toa e najefikasniotna~in na borba - se' dodeka ne se„najde ma`” (da go pa rafraziram BC)koj nema da se femka, tuku }e go rask-ine Prespanskiot dogovor i onaabugarskata jamka okolu vratot. Na {i -te sosedi znaat deka so politi~kavabagra lesno }e se spravat, ama u`as-nati se od sekojdnevnata upotreba naMakedonija/makedonsko, a najmnogu

od se' gi vadi od ko`a koga toa }e gozboruvate kon nadvor. Mnogu gr~kianaliti~ari go ka`ale toa eksplic-itno, ama nie sme tolku za fa te ni sosopstevniot pla~, {to ne slu{amevnimatelno.

Upotrebata na MAKEDONIJA/MAKEDONSKI / MAKEDONSKO e~in na OTPOR, nenasilen, ama tvr-doglav i uporen. Sekoj koj upotrebuvaSeverna, osobeno vo javniot govor eili kukavica ili oportu nist. Xabeim legalizam - kriminal ne sepokriva so legalizam.

Biljana Vankovska – 11 fevruari, Fejsbuk

Gostite pri popisot, gosti li se?

Nikola TASEV

^in na uporen otpor

Dosega, ve}e mnogu e ka`ano zana{iot neodamne{en uspeh da

se plasirame na Evropskoto prven-stvo vo odbojka. Navistina, ne emala rabota vtorpat po red davlezeme me|u najdobrite ekipi naStariot kontinent. Uspeh e toa, kakona sekoj na od nas individualno(mislam i na igra~ite i na stu~niot{tab), taka i kolektivno, kako timot.Tamu sme kade {to zaslu`ivme bla -go darenie na napornite podgotovkiod mesec dena, blagodarenie naposvetenosta, na toa {to ne kalkuli-ravme tuku imavme jasna cel. „Samorabota, samo rabota” ni be{e motocelo vreme. I znaevme deka toj trud,toj napor }e ni se vrati kako bu me -rang po {to }e se izraduvame kako{to treba.

Sega, koga }e se najdeme na EP,ko ga toa }e zapo~ne, koga }e po~natpr vi te bitki za poeni, prvi ser vi -si, prvi sme~evi... ~ove~ki e da sena devame deka ovojpat }e pos ti g ne -me po ve }e od minatiot. Iskreno, ce-lime na podobro i imame osnova zatoa. Porasnati sme, posigurni vosebe, sa kame pove}e. Toa e onoj vna-

tre{en glas {to sega go slu{ame vosebe. Vlez vo nokaut faza }e nibide vis tin ska satisfakcija. Ne etoa ne voz mo` na misija iako site re -pre zen- ta cii tamu }e bidat dojdeniso ista cel. Sepak, {to i da se slu -~i, kako i da ispadne na krajot, sa -kam jav no s ta vo Makedonija da znaedeka nie na terenot davame se odsebe, deka ne vodi samo `elba dos-tojno da ja pretstavuvame na{atazemja, deka sakame da pobedime.Nekoga{, za pobeda, za plasman na -ta mu, i toa ne e dovolno oti }e na i -de te na po dob ri od sebe, nekoga{nema da vi bi de denot. No, sakamsite da znaat de ka nie }e go dademesvojot maksimum.

Me raduva i toa {to odbojkata voMakedonija odi na podobro. [to ida se slu~i na ova EP treba da seznae deka prikaznata tuka nema dase prekine. Odnosno, ubeden sum de -ka nema da ni se slu~i ona {to sena re kuva kako „prekin na kontinu-itet”. Site treba da ne raduva {tovo tekot na izminative natprevari{to sme gi igrale se vode deka sepojavuvaat novi de~ki, novi deca

koi po ka ̀ aa dekaima at potencijal. Netreba da ne sme is -kre ni i da priznaemedeka, se pak, i na ovaagenera ci ja eden den}e i tre ba zamena.Ima me igra~i nad 32,33 godini i na nivnipo zi cii treba da dojat pomladiigra~o. Takov e redot i na toa seraboti vo timot. Ova leto pred nas}e go koristime i za toa i sigurnesum deka nim se pove}e }e im sedava {ansa i mo`nosti za napredu-vawe. So toa i reprezentacija no idoma{nata liga }e bidat pojaki ipoodbri.

Ona {to posebno sakam da go po-tenciram toa e izraz na blagodar -nost do mediumite, do site lu|e koine poddr`uvaat. Toa e eden golemveter vo na{iot grb i koj ni davadopolnitelen stimul da bidemepodobri. Sega nie sme na poteg, dapoka`eme kolku ja sakame odbojkata,kolku dobro znaeme da ja igrame,kol ku ja sakame na{ata Makedonija,na {ata ve~na tatkovina.

Finansiraweto naop{tinite e mno -

gu seriozna rabota ifakti~ki finansiiteja odeduvaat nivnatasposobnost da odgovo-rat na potrebite nagra|anite. Op{tinitese finansiraat od so -p stveni izvori na pr -i hodi i drugi pri ho-

di. Me|u sopstvenite prihodi, lo kal -ni te danoci i taksi treba da najobe-mni, no ne e taka. Tie ,,velikodu{no”im ja prepu{tile glavnata uloga nadrugite prihodi. I nekoj }e re~atdeka toa e dobro, deka ne treba gra -|a nite da pla}aat golemi danoci, notoa e druga tema.

Kolku op{tinite se finansiraatod danocite {to im gi pla}aat gra |a -ni te?

Ajde da vidime kolku nie – gra |a -ni te vkupno pla}ame danok na imot idrugi lokalni danoci i taksi i dalitie se dovolni za nejzino finansir-awe? Eve gi podatocite za skopskiteop {tini:

Sekoj `itel na Op{tinata [uto

Ori zari pla}a prose~no po 518 de na -ri godi{no na svojata op{tina, naSa raj po 531 denari godi{no, a naj -mno gu na Karpo{ po 2.869 denari iCentar po 3.545 denari godi{no.

Poinaku poglednati brojkite ka ̀ u -vaat: prihodite od lokalnite da no cii taksi vo vkupniot buxet na Op -{tinata [uto Orizari u~estvuvaatvo vkupniot buxet na Op{tinata samoso 4,0 procenti, vo Saraj samo 4,1otsto, a vo Centar so 12,9 proce n ti iKarpo{ so 13,5 otsto. Koj e toj koj gokoj pla}a pogolemiot del? Se ko ja ~est{to ne odmenuva, no ni e jas no dekaop{tinata negova pesna }e pee.

Dr`avniot buxet obilno doturavo op{tinskite buxeti: od 28,2 otstovo buxetot na Centar i 30,7‘otsto vobuxetot na Aerodrom, pa se do 58,7procenti vo Saraj i 59,6 otsto vo[uto Orizari.

Ima edna stavka vo buxetetitekoja nosi ime: Danoci na specifi~niuslugi. Takov danok ili nekoj takovpodvid na danok jas ne poznavam. No,nekoj mu stavil takvo ime. Po nego estavkata so broj: 717137 i ime: Na do -mes tok za ureduvawe na grade`no ze -

m ji{te. Go ~itam Zakonot za grade`nozemji{te, za da vidim {to e toa. Vonego pi{uva: ,,Investitorot, nado -mes tokot za ureduvawe na grade`nozemji{te go pla}a vo tekot na postap-kata na izdavawe na odobrenie zagradewe.” I me|u slednite buxetskistavki u{te edno ~udno ime: Taksi nakoristewe ili dozvoli za vr{ewedej nost, tuka se: Nadomest na prena-meni i zakup na zemji{te (718115) iPrihodi od lokacii za izgradba nainvesticioni objekti (718116). Kogaza ovie prihodi so ~udni imiwa }epobarate kolku u~estvuvaat vo vkup-niot buxet }e vidite: vo [uro Ori za -ri - 4,9 procenti, Saraj – 9,4 otsto,no vo Karpo{ – 29,9 procenti i Чair– 34,0 otsto.

,,Nositelite na grade`nata eks -pan zija”, korektno ka`ano, se golemi,,polna~i” na op{tinskite buxeti.Ako finansiraweto e matno, ni{toot posle ne mo`e da gi izbistri ra bo -ti te. Ako od Vrutok pote~e matne{,matno }e te~e po Vardar. Op{tinatae najmalku na gra|anite, tuku na oniekoi ja finansiraat. Koj pla}a, negovapesna }e se pee.

17IMAME KVORUM

18 fevruari 2021

Slavko LAZOVSKI

Porasnati sme, }e go dademe maksimumot na EP vo odbojka

^ija pesna ja peat op{tinite za finansiraweto?

Darko ANGELOVSKI

МЕДИЦИНСКИ ПЕДИКИР

l Проблематични нокти и стапалаl Враснати ноктиl Габични инфекцииl Жуљеви

Ул. Методија Шаторов Шарло 23/3 Аеродром

19DIREKTNO SO...

So Blagica Novkovska, porane{nadirektorka na Dr`avniot zavod za

statistika zboruvame za pretstojniotpopis na naselenieto i zakonskitere{enija koi treba da se primenat.

�Dali smetate deka so donesen-ite re{enija vo Zakonot za popis nanaselenieto i so ogled na si tu a -cijata vo op{testvoto vo april }eima me objektiven i validen po pis?

- Smetam deka ne se obezbedenineophodnite uslovi za sproveduvawena objektiven popis. Kako prvo, vovre me na pandemija ne postojat us lo -vi za bezrizi~no sproveduvawe napo pis nite aktivnosti na terenot,koi {to baraat kontakti na popi {u va -~i te so golem broj na gra|ani, a pokrajtoa i so golem broj na drugi u~esnicivo popisot, predvideni so zakonot.Do neseniot zakon so site nejasnotii,nedostatoci, nekonzistentnosti nare{enijata, nejasni definicii, po -ka ̀ a deka postoi neorganiziranost,

ne sin hroniziranost i nenavremenire a kcii.

� Dali donesenite zakonski re -{e nija, metodologijata... davat os -no va za validen popis?

- Ima mnogu nejasni re{enija idefinicii vo zakonot i vo meto do lo -gi jata. Kako prvo, so zakonot kako gla -v na edinica na popi{uvawe sepr e dvideni licata - dr`avjani nazemjata koi imaat `iveali{te iliprestojuvali{te vo zemjata, bez ogleddali vo momentot na popi{uvawetose nao |a at vo zemjata ili vo stra n st -vo, a ne licata koi{to se so vo o bi ~a -e no mesto na ̀ iveewe vo zemjata. Ovae glavnoto izmestuvawe od me|unarod-nite preporaki. Dadenata mo`nost zadavawe na podatoci za otsutnitedr`avjani od strana na treti lica, zakoi{to osven znaeweto na EMBG nepostoi drug formalen uslov, a pro pi -{a niot opisen uslov deka site poda to -ci za otsutnite lica mo`e da gi da va„polnoletno lice na kogo naj mno gu muse poznati” samo gi zasiluva so m - nevawata za nerealno vklu~uvawe naotseleni lica ili lica koi se otsutnipodolgo od 12 meseci vo rezidentnotonaselenie. Toa e pro tiv re~nost sa mo -to po sebe. Nikoj ne mo`e da negiradeka treti lica ne mo`at i ne smeaatda davaat odgovori za senzitivni pra -{a wa od privaten karakter. Nitu zako -not nitu metodologijata ne obe z be-duvaat informacija kako }e se obezbe-dat odgovorite na pra{awata za vra -bo tenite lica koi se otseleni: zanivnoto zanimawe, dejnost kade rabo-tat, ekonomskiot status koj go imaat,primawata koi gi imaat i sli~no.

Se voveduva nova kategorija„mesto na ̀ iveewe” pokraj me|unarod -no propi{anite za popisite „voo bi ~a -eno mesto na `iveewe” i „ofi cijalnomesto na `iveewe”. Taa nova kate-gorija o~igledno ima svoja upotrebna„metodolo{ka” kombinirana namena.Voveduvaweto na vrzan potpis kakocvrst kontrolen mehanizam pome|u

direktorot na DZS i negoviot za-menik, e indikator za politi~katakontrola na sekoja postapka. Ova godefinira ovoj popis kako politi~kipopis i ja objasnuva nekonzistent-nosta na metodolo{kite re{enija.

� Dali e mo`no vo Makedonijada se napravi elektronski popis?

- Za da se napravi elektronskipopis neophodno e da postojat kva li -tet ni, a`urni, detalni, celosni, me -|u sebno usoglaseni bazi na podatoci{to treba da gi sodr`at site infor-macii za rezidentnoto nase le nie.Ima{e mnogu neargumentirani izjavideka vo na{ata zemja vo ovoj momentima takvi bazi i deka so niv mo`eloda se napravi elektronski popis. Zaelektronski popis potreben e sistemna bazi na podatoci kompatibilni sobarawata na popisnata metodologija.Dali postoe~kite bazi na podatocisodr`at podatok za voobi~aeno mestona `iveewe na licata, za semejnitere lacii na licata, za neregistiran-ite vraboteni i nevraboteni , za sta-tusot na invaliditet na licata itn?Odgovorot e: ne. Istovremeno, nekoiod vospostavenite bazi koi sodr`atpodatoci va`ni za popisot poka`u va -at zabele`itelni nedostatoci. Taka,spored podatocite od ovie bazi sedobivaat informacii deka ima mnogupove}e doseleni otkolku otseleni li -ca od zemjata, sprotivno na podato ci -te od me|unarodnite institucii, kako{to e Svetskata Banka i drugi rele -va n tni institucii.

BLAGICA NOVKOVSKA, PORANE[EN DIREKTOR NA DZS

Popisot mora da se odlo`iza da se otstrani golemiotbroj na nedostatoci i nedoslednosti

Izmeni vo zakonot...� Treba li popisot da se od lo ̀ i?- Popisot mora da se odlo`i za da se

otstrani golemiot broj na nedostatoci inedoslednosti vo Zakonot i vo meto do -lo gi jata, za da se obezbedi celosna uso -gla se nost so me|unarodnite standardi ipre poraki. Toj proces mora da bide ot -po~ nat vedna{ za da bide dr`avataspre m n a za sproveduvawe na verodos-toen po pis vo april 2022 godina. Ako seostane na toa deka }e ima popi {u va wena lica otseleni od zemjata, mora vo za-konot i vo meto do lo gi jata jasno da seraz d voi delot za po pi {u vawe na otse -lenite lica od toj za po pi{uvawe narezidentnoto naselenie i da se obez be -di poseben set za demografski, eko nom -s ki i socijalni pra{awa soodvetni zanivniot status – otseleni od ze m jata. Nesmee da se dozvoli zakonsko i me to do -lo{ ko kombinirawe na ovie dve ka te -gorii na naselenie.

Kolku „svetlosni godini” Makedo -ni ja e daleku od nekoi kon kre t ni

proekti vo sferata na as tro- nau ka -ta na site dobro ni e poznato. No toane zna~i deka vo zemjava nemamemla di li~nosti koi sonuvaat i kon -kre tno rabotat na toa eden den dastanat astronauti~ki in`eweri.Eden od niv e 16-godi{niot MatejMi losievski, u~enik vo vtora godinavo PSU „Jahja Kemal” vo Skopje kojmi natata godina be{e del od timotkoj pobedi na lokalniot natprevar“NASA International Space Apps Chal-lenge” so toa {to ponudija i naprav-ija originalen proekt. Matej, zaednoso Andreja Popovi}, Teo Kitanovskii Orhan Baga{ov dojdoa na ideja danapravat dodatok na postoe~kiotalat nare~en Pistol grip tool koj go ko-ristat astronautite za vreme napo pra vki na vselenskata stanica.Do datokot go imenuvale kako „Z At-tachment”, a toj im ovozmo`uva naastronautite da gi ot{trafuvaat{t ra fovite i istite da gi skladi-

raat vo samiot dodatok od alatot.Podocna, skladiranite {trafovivo golema proyirna tabla mo`e dabidat za{trafeni vo istiot re-dosled...

- Porasnav gledaj}i dokumen-tarni filmovi na Discovery Channeli National Geographic povrzani so as-tronautika, astronomija i astrofi -zi ka. Vpro~em, od sekoga{ sum imal`elba da rabotam na bilo {to voramkite na ovaa sfera. Prethodno,se zapo~na so natprevarite po ma te -ma tika, fizika i germanski jazik voosnovno u~ili{te. Toga{ mislev de -ka ovoj tip na natprevari se edin-stvenata mo`nost za da se istaknamsebe si vo ramkite na vonnastavniteaktivnosti. No toa se smeni otkakou~estvuvav na eden “Predizvikot zamladi istra`uva~i 2”. Toga{ sfativdeka rabotata na proekti e mnogupointeresna od “klasi~nite” natpre-vari. Re{iv celosno da se fo ku si -ram na rabota so proekti i u~estvona takvi natprevari, ni objasnuvaMa tej.

Zad nego se u~estva na golem brojme|unarodni proekti, olimpijadikako {to se: ASEF, FISSION, VILIPO,INOFAIR, EUROINVENT, ICAN i INO -VA na koi{to imal zna~itelni us-pesi. Vo princip, sekoja godinara boti na eden proekt (inovacija)so koi{to aplicira na me|unarodniproektni olimpijadi, a me|uvremenou~estvuva i na drugi natprevari ivolonterski aktivnosti.

- Jas li~no ne bi opi{al nituedna li~nost kako talentirana. Spo -red mene, posvetenosta, upornatarabota i kontinuirana `elba za us -peh se klu~ni za razvivawe na idni-nata na edna mlada li~nost. Gipo ddr`uvam site mladi da u~estvu-vaat vo najrazli~ni proekti, progra -

mi i natprevari, so cel da go is tra -`at sopstveniot potencijal. Se vo`ivotot bara posvetenost i po`rtvu-vanost, no so uporna rabota, konti-nuitet i vistinskite lu|e okolu Vas,nema ne{to {to ne mo`e da go po s -tig nete, veli ovoj talent.

Se razbira, toj i svojata idninaja gleda vo ona {to i sega najmnogu goprivlekuva.

- Planiram da go zavr{am moetosredno obrazovanie vo PSU “JahjaKemal”. Dokolku se odi po plan, bisakal da studiram in`enerstvo naeden od visoko rangiranite svetskiuniverziteti nezavisno od lokaci-jata. Ponatamu bi sakal da se spe -ci jaliziram vo oblasta na as tro-nauti~koto in`enerstvo. @ivotna`elba mi e da rabotam kako del odtimot na NASA i JPL, poso~uvaMatej.

MATEJ MILOSIEVSKI

So posvetenost i upornostpravevme duri i alat kojbi go koristele astronautiDokolku se odi po plan, bi sakal da studiram astronauti~koin`enerstvo na eden od visoko rangiranite svetski univerziteti nezavisno od lokacijata, veli Matej

Vlez vo najdobrite 40 proekti

Matej so svoite kolegi od timot se -ga gi o~ekuvaat finalnite rezultatiod natprevarot na NASA.

- Od vkupno 2303 proekti koi apli -ci raa na globalno nivo, uspeavme da seplasirame kako globalni finalisti,odnosno najdobrite 40 proekti. Momen-talno sme vo o~ekuvawe na finalniterezultati i iskreno se nadevame deka}e sme eden od {estte na gra deni pro ek -ti koi{to }e imaat mo ̀ nost dopolni -tel no da go razvijat svojot proekt, nire ~e toj.

20 TALENTI

18 fevruari 2021

21OBJEKTIV

Edna od najinteresnite zgradivo Skopje, onaa na „Po{ta naMakedonija”, „blesna” vo forma naLuna park. Svetlosna instalacijana pra ve na od dizajnerot MartinDi mi tri jev na krovot na zgradatago pre dizvikalo toj efekt. Tojsakal da ja dolovi simbolikata nazapostavenite gradski objekti ina{iot odnos kon niv.

Reakciite na skopjani ne izos -ta naa i ovoj pat:

- Arno „svetnala Po{ta”, belkinekoj }e se seti da ja svetne vis -tin ski, ne samo da ja palat i kra-dat koj kako }e stane direktor!

- Instalacijata e finansiskipomognata od Grad Skopje, dalitoa [ilegov ironi~no go potse-tuva Zaev deka treba da porabotine{to i na ovoj plan?!

- A koga }e vi svetne vistinskiLuna parkot vo Gradski park. Nevi e sram svetlosni instalaciida pravite? A koga }e se fatite zarabota?

Inaku objektot na centralnata

po{ta vo Skopje e proektiran odarhitektot i umetnik Janko Kon-stantinov, a zavr{en e so gra de -we vo 1979 godina. [alternatasala na po{tata, zaedno so del odkan ce lariite na vtoriot kat i po -kri vot celosno izgorea vo po ̀ a -rot {to go zafati objektot napo ~e tokot na 2013 godina, a {te -ta ta od aspekt na kulturno-isto -

ris ko, umet ni~ko i gradsko nasle -d stvo e neprocenliva. Asocijaci-jata na arhitekti na Makedonijakon krajot na minatata godina raz-govara{e so direktorot Jani Ma -kra duli, i dogovorile nao|a wetrajno zakonsko re{enie za ovojobjekt.

U{te eden „}e” proekt ili ne,vremeto }e poka`e…

Svetna „Po{ta“ kako Luna park, a koga }e „svetne“ Luna parkot vistinski?

078 23 43 53

23TV MANIJA

18 fevruari 2021

Politikologot vo penzija, Pan~eNa u mov, smeta deka e krajno

vreme te le viziite da preispitaatkakvi so dr ̀ ini emituvaat, dokolkusakaat da si gi zadr`at gleda~ite.

l [to im prepora~uvate na sko -p jani da gledaat na televiziskitepro grami i zo{to?

- Programskite sodr`ini na na {i -te televizii izgledaat kako da sefor matirani spored Marfieviot za -kon. Toa {to treba - go nema, a toa {tone treba - go ima. Taa nesre}na kombi -

na cija ja pravi televiziskata ponudaskoro pa bezvredna. Seto toa li~i nanekakov ko{mar koj zapo~nuva so ut ri -n skite programi (prethodno idat niv -ni te reprizi taka {to ~esto ne stesi gurni {to e repriza, a {to e vo `i -vo), pa potoa sleduvaat bledi izda -ni ja na novite narodni prikazni, patu r skite serii, nekakvi kontaktniemisii, pa sterilni kvizovi i in-formativni blokovi, za da na krajotod denot, ako imate sre}a, }e stignetedo nekoe par~e pristoen film. Zatoane e ni ~udo {to mladite lu|e ne gle -da at televizija, a postarite toa gopravat od pusta navika.

Spored toa, {to bi mo`el da pre-pora~am da se gleda? Vo sekoj slu~ajfilmovite se mojot prv izbor. Moifa voriti se jugoslovenskite filmo -vi kaj koi duri sega, dali zaradi voz -ras ta, zrelosta ili neznam {to,ot krivam fantasti~ni re`iserski iakterski ostvaruvawa koi slobodnomo`at da se merat so holivudskite.Bez kompjuterska tehnologija, snime -ni so kreacija i so du{a. Dobro, i somal ku ideologija.

l [to smetate deka gra|anite bitrebalo da go izbegnuvaat i da gosmenat kanalot?

- Najvisoko na spisokot na “osom ni -~eni” se emisiite vo koi se govori zapolitika. A gi ima premnogu. Eve i zo -{ to? Ako mediumite, generalno, ima -at zada~a kriti~ki i objektivno da jaop serviraat i tolkuvaat politi ka tavo dr`avata, toa podrazbira de ka tietreba da bidat partneri od do verba,

odnosno sojuznici na jav nosta. Bi dej -}i vo na{ata stvarnost me di umite sepove}e partneri na vla s ta, odnosnopoliti~kite partii, a mnogu pomalkuna javnosta, ne gle dam pot re ba javnos -ta da u~estvuva vo taa podva la.

l [to bi napravile kako emi si -ja za da bide zadovolitelna i vred -na za gleda~ite?

- Ova pra{awe mi se dopa|a. Ne bina pravil nikakva emisija. Nekoj drug{to znae neka go napravi toa. Jasimam ne{to drugo vo predvid. Svetot,posebno onoj pobogatiot, koj gi ima naraspolagawe site neophodni resursi(finansiski, tehni~ki, produkciskikad rovski), napravil prebogata pro-dukcija prvenstveno na do ku mentarnaprograma, pa nau~na i edukativna pro-grama, programa od oblasta na eko lo -gi jata, patepisni reporta`i - emisiiod koi ~ovek mo`e mnogu da nau~i.Sekoja godina vo svetot se odr`uvaattv festivali (berzi) na koi so ovieproizvodi se trguva. Samo treba da seponesat pari i da se napravi dobarizbor. Pari? Pa da, toa se onie pari{to na{ite televizii gi zemaa(t) odVla data na ime na reklami.

PAN^E NAUMOV

Gradona~alnikot bi trebaloda se zainteresira za skopska televizija

l Dali Skopje e dovolno zasta pe nokako tema na makedonskite televi zii,dali glavniot grad e dovolno ot krienkako novinarska i sekoja dru ga tema?

- Apsolutno ne. [to e paradoks zasebe. Od tolku mnogu tv ku}i, nitu ednanema (kolku {to jas znam) programa po -s ve tena isklu~ivo na Skopje. [to enedo z volivo i so ni{to opravdano. Gradso {esto iljadi `iteli, so tolku gustakoncentracija na industrija, ad mi ni s -tra ci ja, kulturni, nau~ni, obrazovni us - tanovi, so tolku mnogu ko munalni, op { tii poedine~ni problemi na gra |a ni te,zas lu ̀ u va da bide tretiran ne samo voposebna emi sija, tuku vo ramki na ed naposebna lo kalna televizija. Grado na ~a - l nikot na Sko pje bi trebalo da seza interesira so ovaa ideja.

Slu{am doktori opomenuvaat dekaova pandemijata i stravot koj ni

go nametnaa od virusot }e imaleposledici po na{eto mentalno zdra -v je. Mnogu sme bile zatvoreni, ne-malo dru`ba... i seto toa }e ni giis ten ~elo nervite.

Ja doktor ne sum. Ama da vi ja ka -`am mojata teorija za{to mnoguminaod nas sme se pove}e nervozni. Ne enau~na, ama pro~itajte ponatamu i }evidite deka ima osnova.

I ja stanav nervozen pove}e odvo obi~aenoto poslednite 3-4 me se -ci, nitu Nova Godina, nitu ni{to neme oraspolo`i. Ama pred eden me -sec imavme problem so kablov s ka tate le vizija i jas ne gledav tri denama ke donski televizii. Samo na in -ter net }e ~it nev ne{to. Provladini

vesti na TV ne mo`ev i da sakav dagledam, iako se se prisutni. I opaa,primetuvam, ne sum tolku razdraznet,ne me fa}aat nervozi...

Odma sfanav deka ja u stvari sumbil nervozen poradi provladinitevesti – tie gi ten~ile mojte nervi ia -ko celo vreme ka`uvat deka dr ̀ a va -ta ni napreduva pod vodstvo na Zaev.

Ete vi objasniv. Fakt e deka pan-demijata ne maltretira, ama i tele-viziite ne bile ne`ni. Zatoa sega ine gi gledam, pa poarno mi e.

Pandemijata, ama i provladinitevesti ne napravija nervozni

TELE – SKOP

Toa {to treba - go nema na TV,a toa {to ne treba - go imaNe e ni ~udo {to mladite lu|e ne gledaat televizija, a postarite toa go pravat od pusta navika, veli Naumov

24 GRADSKI INFORMATOR

18 fevruari 2021

POVA@NI TELEFONI VO SKOPJEProtivpo`arna brigada 193

Brza Pomo{ 194

Policija 192

Klini~ki centar 3147 147

Gradska op{ta bolnica 3087 400

Vodovod i kanalizacija- Prijavi defekt-Skopje 0800 22555

EVN Makedonija-prijava na defekti 0890 88888

JSP-Skopje 3174 264

Nacionalna besplatna SOS linijaza `eni `rtvi na semejno nasilstvo -070 141 700; 141 700

AMSM-Telefon za sostojba napati{ta i informacii 15555

AMSM-Telefon za pomo{ na pat i{lepuvawe 196

@elezni~ka stanica-Skopje 3164 255

Aerodrom TAV 3148 333

Me|ugradska avtobuska stanica- Skopje 2466 313

Mati~na slu`ba 3223 787

Hram „Sv. Kliment” 3237 218

Pazaren inspektorat 3220 547

Celosen telefonski imenik na Republika Makedonija 1188

MNT biletarnica 02 3230 304

MAKEDONSKI NARODEN TEATAR

25 fevruari vo 19.00 ~.

Poslednata lenta na krap2 mart vo 20.00 ~.Moj termin3 mart vo 20. 00 ~.Moj termin4 mart vo 20.00 ~.

Moj termin9 mart vo 20.00 ~.Kec na desetka10 mart vo 20.00 ~.Kec na desetka11 mart vo 20.00 ~.Poslednata lenta na krap

TEATAR ZA DECA I MLADINCI

20 fevruari vo 19.00 ~.

Jovan~e i Marika

SINEPLEKS

18 fevruari

No}na smena, dramaUlogi: Omar Si, Virxinija Efira18 fevruariTom i Xeri, animiran

18 fevruari

[arlatan, dramaUlogi: Josef Trojan, Ivan Trojan

GALERIJA „ЧIFTE AMAM“

Me|unarodna izlo`ba: „Fluksidentiteti”, izlagaat: MonikaMoteska, Vana Uro{evi}, RobertJankuloski, Dijana Tomi}-Radevska,Velimir @ernovski, [}ipeMehmeti, Tu Gulivers (Besnik iFlutura Haxilari), Milutin Guba{,Sandra Bruster, Vesna Perunovi},Koko Guzman, Boja Vasi}, Stjuart Ridi Sadko Haxihasanovi}.

26 PISMA

Vo tursko sme imale samo eden Iter Pejo, nodenes, blaze si ni - si imame edno ~udo Iter Pejovci, pa durii so rodova zastapenost.

Pa taka, na{iot Iter Pejo so fustan, epten go nad-mudri zapadot. So svojata zagado~na nasmevka #a la MonaLiza#, izjavi deka #nie nema da se vakcinirame dodeka vak -ci nite ne se istestiraat vrz zapadwacite bidej}i nie nesakame da bideme zamor~iwa#. Nie pak, makedonskata raja,sade sre}ni, si rekovme: taka treba - }e si po~ekame u{ tegodina-dve skrieni po doma, AMA, koga vakcinata }e si jazavr{i rabotata, nie }e izlezeme od dupkata, i ka ko gorda~lenka na NATO, bez molbi i pla~ki, so digna ta glava }esi vlezeme vo podispraznetata Evropa, pa mo ̀ ebi duri ivo podispraznetata Amerika.

Drug pa makedonski Iter Pejo, gi nadmudri Rusite. Nise ulizuvaa da ni dadat vakcini, no toj so cvrst i nepokole-blov stav re~e #nie stoime cvrsto so zapadot i ne sakameisto~ni vakcini#. Merkel, izgleda ne gi raz bra la na{iteitro{tini, pa sega re{ila da kupuva i ruski vakcini za dane i stradaat germancite. Nie i ponatamu strplivo }e siposedime po doma. Mo`e samo da spobudalime, no poarnotoa otkolku NATO ili Ame ri ka da ni stavi recka (IterPejo so fustan mora sekojdnevno da ne potsetuva na svojataitro{tinata deka demek Amerikancite ne po~estija sotoa {to nacrtaa polovina makedonsko zname na voeniteavioni na nivnata dr`ava Arizona - VAU !).

I tret Iter Pejo go naditri zapadot. Tolku go mo lea,molea i za malku, ako ne stane{e pretsedatel, }e go kan - disaa da se iseli na zapad. No, toj si znae deka ima apsolutensluh, pa bez da fal{ira , si ja zapea na{ata evroviziskapesna #Zoki te qubam 102,3%#, i si stana pret sedatel. Za-padot zaludno se nadeva deka mo`ebi ovaa qubov }e pomine,no qubovta sekidnevno se potvrdu va i raste (ka`uvaj Zokikoga ti treba krizna, a koga von redna sostojba, koga saka{izbori za da ne pomine ro kot na robata za predizborenpotkup (oti so bajatite Re sani rabotata ne izleze ba{mnogu itro), koga i kakov po pis saka{,- ne mu ja misli dalinekoj }e se koronizira oti na{ava raja i koga umira si

trae). Zapadaot ne stigna ni da trepne, a ovoj Iter Pejou{te edna{ go naditri. Ne, sto pati NE za ~lenstvo voEEZ. Nam ne ni treba sloboden evropski pazar, razmena narabotna sila, sloboden transport na stoki, uslugi i kap-ital - zamislete si samo, demek spored EU legislativata).Nam ni treba demokratija i politi~ko iskustvo i zatoanie }e si sozdademe mala EU i }e si ve`bame se {to treba.

Ima i edna grupa Iter Pejovci so specijalna itro{ ti -na - sofisticiran #PR#. Melat 5000 zborovi/minuta, paod drvjata, ne mo`e da se vidi {umata. Zapadot se pobunildeka ne sme diskutirale so argumenti, tuku samo smemlatele prazna slama. E pa tie ne se svesni deka i ovoj #PR#gi naditri. Na #krajot na denot# (omilen izraz na ovoj#PR#), zapadwacite ne razbraa deka:

- nema da tro{ime pari za u~ebnici, }e si fa}ame be -le{ ki i }e si u~ime od tetratki kako vo 50-tite (isto -ri ja sekako ne doa|a vo predvid; pa, ne }e barame ame ri kanskipaso{i);

- }e si pu{ime slobodno kanabis - nema ve}e da se gubatprateni~ki mandati za o{to ni{to;

- i ponatamu }e si ja neguvame korupcijata. DKSK ne kase pewavi ako nema druga rabota- neka muvlosaat vo tieprostorii eden vrz drug, i neka ra~unaat so {iber - {to}e im e softver. [to samo pla~at - ete }e si dobijat 8eksperti od ramkovniot. Nim ne im se bara da bi dat itri.Za toa, si imame Minister za korupcija. Toj }e smisli kakoda go naditri zapadot.

Liljana Peeva

Po~ituvani ~itateli,rubrikata „Pisma“ e nameneta za va{i reakciii mislewa po razni temi {to ve zasegaat.Obra}awata mo`e da gi ispra}ate na na{iteadresi: ul. Metodija [atorov [arlo 30, Skopje;i na skopskoeho@yahoo.com Dopisite }e se objavuvaat vo izdanijata na vesnikot vo zavisnost od prostorot.

�Zemja so mnogu resursi - Iter Pejovci kolku saka{

OVA E MESTO ZA VA[ATA REKLAMA

]E VE VIDAT NAD 25.000 SEMEJSTVA

(PO NAJNISKI CENI)Marketing tel: 078/418-692

skopskoeho1@yahoo.com

OVA E MESTO ZA VA[ATA REKLAMA

]E VE VIDAT NAD 25.000 SEMEJSTVA

(PO NAJNISKI CENI)

Oti{ol ~ovek sois~ukana kola voservis za peglawe.Serviserot re{il dase pozafrkava malku pai rekol:– Ne i treba peglawena kolava. Samo duvajvo auspuhot i sama }ese ispravi.Se vratila doma ipo~nal da duva vo aus-puhot ama ni{to ne seslu~ilo so kolata. Do-deka ovoj duval pomi-nal nekoj kom{ija i gopra{al:– [to pravi{ be?Objasnuval ovoj {topravi, a drugiot sosmeewe iskomentiral:– Pa kako }e ti se is-pravat dupkite na ko-

lata koga prozorcite sigi ostavil otvoreni!

* * *Dve kom{ivki si zboru-vaat:– Ne mo`am da si naj-dam partner vo `ivo-tot, Cveto, i toa e toa!– Kako ne mo`e{!Slu{aj me {to }e tika`am od iskustvo. Toae kako da patuva{ sogradski avtobus – go~eka{ tvojot broj, akoga }e ti dojde prekuglava od ~ekawe seka~uva{ na toa {to }edojde!– E kako taka, a posle{to }e pravam?– Pa, pretovar… ]e sesimne{ od eden, }e seka~i{ na drug. [to muse misli{ tolku!

H U M O RS U D O K U

28 ZABAVA

18 fevruari 2021

Нема јазик што нема

да го научите со нас!!!

БЦ Палома Бјанка

2 спрат

078/313-398

НОВОКератински третман за исправување на коса1900 денариТрајност до 6 месеци

Контакт 077/775-949

Beauty wellnessВо населба Аеродромведнаш до „Ред Кафе“

Vnesu va weto na vitamini e od li~ -na preventiva za bilo ko ja nas-

tinka ili virus. Kakov vitamin daodberete, priroden ili proizvedenvo fabrika? Duri i strogo da sedr`ite do devizata „pri rodnoto e na-jdobro”, ne sekoga{ uspevate da kre -nete imunitetski {tit i da gispre~ite bakterii te i virusite da venapadnat. Pogotovo ne decata. Za toaposegnuvame i po vi taminskite doda-toci, ili takanare~eni suple me nti.

Ako se slu{a farmacevt s kata in-dustrija }e za klu ~i me deka i suple-mentite se neop hod ni. Istoto va`i i

za golem del od lekarite iako ima itakvi koi ne ja prifakaat „hemijata”.Spored nutricionistite pak ovdeva`at dve pravila: prvo, na zdra vitelu|e koi se hra nat redovno, ne im ene op ho dno ve{ta~ko vita minsko do -pol nuvawe, i vtoro, se {to e preter-ano e {tetno. Vo vrska so poslednovose mis li na pre~ekoruvawe napropi{anata doza na vne suvawe navitamini, ve }e koga e neophodno, od -no sno, vnesuvawe na svoja raka.

SOKOT KAKO GARANCIJA

Spored edno istra`uvawe spro - vedeno vo SAD, 45 procenti odvkupniot broj na ispitanici (12 000)redovno zema le multivitaminski su - p lement. Na pra{aweto - zo{to, siteubedlivo od go varale deka toa }e impo mogne da si go za~uvaat sopstve -noto zdravje. Zatoa i smetko vo di -telite presmetale deka samo vo SAD,farmacijata ima godi{en profit od30 milijardi do lari i toa edin-stveno kako rezultat na proda va wena vitaminski suple me nti.

Koga stanuva zbor za deca i te{ -ko tiite tie da se nateraat da vnesu-vaat vitamini preku hranata, nu tri-cionistite prepo ra ~u vaat, bez raz-lika kolku mnogu zelen~uk i ovo{ jejadat, da ispijat dve ~a{i sve`oceden sok od bilo {to vo tekot na de -

not. Ova bilo dovolna ga ran ci ja dekadetskiot or ganizam prirodno }e sebo ri za da bide zdrav.

KONSULTIRAJTE FARMACEVT

Od druga strana pak, farmacev ti -te pre po ra ~u va at vo zima koga ne do -s ti ga sonceto, a vitaminot D eneophoden, da se nadok na duva prekusuplementi. Isto taka i vitaminiteA i E, koi gi nema vo izobilstvo voovoj period. Licata koi jadat malkumeso, riba, jajca ili mleko bi tre-balo da zemaat suplementi so vita-minite B2, B6 i B12. Poznato e dekadobra preventiva kaj ~uv st vitelnitena ladno vre me e zemaweprepora~ani do zi vitamin C. Tiepre po ra~uvaat deka golema ko rist zaorganizmot mo ̀ at da imaat kal ci -umot, ma gneziumot, ̀ e le zoto, ba karoti manganot vo vid na su p lementi - os-obeno kaj po starite. Na ~i not na kon -zu mi rawe go od re du va individuata,za nekogo e po le sno vo forma na ap -~iwa, dodeka za nekogo vo forma napra{ok.

Spored edna statistika licatakoi zemaat mul tivitaminski sup le -me n ti imaat 32 otsto po go le mi {an -si da go izbegnat prviot napad nanastinka. Inaku, izborot na vistin-ski suplement treba da se prepu{tina farmacevtot, za{to ne sekojakombina ci ja e nameneta sekomu. Notoa povtorno ne e garancija dekabolesta nema da napadne, a dali pre-vencijata }e ja forsirate pri ro d noili ve{ta~ki - izborot e va{.

PRIRODNO VS VE[TA^KO

Ne e seedno dali preku ovo{je ilipreku tableta vnesuvate vitamini

Ne se predozirajteNekoi vitamini i minerali nav-

istina mo`e da imaat {tetni pos le -di ci dokolku se zemat vo pogolemiko li~ini i dokolku se zemaat podolgovreme od propi{anoto. Pa taka pre ku -mer noto dozirawe so vitaminot Amo`e da predizvika kardiovaskularniproblemi, mo`e da go zgolemi in-trakranijalniot pritisok, da go zgole -mi rizikot od respiratorni infekcii.

Predoziraweto so minerali kako:selen, fosfor, `elezo, mangan, mo`eda predizvikaat nekoi dosta serioznisimptomi ili da go naru{at balansotna drugite vitamini i minerali vo or-ganizmot.

Kakov vitamin da odbereme, priroden ili proizveden vofabrika? Duri i strogo da se dr`ime do devizata „pri rodnoto e najdobro“, ne sekoga{ uspevame da go kre nemeimunitetskiot {tit, pa nekoga{ treba i dopolnitelna pomo{

30 ZDRAVJE

18 fevruari 2021

31MALI OGLASI

OGLASUVAJTEBESPLATNO

MALI OGLASI vo SKOPSKO EHODovolno e da dojdete vo Redakcijata so napi{an tekst;

da ni ispratite pismo ili va{iot kratok tekst zaoglas (napi{ano kirili~no) da go dobieme na na{ata

e-meil adresa (najdocna do ponedelnik do 16 ~.)ul. Metodija [atorov [arlo 30/2, Skopje

skopskoeho@yahoo.com

НЕДВИЖНОСТИ

Издавам еднособен стан, наместен, сопарно греење во Кисела Вода.Тел. 076 471-159

Се продава двоспратна куќа во на-селба К.Вода-Скопје 88м2 со дворноместо 190м2, плац 254м2. Цена по до-говор.Тел 070 901-846

Се издава еднособен наместен станво Аеродром со парно-во близина нажелезничка станица. Тел: 075 408 980

Се издава гаража во Центар, кај ЈугоДрво 075 408 980

Се издава наместена соба со купа-тило и тераса со посебен влез во на-селба Црниче Тел: 075 210 318

Продавам овоштарник во Шишево од706м2, со куќа карабина од 52м2 и по-мошна просторија од 10м2 цена 4950евра тел 072312504

Изнајмуваам стан во Карпош 4, 67 м2,со две тераси. Делумно реновиран.Тел 070358374

Се издава или се продава канцела-риски простор 46 м2 во ДТЦ ПалатаКузман. Цена поволна.078 257 174

Се продава двособен празен стан востар Дојран 46 м2 на први кат. Цена500 евра/м2.тел. 078 257 174

Барам куќа до 40.000 евра. Тел број075 260 983

Се продава стан од 74м², во Центар.Цена по договор. Тел. 075 216 641

Издавам евтино и поволно соби воцентар во нас. Драчево. Може и одден. Тел.070/510-820

Се продава еднособен стан во зградаво стар Дојран на први кат 46 м2, цена23.000 евра.Тел.078 257 174

Барам стан за купување до 40м2 соспална, во Кисела Вода, Центар илиАеродром. Тел. 071 252 336

Издавам во куќа со посебен влез, 2соби со кујна и купатило комплет на-местени, во Дебар Маало. Тел: 077624-775

РАЗНО

Купувам врата од туш-кабина со ди-мензии 36 ширина и 178 должина.Тел. 070 233-603

Продавам бор машина Green tools,powered by Raider, некористена и ко-личка со 2 тркала за транспорт одкола до дуќани. Тел.070 233 603

Продавам планинарски чевли кори-стени како нови бр 41 42 43 тел075666621

Часови по германски јазик за основции почетници. Тел 070 358374

Електричар поправа бела техника, до-мофони, менува стански табли и ин-сталации тел 075666621

Електричар сервисира и поправа ел.уреди, инсталации, чисти бојлери.078571210

Одржување станови, канцеларии, вле-зови, ординации 078425165.078373930

Помагам и негувам постари лица 2 до3 часа дневно 078425165

Нудам нега и грижа за стари лица 24часа. Телефон 072 245 526, 071 314927

Се продава телевизор и францускилежај за спална соба. Цени по дого-вор.Тел. 075 216 642

Се продава термо печка МагнохромКраљево 5 КВ неупотребувана. Цена3.000 мкд. Тел.078 257 174

Продавам НОВ EPSON matricen printer2180. Тел.за конт. 071 296 007 после17 час.

Чистење,готвење,пазарување ,пе-глање по 2 саата дневно кај постарилица, Центар, Капиштец, К.Вода.после11 часот. 078425165

Продавам термо печки поволно три наброј. Едната е 4,5кв,5-ка и една 6-ка.Печките се скоро нови ,многу малкукористени. тел.077/552835

ВОЗИЛА

Продавам „Гранде пунто“, бензинец,2008 година,1400 кубика,75 коња сопоминати 76.000 км. Тел. 070 267 148

Продавам Дачија Соленца 2005 го-дина 97000 км. Со атестиран плин. За1000 денари поминува 550 км. Во од-лична состојба. Со вграден климауред и влечна кука. цена 1290 евра.тел 072312504

Опел Мерива 136 000 км Најнов тип2015 година. Со фабрички вграденплин.Комплетна опрема. Во одличнасостојба.цена 7500 евра. телефон 072312 504

RESTORAN

MARINELAVELES

3 decenii tradicijadecenii najdobra pastrmajlijadecenii skara po unikaten recept

ul. Kumanovska 2, Velestel: 043 221 858Restoran Marinela