idrija · web viewobčina idrija, mestni trg 1, 5280 idrija, v okviru javnega razpisa za podelitev...

Številka: 360-0002/2016-46Datum: 8. 8. 2018

RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA PREDLOŽITEV KONČNE PONUDBE

V OKVIRU JAVNEGA RAZPISA ZA PODELITEV KONCESIJE ZA IZVEDBO PROJEKTA

»ENERGETSKEGA POGODBENIŠTVA ZA ENERGETSKO SANACIJO OSNOVNE ŠOLE IDRIJA IN ZDRAVSTVENEGA DOMA IDRIJA«

Operacija je sofinancirana v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbujanje energetske

učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami in stanovanjskemu sektorju«, specifičnega cilja 4.1.1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v

javnem sektorju«

OBČINA IDRIJAMestni trg 15280 IdrijaSplet: http://www.idrija.si/Email: [email protected]

Povabilo k oddaji končne ponudbe

POVABILO K ODDAJI PONUDBE

Občina Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija, v okviru javnega razpisa za podelitev koncesije za izvedbo projekta »Energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo Osnovne šole Idrija in Zdravstvenega doma Idrija«, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 5/2017 (v nadaljevanju: javni razpis), kandidata obvešča, da je faza dialoga zaključena. Ob tem kandidata vljudno vabimo k oddaji končne ponudbe, ki mora biti v celoti pripravljena v skladu s predmetno razpisno dokumentacijo in preostalo dokumentacijo omenjenega javnega razpisa, ki je brezplačna in ponudniku v celoti dostopna na spletni strani: https://www.idrija.si/.

Faza predložitve končne ponudbe (ponudbena faza) predstavlja nadaljevanje javnega razpisa, zaradi česar predmetna razpisna dokumentacija predstavlja nadaljevanje oziroma dopolnitev razpisne dokumentacije javnega razpisa in skupaj tvori celoto.

OSNOVNI PODATKI O JAVNEM RAZPISU

Ime javnega razpisa: »Energetsko pogodbeništvo za energetsko sanacijo Osnovne šole Idrija in Zdravstvenega doma Idrija«

OPREDELITEV IZRAZOV UPORABLJENIH V JAVNEM RAZPISU

Vlagatelj je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki v postopku tega javnega razpisa odda vlogo.

Kandidat je vlagatelj, ki mu je pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

Ponudnik je kandidat, ki je po zaključeni fazi dialoga, skladno z desetim odstavkom 46. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP), pozvan k oddaji končne ponudbe.

Ostali izrazi, uporabljeni v tem javnem razpisu, pomenijo enako, kot je določeno v ZJZP in Odloku o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija (Uradni list RS, številka 4/2017, v nadaljnjem besedilu: koncesijski akt)

PRAVNA PODLAGA ZA IZVEDBO JAVNEGA RAZPISA

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja na podlagi sledečih pravnih podlag: - Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z

namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija (Uradni list RS, številka 4/2017), - Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 18/2015),- Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: ZJZP), - Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18, v

nadaljnjem besedilu: OZ);

2Podelitev koncesije za projekt energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo Osnovne šole Idrija in Zdravstvenega doma Idrija


- Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1),

- Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

ter na podlagi ostale veljavne zakonodaje na področju predmeta javnega razpisa.

Navedeno zakonodajo morajo vlagatelji upoštevati pri pripravi vloge ter tudi koncesionar pri kasnejšem izvajanju pogodbenih določil. Pri izvedbi koncesije ne more nastopati subjekt, za katerega je podana absolutna prepoved poslovanja na podlagi določbe 35. člena ZIntPK. V primeru nastopanja subjekta za katerega je na podlagi določbe 35. člena ZIntPK dovoljeno pogojno poslovanje, se morajo takšni subjekti vzdržati vseh dejanj, ki bi lahko pomenila vpliv na odločanje o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. V zvezi s tem morajo biti dosledno upoštevana določila ZIntPK in relevantne določbe ZJN-3 (3. odstavek 91. člena). V primeru kršitev navedenih določb bo takšna vloga izločena iz nadaljnjega postopka.

INFORMACIJE O KONCEDENTU

Naziv: Občina Idrija

Naslov: Mestni trg 1, 5280 Idrija

Kontaktna oseba: Miran Podobnik

Telefon: 05/37-34-352

Elektronski naslov: [email protected]

Spletna stran: http://www.idrija.si/

Zakoniti zastopnik: Bojan Sever, župan

INFORMACIJE O KONCESIJI

Podatki o koncesijskem aktu: Koncesijski akt za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija je Odlok.

Predmet koncesije: Predmet koncesije je gradbena, tehnološka in energetska sanacija objektov, opredeljenih v koncesijskem aktu in pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije ter uvedba energetskega upravljanja na objektih, opredeljenih v koncesijskem aktu.

Območje izvajanja koncesije:

Območje izvajanja koncesije obsega naslednje javne objekte:

Objekt Naslov objekta

Osnovna šola Idrija Lapajnetova 50, 5280 Idrija

Zdravstveni dom Idrija Ulica Otona Župančiča 3, 5280 Idrija

Trajanje koncesije: Koncesija se podeli za največ 15 let. Čas trajanja koncesije se lahko spremeni oz. podaljša v primeru, če koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati ali je to


http://www.idrija.si/


potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedentov ali njihovih ukrepov v javnem interesu, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP.

Razmerje javno-zasebnega partnerstva se bo pričelo izvajati po pričetku veljavnosti koncesijske pogodbe, skladno z določbami le-te.

VPRAŠANJA

Ponudnik lahko zastavi vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo in ostalimi elementi javnega razpisa preko elektronske pošte [email protected]. Skrajni rok za postavitev vprašanj v zvezi z javnim razpisom 20. 8. 2018 do 09:00 ure. Pojasnila, navezujoča se na zastavljena vprašanja, bodo podana v čim krajšem času.

POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA

Postopek izbire koncesionarja se izvaja po postopku konkurenčnega dialoga skladno s 46. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.



Navodila za izdelavo končne ponudbe

KONČNA PONUDBA

Dokumentacijo končne ponudbe sestavljajo spodaj našteti dokumenti, ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije.

1. OVOJNICA 2. KONČNA PONUDBA 3. IZJAVA PONUDNIKA 4. VZOREC KONCESIJSKE POGODBE S PRILOGAMI 5. PROGRAM IZVAJANJA KONCESIJE6. METODOLOGIJA IZRAČUNA PRIHRANKOV7. TEHNIČNI OPIS predlaganih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti z investicijsko oceno stroškov

na ravni posameznega ukrepa (razdeljena na upravičene in neupravičene stroške ob upoštevanju Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb) – izdela kandidat sam

8. TERMINSKI PLAN – izdela kandidat sam, pri čemer izdela časovnice po posameznih objektih in posameznih ukrepih

Dokumenti morajo biti izpolnjeni, kot to zahtevajo navodila obrazca ali kot to izhaja iz njihovega besedila.

Dokumentacija končne ponudbe mora biti na zahtevanih mestih podpisana s strani zakonitega zastopnika ponudnika ali osebe, ki ima pisno pooblastilo s strani zakonitega zastopnika ponudnika za podpis končne ponudbe.

Zaželeno je, da so zahtevani dokumenti zloženi po zgoraj navedenem vrstnem redu. Prav tako je zaželeno, da so vse strani dokumentacije končne ponudbe oštevilčene z zaporednimi številkami.

Dokumentacija končne ponudbe mora biti sestavljena iz enega (1) originala in ene (1) kopije v fizični (papirni) obliki ter kopije dokumentacije končne ponudbe v elektronski obliki (na zgoščenki ali USB ključku). Na dokumentaciji končne ponudbe naj bo jasno označeno »Original«, »Kopija 1«. Kopije morajo biti identične originalu. V primeru neskladja med originalom in kopijo, velja originalna verzija dokumenta.

Dokumentacija končne ponudbe mora biti predložena v zaprti, zapečateni ovojnici, na kateri je nalepljen pravilno izpolnjen obrazec OVOJNICA. Če na ovojnici ne bo prilepljen pravilno izpolnjen obrazec OVOJNICA, bo strokovna komisija tako ovojnico odprla z namenom pridobiti podatke o pošiljatelju in jo vrnila na naslov pošiljatelja. Tovrstna končna ponudba ne bo predmet nadaljnje presoje.

Vsi listi dokumentacije končne ponudbe morajo biti prešiti z jamstvenikom ali vrvico, oba konca le-tega pa na zadnji (hrbtni) strani dokumentacije pritrjena s pečatom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana s štampiljko in podpisom osebe, ki sicer podpisuje dokumentacijo končne ponudbe. Način vezave je smiselno povzet iz 35. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 - uradno prečiščeno besedilo, 33/07 - ZSReg-B, 45/08 in 91/13). Dokumentacija končne ponudbe mora biti zvezana na tak način, da je mogoč pregled celotne dokumentacije končne ponudbe, ne da bi se pri tem pečat ali vrvica poškodovala. Če dokumentacija končne ponudbe ne bo zvezana na predpisan način, bo strokovna komisija na javnem odpiranju dokumentacijo končne ponudbe zvezala skladno z zahtevami iz tega odstavka in to zabeležila v zapisnik o odpiranju končnih ponudb.

Dokumentacija končne ponudbe in ostali dokumenti, vezani na predmetni javni razpis, morajo biti v slovenskem jeziku. V primeru, da ponudnik predloži dokumente oziroma dokazila v tujem jeziku, se zahteva obvezna predložitev sodno overjenega prevoda v slovenski jezik.

Denarne vrednosti v končni ponudbi morajo biti podane v evrih (EUR).

Stroške v zvezi s pripravo dokumentacije končne ponudbe, vključno s stroški morebitnih prevodov dokumentov, v celoti nosi ponudnik.



SKUPNA VLOGA IN NASTOPANJE S PODIZVAJALCI

Sprememba sestave partnerjev v skupni prijavi po preteku roka za prejem prijav in do sklenitve koncesijske pogodbe, ni dovoljena.

Sprememba nominiranih podizvajalcev po preteku roka za prejem prijav in do sklenitve koncesijske pogodbe, ni dovoljena.

ODDAJA SPREMEMBA, UMIK TER JAVNO ODPIRANJE KONČNE PONUDBE

Končni rok za prejem končne ponudbe je 24. 8. 2018 do 10:00 ure.

Končna ponudba mora do zgoraj navedenega roka prispeti na naslov Občina Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija.

Končna ponudba mora ne glede na način dostave (osebno ali po pošti) do vložišča občine prispeti do zgoraj navedenega roka, sicer se bo štela za prepozno prejeto (prejemna teorija). Prepozno prejeto končno ponudbo bo strokovna komisija zaprto vrnila pošiljatelju.

Pred potekom roka za prejem končne ponudbe lahko kandidat v pisni obliki kadarkoli spremeni ali umakne že oddano končno ponudbo. Po izteku roka za prejem končne ponudbe, kandidat ne sme več spreminjati ali umikati končne ponudbe.

Vsaka sprememba ali umik končne ponudbe mora biti dostavljena na način, določen v razpisni dokumentaciji. Na pošiljki mora biti jasno označeno, da gre za umik (kandidat na ovojnico napiše »UMIK KONČNE PONUDBE« in ime javnega razpisa ter številko javnega razpisa) ali spremembo končne ponudbe (kandidat na ovojnico napiše »SPREMEMBA KONČNE PONUDBE« in ime javnega razpisa ter številko javnega razpisa). V spremenjeni končni ponudbi mora biti jasno navedeno kateri del končne ponudbe se spreminja in kateri del končne ponudbe ostaja nespremenjen.

Javno odpiranje končne ponudba bo potekalo na naslovu Občina Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija, dne 24. 8. 2018 ob 10:30 uri.

Predstavnik kandidata, ki se udeležuje javnega odpiranja končnih ponudb, se je dolžan strokovni komisiji izkazati s pisnim pooblastilom, podpisanim s strani zakonitega zastopnika kandidata, iz katerega bo izhajalo, da se v imenu in za račun kandidata lahko udeležuje javnega odpiranja končnih ponudb oziroma z osebnim dokumentom, če gre za zakonitega zastopnika kandidata.



Protokol ponudbene faze

Strokovna komisija bo popolne končne ponudbe ovrednotila skladno s spodaj navedenimi merili.

Merila za izbor najugodnejše končne ponudbe so:

Ponder 1: Višina prihrankov

V okviru ponderja »Višina prihrankov« bo največ točk prejel ponudnik, ki bo v okviru končne pisne ponudbe po izvedenem konkurenčnem dialogu ponudil najvišji zajamčeni prihranek. Ostali ponudniki bodo prejeli sorazmerno nižje število točk glede na ponujeno višino zajamčenega prihranka po sledečem ključu:

M1(x) = ( A(x) / A(max) ) x M1(max)

M1(x) = doseženo število točk ocenjevane ponudbe po tem merilu

A(max) = najvišji ponujeni zajamčeni prihranek v EUR z DDV izmed vseh ponudnikov

A(x) = ponujena višina zajamčenega prihranka v EUR z DDV

M1(max) = maksimalno število točk po merilu »Višina prihrankov«

Maksimalno število točk v okviru predmetnega ponderja je 50.

V okviru merila se upošteva skupna višina prihrankov glede na trajanje koncesijskega razmerja, ki ga ponuja ponudnik.

Ponder 2: Obseg ponujenih ukrepovV okviru ponderja »Obseg ponujenih ukrepov« dodatne točke prejmejo ponudniki, ki bodo v okviru končne pisne ponudbe po izvedenem konkurenčnem dialogu za posamezni objekt, ki je predmet energetske sanacije, poleg že predvidenih investicijskih ukrepov, predvideli še dodatne ukrepe oziroma tehnično-tehnološke rešitve v okviru operacije.

Predhodno predvideni ukrepi v okviru energetske



sanacije Osnovne šole Idrija so:

Zamenjava stavbnega pohištva Izvedba nove toplotno izolativne fasade, Izolacija stropa podhoda, Izolacija podstrešja, Izolacija strehe nad večnamenskim prostorom, Izolacija svetlobnih kupol, Osveščanje uporabnikov, Termostatski ventili s termostatskimi glavami, Priprava sanitarne vode, Toplotna postaja, Zamenjava razsvetljave z energetsko

učinkovitejšo, Toplotna črpalka voda/voda, Klimatizacija in prezračevanje, Elektronsko senzorske pipe.

Predhodno predvideni ukrepi v okviru energetske sanacije Zdravstveni dom Idrija so:

Zamenjava stavbnega pohištva, Izvedba nove toplotno izolativne fasade, Vgradnja dodatne izolacije na podstrešju, Osveščanje uporabnikov, Toplotna črpalka voda/voda, Elektronske senzorske pipe.

Maksimalno število točk v okviru predmetnega ponderja je 15, pri čemer ponudnik za vsak dodatno ponujen ukrep prejme 5 točk, vendar skupaj ne več kot 15.

Ponder 3: Trajanje koncesijskega razmerjaV okviru ponderja »Trajanje koncesijskega razmerja« točke prejmejo tisti ponudniki, ki bodo v okviru končne pisne ponudbe po izvedenem konkurenčnem dialogu ponudili krajše obdobje sklenitve javno-zasebnega partnerstva oziroma podelitve koncesije od 15 let, merjeno v letih.

Točke prejmejo ponudniki po sledečem ključu:

M3(x) = (A(min) / A(x) )* M3(max)


A(min) = najkrajše ponujeno obdobje sklenitve javno-zasebnega partnerstva

A(x) = ponujeno obdobje sklenitve javno-zasebnega



partnerstva

M3(max) = maksimalno število točk po merilu »Trajanje koncesijskega razmerja«


Ponder 4: Višina investicije

V okviru ponderja »Višina investicije« točke prejmejo tisti ponudniki, ki bodo v okviru končne pisne ponudbe po izvedenem konkurenčnem dialogu ponudili najboljše ponujeno razmerje med obsegom prihrankov in vrednostjo investicije.

Ponudniki bodo prejeli točke po sledečem ključu:

M4(x) = (A(x) / A(max) ) x M4(max)


A(x) = razmerje med višino zajamčenega prihranka in vrednostjo investicije ocenjevanega ponudnika

A(max) = najvišje razmerje med višino zajamčenega prihranka in vrednostjo investicije izmed vseh

ponudnikov

M4(max) = maksimalno število točk po merilu »Višina investicije«

Razmerje med višino zajamčenega prihranka in vrednostjo investicije se izračuna po naslednji formuli:

Razmerje = višina zajamčenega prihranka v EUR z DDV / vrednost investicije v posodobitev objektov v

EUR z DDV

Razmerje se izračuna na dve decimalni mesti natančno. Ponudnik ponujeno vrednost investicije v posodobitev objektov v EUR z DDV in ponujeno višino zajamčenega prihranka v EUR z DDV vnese v obrazec Končna pisna ponudba. Upošteva se celotna investicija za vse objekte in skupni zajamčeni prihranek za vse objekte.




Ponder 5 Višina deleža prihranka, ki pripade koncedentu

V okviru ponderja »Višina deleža prihranka, ki pripade koncedentu« bo največ točk prejel ponudnik, ki bo v okviru končne pisne ponudbe po izvedenem konkurenčnem dialogu ponudil najvišji delež prihranka, ki pripade koncedentu. Ostali ponudniki bodo prejeli sorazmerno nižje število točk glede na ponujeno višino deleža prihranka, ki pripada koncedentu po sledečem ključu:

M5(x) = ( A(x) / A(max) ) x M5(max)


A(max) = najvišja ponujena višina deleža prihranka, ki pripade koncedentu v EUR z DDV izmed vseh

ocenjevanih ponudnikov

A(x) = s strani ocenjevanega ponudnika ponujena višina deleža prihranka v EUR z DDV, ki pripade

koncedentu

M5(max) = maksimalno število točk po merilu »Višina deleža prihranka, ki pripade koncedentu«


V okviru merila se upošteva skupna višina deleža prihranka, ki pripade koncedentu glede na trajanje koncesijskega razmerja, ki ga ponuja ponudnik.

Ponder 6 Stopnja udeležbe koncedenta na presežnih prihrankih V okviru ponderja »Stopnja udeležbe koncedenta na

presežnih prihrankih« bo največ točk prejel ponudnik, ki bo v okviru končne pisne ponudbe po izvedenem konkurenčnem dialogu ponudil najvišjo stopnjo udeležbe koncedenta na presežnih prihrankih. Ostali ponudniki bodo prejeli sorazmerno nižje število točk glede na ponujeno stopnja udeležbe koncedenta na presežnih prihrankih po sledečem ključu:

M6(x) = ( A(x) / A(max) ) x M6(max)




A(max) = izmed vseh ponudnikov najvišja ponujena višina presežnega deleža prihranka v EUR z DDV, ki

pripade koncedentu

A(x) = s strani ocenjevanjega ponudnika ponujena višina presežnega deleža prihranka v EUR z DDV, ki

pripade koncedentu

M6(max) = maksimalno število točk po merilu »Stopnja udeležbe koncedenta na presežnih prihrankih«


V okviru merila se upošteva stopnja udeležbe koncedenta na presežnih prihrankih glede na trajanje koncesijskega razmerja, ki ga ponuja ponudnik.

Po končanem pregledu in vrednotenju končne ponudbe bo strokovna komisija skladno s 55. členom ZJZP in četrtim odstavkom 15. člena Odloka sestavila poročilo v okviru katerega bo navedeno če končna ponudba izpolnjuje razpisne zahteve. Poročilo bo posredovano županu.

O izbiri koncesionarja po zaključenem postopku vrednotenja končnih ponudb odloči koncendent z izdajo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.



Obrazci za sestavo končne ponudbe

Obrazec št. 1

Obrazec ovojnica

odreži

-------------------------------------------------------------------------------------

NE ODPIRAJ – PONUDBA

Predmet razpisa:

PROJEKT ENERGETSKEGA POGODBENIŠTVA ZA ENERGETSKO SANACIJO OSNOVNE ŠOLE IDRIJA IN ZDRAVSTVENEGA DOMA IDRIJA

POŠILJATELJ:

______________________________

______________________________

Kontaktna oseba:________________

Telefon:_______________________

E-naslov:______________________

[ ] ponudba

[ ] sprememba

[ ] umik

NASLOVNIK:

Občina Idrija

Mestni trg 1

5280 Idrija

(izpolni vložišče koncedenta):

Datum prispetja:________________

Ura prispetja:___________________

Zaporedna št. ponudbe:__________

Podpis: _______________________

-------------------------------------------------------------------------------------

odreži



Obrazec št. 2

Končna ponudba

Na osnovi povabila k oddaji končne ponudbe za razpis »Projekt energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo Osnovne šole Idrija in Zdravstvenega doma Idrija« podajamo ponudbo, kot sledi:

I. Ponudba številka: _______________

NAZIV PONUDNIKA:

NASLOV PONUDNIKA:



II. Podatki o gospodarskem subjektu

KONTAKTNA OSEBA:

E-POŠTA KONTAKTNE OSEBE:

TELEFON:

ID ZA DDV:

PRISTOJNI FINANČNI URAD:

MATIČNA ŠTEVILKA:

ŠTEVILKE TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV:

POOBLAŠČENA OSEBA ZA PODPIS PONUDBE IN POGODBE:

RAZVRSTITEV DRUŽBE PO ZGD:(mikro, majhna, srednja ali velika

družba)

ČLANI UPRAVNEGA IN VODSTVENEGA ORGANA (npr. zakoniti zastopniki, člani uprave,

ipd.)*

ČLANI NADZORNEGA ORGANA (če ga gospodarski

subjekt ima)*

POOBLAŠČENCI ZA ZASTOPANJE, ODLOČANJE ALI

NADZOR (npr. prokuristi)*

POOBLAŠČENA OSEBA ZA VROČANJE:

Ime in priimek, ulica in hišna številka, kraj v Republiki Sloveniji (izpolni vlagatelj, ki nima sedeža v

Republiki Sloveniji)

_______________



Kraj in datum: Ime in priimek: _____________________

(žig in podpis)



III. Izkazovanje meril

Ponder 1 Višina prihrankov

V okviru ponderja »Višina prihrankov« bo največ točk prejel ponudnik, ki bo ponudil najvišji

zajamčeni prihranek.

Ponujena višina zajamčenega prihranka, ki

jo ponuja vlagatelj:

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Ponder 2

Obseg ponujenih ukrepov

V okviru ponderja »Obseg ponujenih ukrepov« dodatne točke prejmejo ponudniki, ki bodo za posamezni objekt, ki je predmet energetske sanacije, poleg že predvidenih investicijskih

ukrepov, predvideli še dodatne ukrepe oziroma tehnično-tehnološke rešitve v okviru operacije.

Število dodatnih ukrepov, ki jih predvideva izvesti

vlagatelj in presega osnovne predhodno predvidene ukrepe

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Ponder 3

Trajanje koncesijskega

razmerja

V okviru ponderja »Trajanje koncesijskega razmerja« točke prejmejo tisti ponudniki, ki bodo v ponudili krajše obdobje sklenitve javno-zasebnega partnerstva oziroma podelitve koncesije od 15 let,

merjeno v letih.

Število let, ki ga vlagatelj ponuja za sklenitev javno-zasebnega partnerstva:

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Ponder 4 Višina investicije

V okviru ponderja »Višina investicije« točke prejmejo tisti ponudniki, ki bodo ponudili najboljše ponujeno razmerje med obsegom prihrankov in

vrednostjo investicije.

Predvidena vrednost investicije (vrednost

pripravljalnih del v EUR brez DDV):

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Ponder 5

Višina deleža prihranka, ki

pripade koncedentu

V okviru ponderja »Višina deleža prihranka, ki pripade koncedentu« bo največ točk prejel

ponudnik, ki bo ponudil najvišji delež prihranka, ki pripade koncedentu.

Višina deleža prihranka, ki pripade koncedentu:

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Ponder 6

Stopnja udeležbe koncedenta na

presežnih prihrankih

V okviru ponderja »Stopnja udeležbe koncedenta na presežnih prihrankih« bo največ točk prejel

ponudnik, ki bo ponudil najvišjo stopnjo udeležbe koncedenta na presežnih prihrankih.

Stopnja udeležbe koncedenta na presežnih

prihrankih:

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Za vsa izmed zgoraj navedenih meril in posameznih ponderjev, mora ponudnik predložiti tudi priloge iz katerih bo jasno in nedvoumno izhajalo, kako je ponudnik izračunal višino prihrankov, katere konkretne dodatne ukrepe ponuja, izračun prihrankov za obdobje koncesije, ki ga ponuja ponudnik za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, izračun in izkaz višine investicije, izračun in izkaz višine deleža prihranka, ki pripade koncedentu in izračun in izkaz stopnje udeležbe koncedenta na presežnih prihrankih.


(žig in podpis)



Obrazec št: 3

Izjava ponudnika

V zvezi z javnim razpisom za »Projekt energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo Osnovne šole Idrija in Zdravstvenega doma Idrija«,

____________________________________,

(naziv ponudnika in ime in priimek zastopnika ponudnika)

v imenu ponudnika pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljam, da:

smo seznanjeni s pogoji, merili in ostalo vsebino razpisne dokumentacije za predmetni javni razpis ter jih v celoti sprejemamo;

v trenutku oddaje končne ponudbe (s partnerji in/ali podizvajalci) še vedno izpolnjujemo vse pogoje za izkazovanje usposobljenosti, kot so bili zahtevani z razpisno dokumentacijo za oddajo vloge;

so vsi podatki, ki smo jih podali v končni ponudbi, resnični; za podane podatke in njihovo resničnost prevzemamo popolno odgovornost; bomo strokovno komisijo takoj pisno obvestili o morebitnih spremembah zgoraj navedenih okoliščin, ki bodo

nastale v katerikoli fazi realizacije razpisanega posla, za katerega se prijavljamo.


(žig in podpis)



Obrazec št: 4

Vzorec koncesijske pogodbe s prilogami

KONCESIJSKA POGODBA ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV ENERGIJE Z NAMENOM

ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE IDRIJA

»ENERGETSKA SANACIJA OSNOVNE ŠOLE IDRIJA IN ZDRAVSTVENEGA DOMA IDRIJA«

sklenjena med

KONCEDENTOM:________________________________,ki ga zastopa ___________________________________,

Matična številka: Identifikacijska številka (ID za DDV): Transakcijski račun (TRR):

in

KONCESIONARJEM: ___________________________________,ki ga zastopa ___________________________________,

Matična številka: Identifikacijska številka (ID za DDV): Transakcijski račun (TRR):

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen(ugotovitve pogodbenikov)

Pogodbeni stranki ugotavljata:

- da je Občinski svet Občine Idrija, na __. redni seji dne ______ sprejel Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih



objektov v lasti Občine Idrija (Uradni list RS, številka ______________, v nadaljevanju: koncesijski akt ali odlok), ki določa predmet in pogoje izvajanja koncesije;

- da je Občina Idrija (v nadaljevanju: koncedent) dne ______ objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija z oznako, ki se je zaključil dne __________,

- da je koncedent izdal upravno odločbo št.______ z dne ______ o izboru koncesionarja za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija (odslej koncesija, koncesionirana dejavnost),

- da je upravna odločba št.______ postala dokončna dne ______,- da je koncesionar prejel poziv za sklenitev koncesijske pogodbe s koncedentom dne _____;- da se na podlagi prej navedenih podlag sklepa ta koncesijska pogodba in- da pogodba postane veljavna s koncesionarjevo predložitvijo zavarovanja za dobro izvedbo pripravljalnih

storitev in hkrati pod odložnim pogojem uspešne kandidature koncedenta in koncesionarja za sredstva iz kohezijskega sklada v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju« in odložnim pogojem zagotovitve ustrezne višine sredstev.

2. člen

(namen pogodbe)

S to pogodbo koncedent in koncesionar podrobneje urejata predmet in medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija.

3. člen

(definicija pojmov)

Izrazi in pojmi, uporabljeni v tej pogodbi, imajo enak pomen, kot ga določajo koncesijski akt, razpisna dokumentacija in vsa ostala dokumentacija, ki jo je objavil koncedent in predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo in energetsko dejavnost.

4. člen

(sestavni deli pogodbe)

Sestavni del te koncesijske pogodbe so:

PRILOGA 1: Program izvajanja koncesije; PRILOGA 2: Metodologija za izračun prihrankov PRILOGA 3: Terminski plan celotna razpisna dokumentacija javnega razpisa za podelitev koncesije, vključno z vsemi dokumenti, ki

predstavljajo sestavne dele razpisne dokumentacije; vloga in ponudba koncesionarja.

5. člen

(hierarhija in razlaga)



V primeru neskladja med sestavnimi deli pogodbe se pri razlagi upošteva podana hierarhija dokumentacije, pri čemer je ta pogodba hierarhično nadrejena dokumentom iz predhodnega odstavka.

II. PREDMET KONCESIJSKE POGODBE

6. člen

(predmet koncesijske pogodbe)

S to pogodbo koncedent podeljuje, koncesionar pa sprejema izključno dolžnostno upravičenje za izvajanje energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije na objektih koncedenta iz 7. člena te pogodbe, na način in pod pogoji, določenimi z zakoni in podzakonskimi predpisi, koncesijskim aktom ter na njegovi podlagi sprejetimi dokumenti koncedenta, razpisno dokumentacijo za podelitev koncesije in to koncesijsko pogodbo.

Izvajanje koncesije (predmet koncesije) predstavlja:

izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije na objektih koncedenta, kot so opredeljeni v 7. členu te pogodbe, skladno s programom izvajanja koncesije;

pogodbeno zagotavljanje oz. jamčenje prihrankov rabe energije v objektih iz 7. člena te pogodbe, energetsko upravljanje na objektih, opredeljenih v 7. členu te pogodbe, opravljanje drugih nalog, v skladu s programom izvajanja koncesije, veljavno zakonodajo in koncesijskim

aktom.

Pripravljalne storitve so vse storitve izvajalca oz. izvedba ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki so potrebne za izpolnitev glavne obveznosti, tj. tiste, ki vodijo do izpolnjevanja glavne obveznosti in med katere spadajo tudi gradbene storitve (menjava oken, dodatna izolacija stavbe,...). Pripravljalne storitve v smislu določb te pogodbe vključujejo tudi ostala pripravljalna dela, ki so potrebna za energetsko prenovo, kot npr. priprava gradbišča, zaščita vseh elementov v času izvedbe, čiščenje med gradnjo in po njej in priprava vse potrebne dokumentacije ob zaključku del, organizacija in koordinacija varstva pri delu,…

Glavne storitve so tiste storitve, ki imajo za posledico prihranek energije, predvsem pa zagotavljanje obratovanja in vzdrževanja naprav, motiviranje uporabnikov, spremljanje rabe energije in gospodarjenje z energijo.

Koncesionirana dejavnost energetskega upravljanja na objektih v smislu določbe tretje alineje drugega odstavka tega člena pomeni upravljanje in/ali oskrba z energentom za ogrevanje, pri čemer koncesionar izrecno prevzema vsa tveganja obsega fizičnih količin porabe energentov.

Koncesionirana dejavnost pogodbenega zagotavljanja oz. jamčenja prihrankov rabe energije pomeni doseganje zajamčenih prihrankov ali preseganje zajamčenih prihrankov, kot izhaja iz dokumentacije iz 4. člena te pogodbe.

III. OBMOČJE IZVAJANJA KONCESIJE

7. člen

(objekti, zajeti v izvajanje koncesije)

Območje izvajanja koncesije obsega naslednje javne objekte:

- Osnovna šola Idrija, Lapajnetova 50, 5280 Idrija in - Zdravstveni dom Idrija, Ulica Otona Župančiča 3, 5280 Idrija.



Solastnik objekta Zdravstveni dom Idrija, Ulica Otona Župančiča 3, 5280 Idrija je Občina Cerkno. Koncedent se zavezuje, da bo v zvezi z vsemi stvarnimi pravicami in drugimi relevantnimi dejstvi, ki zadevajo lastninsko pravico Občine Cerkno na tem objektu, sam uredil vsa relevantna razmerja s slednjo.

8. člen

(izvedbeni program)

Izvedbeni program vzdrževanja pripravi koncesionar in obsega popis predvidenih vzdrževalnih del za tekoče leto, z njim prehodno seznani koncedenta o nameravanih posegih za prihodnje obdobje.

Z izvedbenim programom se določi prioriteta vzdrževanja in upravljanja sistema.

IV. ČAS TRAJANJA KONCESIJE

9. člen

(vzpostavitev in trajanje koncesije)

Koncesijska pogodba se sklene za obdobje ___ let.

Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in sta kumulativno izpolnjena naslednja odložna pogoja:

a) da bo koncedent pridobil sredstva za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za vlogo v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.

b) da koncesionar v roku 30 dni od izpolnitve prejšnjega pogoja in prejema pisnega poziva naročnika predloži finančno zavarovanje za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, kakor je opredeljeno v tej pogodbi in zavarovalno pogodbo za zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti. V nasprotnem primeru je koncedent upravičen do unovčenja zavarovanja za resnost ponudbe.

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje izvedbe ukrepov energetske sanacije vseh objektov (izvedba pripravljalnih storitev), kakor izhajajo iz Priloge 3 te pogodbe, kot tudi obdobje izvajanja storitve energetskega pogodbeništva.

Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki je vsebovan v ponudbi koncesionarja in je priloga te koncesijski pogodbi.

Pri posameznem objektu se kot datum dokončanja izvedbe ukrepov energetske sanacije upošteva datum, ko koncesionar skladno s Prilogo 1 – Program izvajanja koncesije izvede vse dogovorjene ukrepe in jih koncedent uspešno prevzame.

Obveznost izvajanja storitve energetskega pogodbeništva in posledično obveznost merjenja ter obračuna prihrankov nastopi po uspešni izvedbi in prevzemu ukrepov energetske sanacije. kot je določeno s to pogodbo.

Tveganje zamude pri izvedbi pripravljalnih storitev in posledično skrajšanje obdobja energetskega pogodbeništva nosi koncesionar, razen v primeru zamude, ki bi izvirala iz sfere koncedenta ali bi bila posledica višje sile ali spremenjenih okoliščin.



Izvajanje koncesijske dejavnosti se v primeru, da:

- koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati;- je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedentov ali njihovih

ukrepov v javnem interesu,

lahko podaljša s sklenitvijo aneksa k tej osnovni pogodbi, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP.

V. FINANCIRANJE

10. člen

(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti (pripravljalna dela) se financirajo iz:

a. lastnih sredstev koncesionarja,

b. lastnih sredstev koncedenta, ki zajemajo tudi kohezijska sredstva od tega 85% iz Kohezijskega sklada in 15% slovenske udeležbe,

v višini, opredeljeni v 13. členu te pogodbe.

Operacijo, katere del je tudi izvedba ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, delno sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Operacija je sofinancirana v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.

Razmerje med vloženimi sredstvi koncesionarja in koncedenta se ob morebitnih dodatnih vložkih koncesionarja in koncedenta lahko z dodatkom k tej pogodbi ustrezno spremeni, vendar zgolj, če po opravljeni spremembi koncesionar še vedno prevzema večino tveganj v razmerju javno-zasebnega partnerstva.

Če prihodki koncesionarja iz naslova opravljanja koncesije, kot so opredeljeni v tej pogodbi, ne zagotavljajo pokrivanja stroškov izvajanja koncesije, zagotovi razliko koncesionar iz lastnih sredstev in v tej zvezi prevzame vsa tveganja.

Koncesionar mora skladno z veljavnim Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, drugimi predpisi in računovodskimi standardi voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje koncesionirane dejavnosti.

11. člen

(druga sredstva)

Če koncesionar prejema kakršna koli druga sredstva za izvajanje koncesije, ki niso navedena v tej pogodbi, mora ta sredstva, zmanjšana za upravičene stroške v zvezi z njihovim pridobivanjem, uporabiti za izvajanje te koncesije.

O višini prihodkov iz prejšnjega odstavka mora koncesionar poročati koncedentom na način, določen v tej pogodbi.



12. člen

(izplačilo sredstev za izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

Koncedent izplačilo sredstev iz b. točke prvega odstavka 10. člena te pogodbe izvede na podlagi zahtevka za izplačilo po koncesijski pogodbi, ki ga izstavi koncesionar.

Koncesionar lahko izstavi zahtevek za izplačilo po koncesijski pogodbi po izdaji potrdil o izvedenih pripravljalnih storitvah oz. investicijskih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti za vse objekte iz 7. člena te pogodbe.

Zahtevek za izplačilo po koncesijski pogodbi, ki ga pripravi koncesionar, mora vključevati:

a. navedbo številke pogodbe,

b. vsa potrdila o izvedenih investicijskih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti,

c. vsebinsko in finančno poročilo o izvedenih investicijskih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jih je izvedel koncesionar na podlagi te pogodbe, iz katerega izhaja struktura upravičenih in neupravičenih stroškov (kot so opredeljeni v Priročniku upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja), izkazanih v zahtevku za izplačilo po koncesijski pogodbi;

d. vsa dokazila, da so izdatki vezani na izvedbo investicijskih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti dejansko nastali (ki dokazujejo, da so bili računi dejansko plačani), kot so opredeljena v vsakokrat veljavnih Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020;

e. izjavo koncesionarja o pravilnosti podatkov in skladnosti le-teh s pogodbenimi določili.

Koncedent izplačilo sredstev izvede na transakcijski račun koncesionarja trideseti (30.) dan po prejemu popolnega zahtevka.

13. člen

(vložki pogodbenih strank)

Koncedent za namen izvajanja te pogodbe zagotovi sledeč vložek: ____________ EUR.

Koncesionar zagotovi sredstva za vse preostale stroške vezane na izvedbo storitev, kot so opredeljene v programu izvajanja. Skupno znaša ob sklenitvi pogodbe vložek koncesionarja ____________EUR, kar vključuje tudi kohezijska sredstva.

Ob sklenitvi pogodbe znaša razmerje med vloženimi sredstvi (finančnimi in ostalimi) javnega in zasebnega partnerja _______ % (javni partner):__________ % (zasebni partner).

Razmerje med vloženimi sredstvi (finančnimi in ostalimi) koncesionarja in koncedentov se ob morebitnih dodatnih vložkih koncesionarja in/ali koncedentov lahko z dodatkom k tej pogodbi ustrezno prilagodi.

Pogodbeni stranki se dogovorita, da se v primeru, da bo koncesionar pri izvedbi ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti (pripravljalnih storitev) dosegel nižjo investicijsko vrednost od vrednosti opredeljene v tem členu, upošteva ekonomsko ravnovesje v razmerju med znižanjem investicijske vrednosti in udeležbo na prihrankih. Navedeno ekonomsko ravnovesje se skladno s predhodnim odstavkom ugotovi z dodatkom k tej pogodbi.

V primeru, da se investicijska vrednost izvedbe ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti (pripravljalnih storitev) zviša, se pogodbeni stranki dogovorita, da je navedeno v celoti riziko in strošek koncesionarja.



14. člen

(plačilo koncesionarju za izvajanje storitev energetskega pogodbeništva)

Dolžnost plačila koncesionarju nastane z začetkom izvajanja koncesijske dejavnosti in sestoji iz plačila za zajamčeni prihranek in dodatnega plačila v primeru, če koncesionar preseže zajamčeni prihranek.

Če koncesionar doseže zajamčeni prihranek, kot izhaja iz dokumentacije iz 4. člena te pogodbe, mu pripada delež v višini _____ _ _ _ _% zajamčenega zneska prihranka, kar znaša _________________ brez DDV. Davek na dodano vrednost se obračuna skladno z veljavno zakonodajo.

V kolikor zajamčen prihranek v obračunskem obdobju ni dosežen, koncesionar koncedentu izstavi dobropis za razliko do zneska zajamčenega prihranka. Dobropis se obračuna s plačili v naslednjem obračunskem obdobju, lahko pa koncedent zahteva izplačilo dobropisa.

Če je zajamčeni prihranek presežen se presežni prihranek razdeli med koncedenta in koncesionarja po sledečem delilniku: 50% presežnega prihranka obdrži koncedent oz. 50% presežnega prihranka obdrži koncesionar. V kolikor je zajamčen prihranek v obračunskem obdobju presežen, koncesionar koncedentu izstavi dobropis v znesku, ki ustreza deležu, do katerega je koncedent upravičen po tem odstavku. Dobropis se obračuna s plačili v naslednjem obračunskem obdobju, lahko pa koncedent zahteva izplačilo dobropisa.

Koncesijska dajatev se v okviru tega javno-zasebnega partnerstva ne plačuje.

15. člen

Koncesionar mora zagotavljati pogodbeno zagotovljene prihranke energije ob hkratnem upoštevanju standarda udobja uporabnikov, kot je določen v prilogi 1 te pogodbe.

Če koncedent ali uporabnik ugotovita, da standardi udobja iz predhodnega odstavka niso doseženi in če nedoseganje standardov udobja izvira iz sfere odgovornosti koncesionarja (kot je opredeljena glede na meje izvajanja koncesije iz priloge 1 te pogodbe), pozoveta koncesionarja k vzpostavitvi zahtevanih standardov. Poziv iz predhodnega odstavka se poda preko elektronske pošte pri pooblaščeni osebi koncesionarja V primeru podanega poziva s strani uporabnika, mora le-ta poziv posredovati v vednost koncedentu. Koncesionar mora v obdobju, ko se v objektu izvaja dejavnost, zahtevan standard udobja zagotoviti najkasneje v šestih urah od prejema poziva iz predhodnega stavka, v obdobju, ko se v objektu ne izvaja dejavnost, pa najkasneje do pričetka izvajanja dejavnosti oziroma v šestih urah od prejama poziva iz predhodnega stavka, če je slednji rok daljši. Če slednjega v tem času ne more zagotoviti, mora uporabniku zagotoviti nadomestne naprave (kaloriferji, električne peči, pomožni generatorji, ipd.).

16. člen

(obračun storitev in način plačila)

Vsi obračuni in drugi izračuni zagotavljanja prihrankov po tej pogodbi se izvajajo za obračunsko obdobje enega leta, pri čemer je prvo obračunsko obdobje enako obdobju enega leta od datuma primopredaje pripravljalnih storitev za vse objekte. Če obdobje izvajanja koncesije na posameznem objektu ni identično z začetkom ali koncem obračunskega obdobja, se obračun za takšna delna obdobja trajanja izvrši sorazmerno glede na število pogodbenih mesecev, ki jih zajame prvo obračunsko obdobje.

Koncedent lahko s pooblaščenimi uporabniki objektov sklene pogodbe, v katerih se dogovori, da bodo kot asignati, namesto koncedenta, plačevali uspešno opravljene storitve neposredno koncesionarju kot asignatarju na njegov transakcijski račun. Koncesionar s podpisom pogodbe potrjuje, da se z navedenim načinom plačil strinja.



Koncesionar koncedentu vsak mesec do petega delovnega dne v mesecu izstavi račun za uspešno opravljene storitve energetskega pogodbeništva v višini 1/12 zneska iz 14. člena te pogodbe za vsak posamezen objekt ločeno.

Koncesionar mora v 60 dneh po zaključku posameznega obračunskega obdobja sestaviti in vročiti naročniku v potrditev obračun za plačilo storitve energetskega pogodbeništva, kot izhaja iz določil te pogodbe.

K računu morajo biti priloženi dokumenti, ki omogočajo nadzor nad izvršenimi deli in so podlaga za njegovo izstavitev.

Koncedent je dolžan račun pregledati v roku 15 dni od prejema in ga, v kolikor je ustrezen, potrditi z odredbo za izplačilo.

V primeru, da koncedent ugotovi napake, ali se ne strinja s posameznimi postavkami obračuna v računu, je dolžan nesporni znesek računa plačati na način in v rokih, določenih za plačilo po tej pogodbi, glede spornega zneska pa v istem roku ugovarjati računu in sporočiti svoje stališče.

Koncedent mora nakazovati plačila na transakcijski račun koncesionarja.

Plačilni rok je določen z veljavnim Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije.

V primeru zamude plačila dolguje koncedent koncesionarju zamudne obresti v višini zakonskih zamudnih obresti.

Koncedent mora za zavarovanje plačila skladno s tem členom pogodbe koncesionarju v roku petih (5) delovnih dni po pričetku posameznega obračunskega obdobja iz prvega odstavka tega člena za predmetno obračunsko obdobje izročiti izvršnico skladno s predlogom obrazca izvršnice za proračunske uporabnike (dostopno pri UJP) v višini dvakratnika zneska iz 14. člena te pogodbe, z datumom dospelosti petnajst (15) dni po zaključku predmetnega obračunskega obdobja. V kolikor koncedent izvršnice ne predloži v roku in obliki iz predhodnega stavka tega člena, ima koncesionar pravico unovčiti izvršnico iz predhodnega obračunskega obdobja in/ali odstopiti od pogodbe, v primeru odstopa pa se smiselno uporabljajo določbe te pogodbe..

17. člen

(valorizacija)

Denarne obveznosti iz te pogodbe se valorizirajo skladno z vsakokrat veljavnim pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja.

VII. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE KONCESIJE

18. člen

(obveznosti koncesionarja)

Koncesionar ima na podlagi te pogodbe dolžnostno upravičenje za:

- izvajanje storitev iz določbe drugega odstavka 4. člena te pogodbe, skladno s programom izvajanja koncesije;

- izvajanje drugih obveznosti ali aktivnosti, skladno s programom izvajanja koncesije, koncesijsko pogodbo ali koncesijskim aktom;

- izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodnih alinej (na primer vodenje evidenc, obračunavanje storitev, itd.).



Koncesionar garantira in jamči, da bodo ukrepi za izboljšanje učinkovite rabe energije zmanjšali referenčne količine iz te pogodbe za odstotek zajamčenega prihranka, ki znaša __________________.

Dejavnost, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, koncesijski akt, ta pogodba ali drug predpis.

Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe tudi naslednje dolžnosti:

- zagotoviti izvedbo pripravljalnih storitev in glavne storitve strokovno in kakovostno, v skladu s pravili stroke, zakonodajo in vso dokumentacijo v zvezi s tem razpisom

- izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, v skladu z zakoni, drugimi predpisi, koncesijsko pogodbo, koncesijskim aktom in razpisno dokumentacijo;

- kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;

- upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem koncesionirane dejavnosti,

- ves čas trajanja te pogodbe s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika skrbeti za to, da pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja, certifikate in druge akte državnih in drugih pristojnih organov (ta dolžnost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij, certifikatov in drugih aktov);

- izvajanje del predhodno uskladiti s projektantom in soglasodajalci;- prevzeti odgovornost za koordinacijo vseh del vezanih na predmet te pogodbe ,z drugimi izvajalci na

objektu;- pri izvedbi del zagotoviti ustrezno zaščito že izvedenih del (predvsem tlakov, notranjih vrat, sten, itd.), na

način, da se prepreči morebitne poškodbe že izvedenih del oziroma v primeru poškodb že izvedenih del, nastalih po krivdi koncesionarja, na lastne stroške poskrbeti za sanacijo zadevnih poškodb;

- ves čas veljavnosti pogodbe izpolnjevati vse pogoje, opredeljene v koncesijskem aktu ali razpisni dokumentaciji;

- obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom, vezano na predmet te pogodbe;

- zagotavljati vodenje vseh predpisanih evidenc vezanih na predmet te pogodbe, in pravočasno posredovati podatke pristojnim institucijam, v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in to pogodbo;

- pripravljati in pravočasno posredovati poročila in podatke iz drugih evidenc vezano na predmet te pogodbe v skladu z zakonom in podzakonskimi akti;

- poročati koncedentu o izvajanju koncesije;- o okvarah, napakah ali pomanjkljivostih, ki so pomembnejše, ali ki bi lahko ogrozile izvajanje koncesije, takoj

obvestiti koncedenta;- voditi poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in računovodskimi standardi, če opravlja drugo dejavnost pa

voditi ločeno računovodstvo v skladu z zakonom in računovodskimi standardi;- koncedentu omogočiti in dovoliti nemoten in neoviran nadzor nad poslovanjem in izvajanjem predmeta te

pogodbe;- vsako leto od začetka izvajanja javno-zasebnega partnerstva javnemu partnerju predložiti celotno evalvacijo

poslovanja z objekti, opredeljenimi v 7. členu te pogodbe, ter poročilo o doseženih prihrankih;- v primeru obstoja resne ali neposredne nevarnosti za življenje, zdravje ali premoženje nemudoma obvestiti

pristojni inšpektorat in izvesti potrebne ukrepe, da se nevarnost odstrani in škoda ne nastane oziroma je čim manjša;

- skleniti in predložiti ustrezna zavarovanja glede izvajanja dejavnosti- v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti spoštovanje kazalnikov oziroma ciljev, vezanih na

sofinanciranje iz kohezijskega sklada;- druge dolžnosti, ki so določene v tej pogodbi, koncesijskem aktu, javnem razpisu ali veljavni zakonodaji.

19. člen

(obveznosti koncedenta)

Obveznosti koncedenta so zlasti:



- zagotavljanje plačil za opravljeno storitev, skladno s to pogodbo;- koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije, vključno z neomejeno in

brezplačno pravico dostopa do objektov in dostopa ter upravljanje z napravami, ki so predmet koncesije, za namen izvajanja koncesije;

- koncesionarju nuditi pomoč v primeru pridobitve posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedentov;

- koncesionarju na nepremičninah in premičninah, ki so potrebne za izvajanje aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica, itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;

- skrb za ustrezno gradbeno vzdrževanje objektov iz 7. člena te pogodbe, na način, da se ves čas trajanja koncesijskega razmerja zagotovi normalna raba objektov in najmanj obdrži raven stanja objektov ob sklenitvi te pogodbe.

- zagotoviti zavarovanje trajno spojenih ukrepov.

20. člen

(uvedba koncesionarja v posel)

Koncedent je dolžan v roku 10 (deset) dni po prejetju finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti iz 9. člena te pogodbe pričeti z uvedbo koncesionarja v posel, o čemer se sestavi zapisnik o uvedbi v posel. Postopek uvedbe v posel vodi komisija, sestavljena iz članov koncedenta in koncesionarja.

Uvedba koncesionarja v posel obsega:

- popis vseh objektov in naprav, ki so potrebni za izvajanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov;- opis funkcionalnega stanja vseh objektov in naprav iz prejšnje točke, vključno z morebitnimi pripombami

koncedenta ali koncesionarja glede neustreznega stanja posamezne stvari;- popis vseh premičnih stvari, ki so kot pritikline namenjene izvrševanju koncesionirane dejavnosti po

pogodbi;- popis tehnične in druge dokumentacije, ki je povezana z objekti, napravami in premičninami iz prejšnjih točk;- dati koncesionarju na razpolago vso tehnično, projektno in drugo dokumentacijo in informacije, s katero

koncedent ali uporabniki objektov razpolagajo na dan podpisa te pogodbe; - zagotoviti koncesionarju pravico do neoviranega dostopa do objektov iz Priloge 1 v obsegu, potrebnem za

izvedbo ukrepov po tej pogodbi in izvajanje storitve energetskega pogodbeništva;- prepustitev posesti nad obstoječimi napravami, potrebnimi za izvajanje pogodbenega zagotavljanja

prihrankov, s čimer koncesionar pridobi dolžnostno upravičenje, da razpolaga, upravlja in vzdržuje navedene naprave in opremo;

- izvedbo meritev obstoječih standardov udobja na točkah, ki jih skupaj določita koncedent in koncesionar v vseh objektih in se uporabijo kot osnova za določanje referenčnih standardov udobja, kot izhaja iz Priloge 1;

- potrditev projekta za izvedbo del (PZI), ki ga pripravi koncesionar, potrdi pa koncedent in mora obsegati izvedbo vseh dogovorjenih ukrepov na vseh objektih.

Pogodbeni stranki soglašata, da za potrebe izvajanja zadnje alineje prejšnjega odstavka tega člena PZI pripravi koncesionar tako, da se v PZI-ja določijo meje izvedbe ukrepov ob upoštevanju opisa izvedbe ukrepov v končni ponudbi koncesionarja (Priloga 1 in obrazca Projektna naloga tehnološke rešitve). PZI potrdi koncedent s podpisom zapisnika o uvedbe v posel, razen če PZI-i ni združljiv z vsebino končne ponudbe koncesionarja, zakonom ali drugimi predpisi ali bi predlagani PZI pomenil nasprotje z že sklenjeno pogodbo koncedenta s tretjo osebo in ta oseba po resnih prizadevanjih naročnika pogodbe ne prilagodi.

Če koncedent iz razlogov predhodnega odstavka tega člena PZI-ja ne potrdi, je dolžan koncesionar pripraviti nov PZI v roku 30 dni, postopek uvedbe v posel pa ni končan do potrditve novega PZI-ja.

Komisija mora svoje delo opravljati na način, ki ne moti izvrševanja delovnega procesa v objektih. Zapisnik o uvedbi v podel podpišejo vsi člani komisije.

Vsaka stranka te pogodbe nosi svoj del stroškov v zvezi s financiranjem komisije za uvedbo v posel.



Šteje se, da je koncesionar uveden v posel, ko so prevzeti vsi objekti iz Seznama objektov, kar se potrdi s podpisom zapisnika o uvedbi v posel, oziroma po izpolnitvi pogojev za prevzem, če do takšnega zapisnika zaradi neopravičenih razlogov na strani koncedenta ne pride.

Koncedent se glede dostopa koncesionarja do objektov iz Priloge 1 te pogodbe, v obsegu, potrebnem za izvedbo ukrepov po tej pogodbi, odpoveduje posestnemu varstvu in izrecno dovoljuje dostop koncesionarju, pod pogojem, da je poseg potreben za izvajanje te pogodbe ter na način, da ne moti izvajanja rednih dejavnosti v objektih.

21. člen

(pripravljalne storitve in glavna storitev)

Meje izvajanja pripravljalnih storitev so določene z vlogo in s ponudbo koncesionarja oziroma s strani koncedenta potrjeno PZI dokumentacijo.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko koncesionar izdela svojo PZI dokumentacijo ali pa predlaga dopolnitve oz. spremembe že obstoječe PZI dokumentacije, vendar mora to dokumentacijo oz. spremembe že obstoječe PZI dokumentacije potrditi koncedent (končna projektna dokumentacija).

Pripravljalne storitve morajo biti izvedene v skladu s Prilogo 3 – Terminskim planom.

Morebitna kasnejša odstopanja pripravljalnih storitev od končne projektne dokumentacije so dopustne, če so predhodno potrjene s strani koncedenta in drugih udeležencev v projektu.

Pripravljalne storitve koncedent prevzame po tem, ko ugotovi popolnost in odsotnost napak, pri čemer se o prevzemu sestavi zapisnik. Vse izvedene ukrepe prevzame koncedent po ustreznih preskusih in meritvah, ki jih zahtevajo predpisi in pravila stroke. S prevzemom ukrepov koncedent preveri in potrdi, da so bili s strani koncesionarja s to pogodbo dogovorjeni ukrepi izvedeni.

V primeru, da se pri pregledu ugotovi morebitne napake, nepravilnosti ali pomanjkljivosti ali druge neskladnosti (v nadaljnjem besedilu: pomanjkljivosti), je koncesionar dolžan v roku, ki ga določi koncedent, odpraviti vse ugotovljene pomanjkljivosti. Po odpravi vseh pomanjkljivosti je koncesionar dolžan koncedentu predložiti obvestilo o odpravi pomanjkljivosti ter morebitna dokazila. V primeru ugotovljenih nebistvenih nepravilnosti se lahko prevzem vseeno izvede z določitvijo rokov za odpravo napak.

Prevzem ukrepov za vsak posamezen objekt je uspešen, ko se z zapisnikom o prevzemu ukrepov na objektu ugotovi, da koncedent nima na izvedene ukrepe in predloženo dokumentacijo po vsebini in po obsegu nobenih pripomb.

V primeru, da se ob izvedbi prevzema ukrepov ugotovijo morebitne nebistvene pomanjkljivosti, se pogodbeni stranki lahko dogovorita, da le-te ne zadržijo uspešne izvedbe prevzema ostalih ukrepov oziroma objektov ter določita razumen rok za odpravo le-teh. Pogodbeni stranki lahko tudi ugotovita, da prevzem ukrepov na določenem objektu iz objektivnih razlogov ni mogoč, kar ugotovita v zapisniku. V takšnem primeru se stranki lahko dogovorita, da le-te ne zadržijo uspešne izvedbe prevzema ostalih ukrepov oziroma objektov ter določita razumen rok za prevzem ukrepov na takšnem objektu .

Koncedent ima pravico, da najame zunanje strokovnjake za izvedbo prevzema ukrepov in izvedbo prevzema pripravljalnih storitev.

V primeru spora glede vsebine prevzemnega zapisnika lahko pogodbeni stranki, za razjasnitev spornega vprašanja, angažirata neodvisnega tretjega strokovnjaka, ki poda mnenje glede spornega vprašanja.

Prevzem se šteje za uspešno zaključenega, ko so prevzeti vsi objekti iz Seznama objektov, pri čemer se za datum prevzema šteje 1. dan v mesecu, ki sledi mesecu, ko je bil podpisan zapisnik o prevzemu.



22. člen

(izvajanje ukrepov)

Koncesionar mora zagotoviti izvedbo obveznih ukrepov za zagotavljanje prihrankov energije, kot so navedeni v dokumentaciji iz 4. člena te pogodbe.

Poleg ukrepov iz predhodnega odstavka lahko koncesionar izvaja tudi opcijske ukrepe za zagotavljanje prihrankov, kot so navedeni v dokumentaciji iz 4. člena te pogodbe. Koncedent nima pravice poseči v odločitev koncesionarja glede izvedbe ukrepov iz tega odstavka.

Koncesionar ali koncedent lahko tekom izvajanja koncesije predlagata tudi izvajanje drugih ukrepov za zagotavljanje prihrankov izven obsega ukrepov iz predhodnih dveh odstavkov, pri čemer je za odobritev izvedbe takih ukrepov potrebno izvesti ustrezen postopek skladno z veljavno zakonodajo in skleniti aneks k tej pogodbi.

Če koncesionar izvede ukrepe, ki niso vključeni v obseg ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena, in niso izpolnjeni pogoji iz predhodnega odstavka, ni upravičen do povečanja cene ali uveljavljanja kakršnih koli drugih zahtevkov do kocendenta.

23. člen

(intervencijska pravica koncesionarja pri posegih koncedentov)

V kolikor namerava koncedent na objektih iz 7. člena te pogodbe izvajati kakršne koli posege, mora najmanj dva meseca pred nameravanim posegom o tem pisno obvestiti koncesionarja.

V kolikor imajo nameravani posegi učinek na prihranek energije lahko koncesionar:

- v celoti nase prevzame financiranje določenega ukrepa gradbenega vzdrževanja;- prevzame financiranje tistih komponent ukrepa gradbenega vzdrževanja, ki s tehničnega vidika prinašajo

prihranke energije in jih je možno ločiti od skupne storitve;- pozove koncedenta, da ukrepe gradbenega vzdrževanja še razširi, na način da se doseže učinke prihranka

energije pri čemer koncesionar prevzame ustrezne presežne stroške.

V primeru koriščenja intervencijske pravice iz predhodnega odstavka se izvede ustrezen postopek skladno z veljavno zakonodajo in sklene aneks k tej pogodbi.

Intervencijska pravica se lahko uporabi zgolj v primeru, če ne vpliva na razdelitev tveganj med koncesionarjem in koncedentom.

24. člen

(odsvojitev objektov)

Koncedent sme objekte iz 7. člena te pogodbe po predhodni pridobitvi soglasja s strani koncesionarja odsvojiti tretjemu. V tem primeru se na novega lastnika prenesejo tudi pravice in obveznosti iz te pogodbe.

25. člen



(opustitev objektov in/ali ukrepov)

Koncedent sme objekte iz 7. člena te pogodbe ali posamezne ukrepe za doseganje prihrankov v celoti ali delno opustiti.

V tem primeru se koncedent in koncesionar dogovorita za prilagoditev pogodbe (na primer sprememba referenčnih količin, odstotka udeležbe pri prihrankih, itd.). V kolikor dogovora ne dosežeta je koncedent dolžan koncesionarju povrniti nastalo škodo, ki jo oceni cenilec ustrezne stroke.

Prilagoditev iz tega člena ne sme vplivati na razdelitev tveganj med koncesionarjem in koncedentom.

26. člen

(prenos lastninske pravice)

Koncesionar mora po prenehanju koncesijskega razmerja nemudoma ali v roku, ki ga določi koncedent, neodplačno izročiti koncedentu v last in posest vse premičnine in morebitne nepremičnine, ki jih je imel v posesti in lasti z namenom izvajanja koncesijske pogodbe, v stanju, ki omogoča nadaljnje izvajanje dejavnosti.

Izjemo od predhodnega odstavka predstavljajo premičnine in nepremičnine, ki še niso bile amortizirane, za katere se pogodbeni stranki ob prenehanju koncesijskega razmerja lahko dogovorita za odplačni prenos po tržnih vrednostih, določenih s strani sodnega cenilca, ki ga imenujeta sporazumno.

Dve leti pred iztekom te pogodbe pogodbeni stranki opravita temeljit pregled stanja sredstev. Pregled se opravi s strani neodvisnega organa, na način, da se določi ali je koncedent morebiti upravičen zahtevati nadomestno investicijo oziroma znižanje cene iz predhodnih odstavkov.

Koncesionar mora ob izročitvi stvari koncedentu izročiti tudi vso tehnično in drugo dokumentacijo.

Stvar se šteje za prevzeto, ko pooblaščena predstavnika pogodbenih strank podpišeta prevzemni zapisnik v tistem delu, ki se nanaša na to stvar. Če v prevzemnem zapisniku ob posamezni stvari niso zapisane pripombe, se šteje, da ta stvar nima očitnih napak.

Koncesionar se ob prenosu iz prvega odstavka tega člena zaveže neodplačno na koncedenta prenesti tudi morebitne druge pravice (na primer služnosti, itd.), ki so vezane na opravljanje koncesionirane dejavnosti po tej pogodbi.

Koncesionar odgovarja za vso škodo, ki bi nastala zaradi kršitve obveznosti iz tega člena.

27. člen

(element sofinanciranja)

Koncedent in koncesionar sta pri izvajanju koncesije dolžni upoštevati in izvajati vse zaveze, ki izhajajo iz dejstva, da so bila s strani koncedenta za del investicijskega projekta pridobljena sredstva iz kohezijskega sklada ter upoštevati vsa izdana navodila ministrstva, služb, organov itd. in relevantne dokumentacije povezane z izvajanjem evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014 – 2020.

Koncedent in koncesionar morata zagotoviti, da to javno-zasebno partnerstvo v nobeni točki ne bo poseglo v izkazovanje ter izpolnitev vseh kazalnikov oziroma ciljev, vezanih na sofinanciranje iz kohezijskega sklada.



VIII. VZDRŽEVANJE

28. člen

1. (vzdrževanje ukrepov in naprav)

Redno, investicijsko in interventno vzdrževanje naprav in ukrepov, ki so predmet pogodbe, je obveznost koncesionarja in je vključena v dogovorjeno mesečno plačilo za uspešno opravljene storitve energetskega pogodbeništva.

Kot vzdrževalna dela na ukrepih in napravah se štejejo tista vzdrževalna dela, ki služijo ohranjanju funkcionalne sposobnosti objektov in zagotavljajo njihovo normalno ter nemoteno delovanje. Vsebina in obseg rednega vzdrževanja se podrobneje opredeli z letnimi programi izvajanja koncesije, ki ga koncesionar pripravi ob upoštevanju določb te pogodbe.

Koncesionar je dolžan zagotavljati tudi investicijsko in interventno vzdrževanje ter zagotoviti odpravo okvar, napak oziroma poškodb praviloma v roku 2 delovnih dni po ugotovitvi napake oziroma po ustnem/pisnem obvestilu uporabnikov.

Pomembne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo normalno izvajanje dejavnosti uporabnikov in onemogočajo normalno uporabo objektov ali povzoročajo škodo na objektih, je koncesionar dolžan odpraviti v roku 6 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem/pisnem obvestilu uporabnikov.

Koncesionar je dolžan odpraviti manj pomembne okvare posameznih naprav najkasneje v roku 7 (sedem) dni od ugotovitve oziroma od obvestila uporabnikov.

V dvomu je koncesionar dolžan kontaktirati pooblaščeno osebo koncedenta, ki določi vrsto okvare glede na vpliv, ki ga okvara ima na zagotavljanje pogodbenih storitev.

V kolikor koncesionar zaradi objektivnih okoliščin v rokih, določenih v tem členu, ne more zagotoviti odprave napake, mora uporabnikom zagotoviti ogrevanje iz drugega vira.

V primeru, da koncesionar izpolni obvezo iz predhodnega odstavka tega člena, ga ne morejo bremeniti kakršnekoli negativne posledice, določene v tej pogodbi (npr. pogodbena kazen, možnost odpovedi).

29. člen

(splošna vzdrževalna in obnovitvena dela)

Koncedent v času veljavnosti te koncesijske pogodbe avtonomno izvaja splošna vzdrževalna in obnovitvena dela na objektih, ki so predmet koncesije. Glede naprav, opreme, elementov in delov objektov, ki niso predmet te pogodbe ter glede izvedbe navedenih del ne potrebuje nobenega soglasja koncesionarja.

V kolikor imajo vzdrževalna ali obnovitvena dela, ki jih namerava izvesti koncedent, učinke z vidika prihranka energije ali pa se nanašajo na naprave, opremo ali dele objektov, ki so predmet izvedenih ukrepov ali s katerimi se vrši oskrba objekta z energijo, jih je treba obravnavati kot spremembe uporabe objekta in pripraviti prilagoditveni izračun, s katerim se določiti njihov vpliv na izračun dejanskega prihranka energije glede na zagotovljeni prihranek.

30. člen

(letni program vzdrževanja in poročilo o njegovi izvedbi)



Redno vzdrževanje se izvaja na podlagi letnega programa vzdrževanja. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa vzdrževanja za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. septembra vsakega tekočega leta za prihodnje leto predložiti koncedentu v uskladitev.

Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. aprila naslednjega leta koncedentu predložiti poročilo o izvedenem vzdrževanju, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu, in mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega programa vzdrževanja.

Program vzdrževanja vsebuje predvsem:

- obseg predvidenega rednega in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav, ki so bili predmet rednega vzdrževanja ter njihovo stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja rabe energije,

- obseg in stroške zamenjave uničenih ali poškodovanih rezervnih delov, potrošnega materiala in naprav ter s tem povezanih škodnih dogodkov,

- koriščenje zavarovanj,- statistiko glede pritožb uporabnikov in njihovega reševanja,- obsega in vrste del, ki so bile v okviru koncesije izvedene s podizvajalci,- statusne spremembe v podjetju koncesionarja,- podatke o vseh drugih okoliščinah, ki lahko neposredno in bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske

pogodbe.Nespoštovanje določb tega člena se šteje za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti.

IX. ZAVAROVANJA

31. člen

(zavarovanje za dobro izvedbo pripravljalnih storitev)

Koncesionar mora najkasneje v 30 dneh od podpisa te pogodbe koncedentu izročiti bančno garancijo za zavarovanje dobre in pravočasne izvedbe ukrepov energetske sanacije objektov (pripravljalnih storitev) v zahtevani obliki glede na vzorec iz razpisne dokumentacije, v višini 10% od skupne vrednosti investicijskih ukrepov brez DDV z veljavnostjo najmanj 1 leto po roku za izvedbo ukrepov, ki jo lahko koncedent unovči pod naslednjimi pogoji:

- če se bo izkazalo, da koncesionar izvedbe ukrepov energetske sanacije objektov (pripravljalnih storitev) ne opravlja v skladu s to pogodbo, zahtevami razpisne dokumentacije ali Odlokom;

- če bo koncedent pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani koncesionarja ali če bo pogodba razvezana zaradi neizpolnitve;

- če bo koncedentu unovčena maksimalna skupna pogodbena kazen in se bo koncedent odločil za razdor pogodbe zaradi zamude koncesionarja.

Predložitev in veljavnost zavarovanja dobre izvedbe posla je pogoj za veljavnost te pogodbe.

32. člen



(zavarovanje odgovornosti za primer poškodb oseb in škode na premoženju)

Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti kopijo veljavne zavarovalne police oz. dokazilo, iz katere mora biti razvidno zavarovanje odgovornosti za primer poškodb oseb in škode na premoženju, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzroči koncesionar ali pri njem zaposlene osebe koncedentu ali tretjim osebam. Višina letne zavarovalne vsote iz zavarovalne pogodbe mora biti najmanj v višini 200.000,00 EUR.

Najkasneje 30 dni po izteku veljavne zavarovalne police mora koncesionar predložiti dokazilo o podaljšanju zavarovanja za obdobje najmanj enega leta.

Koncesionar je dolžan koncedentu nuditi vse podatke in vso pomoč, če bi bil koncedent v zvezi s podeljeno koncesijo direktno ali sam tožen s strani tretje osebe.

Pogodbeni stranki sta soglasni, da če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki za izvedbo posla, vrsta storitve, kvaliteta ali količina, se morajo temu ustrezno spremeniti tudi pogoji zavarovanja oziroma podaljšati veljavnost zavarovalne police.

33. člen

(zavarovanje investicijskih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

Premoženjsko zavarovanje za investicijske ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki so neločljivo povezani z objekti iz 7. člena te pogodbe, zagotavlja koncedent in sicer za temeljne nevarnosti.

Če koncesionar v zvezi z ukrepi iz prejšnjega odstavka ocenjuje, da je potrebno zavarovanje dodatnih nevarnosti, navedeno zavarovanje zagotovi koncesionar sam.

Premoženjsko zavarovanje za investicijske ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki niso neločljivo povezani z obstoječimi objekti iz 7. člena te pogodbe, zagotavlja koncesionar.

Koncesionar mora najkasneje v desetih delovnih dneh po prejemu vseh potrdil o izvedenih investicijskih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti predložiti dokazilo o premoženjskem zavarovanju investicijskih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti skladno s predhodnima odstavkoma.

Koncesionar je dolžan vzdrževati veljavnost zavarovanja iz predhodnega odstavka skozi celotno trajanje te pogodbe in na zahtevo koncedenta le-temu predložiti ustrezno dokazilo o veljavnosti zavarovanja.

X. NADZOR

34. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent, s strani koncedenta pooblaščene osebe in vsi organi, ki so za to pooblaščeni glede na element sofinanciranja iz kohezijskega sklada, skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in skladno s koncesijsko pogodbo.



Koncesionar je osebam iz prejšnjega odstavka dolžan omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije, predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

Nadzor se lahko izvaja tudi v prostorih koncesionarja.

Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi z izvajanjem koncesije, nadzor izvajanja dejavnosti, strokovni nadzor in nadzor nad ustreznostjo uporabe objektov ter ostalih sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi nadzor izvajanja dejavnosti v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Praviloma je nadzor napovedan, s poprejšnjo pisno najavo, ki se posreduje koncesionarju praviloma tri delovne dni pred nadzorom. V napovedi se navedejo datum in čas nadzora, ime in priimek nadzornika, ki bo izvajal nadzor ter področje nadzora. Koncedent pa lahko nadzor opravi tudi nenapovedano.

Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Nadzornik se po potrebi izkaže s pooblastilom koncedenta. Nadzornik je dolžan podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.

35. člen

(spremljanje kakovosti)

Koncedent spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev.

Kakovost opravljenih storitev lahko koncedent spremlja neposredno v okviru nadzora iz prejšnjega člena, ali s pomočjo specializiranih organizacij.

V primeru, da ugotovi odstopanje kvalitete storitve od standardov, določenih s to pogodbo, koncesijskim aktom in posebnimi dogovori, lahko koncedent uporabi sankcije, opredeljene v tej pogodbi ali koncesijskem aktu.

36. člen

(poročanje)

Koncesionar mora enkrat letno, najkasneje do 31. marca za preteklo leto, v obliki podanega letnega poročila koncedentu poročati o:

- obsegu opravljenih storitev koncesionirane dejavnosti;- doseženih prihrankih energije;- prihodkih za izvajanje koncesionirane dejavnosti, prejetih v preteklem letu;- drugih podatkih, določenih s koncesijskim aktom ali to pogodbo;

Koncesionar je dolžan podatke iz prejšnjega odstavka pošiljati koncedentu v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi koncedent.

Letno poročilo mora obsegati podatke iz prvega odstavka tega člena, poleg tega pa še podatke o doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s koncesijskim aktom, to pogodbo in posebnim dogovorom. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje.

37. člen



(revizijska sled)

Vsa dokumentacija, povezana z izvajanjem koncesije, mora biti hranjena na način, da zagotavlja revizijsko sled.

Koncesionar je vso dokumentacijo, povezano z izvajanjem koncesije, dolžan hraniti v skladu z veljavno zakonodajo oziroma še najmanj 10 let po izpolnitvi pogodbenih obveznosti, za potrebe naknadnih preverjanj. Pred iztekom tega roka lahko koncedent le-tega enostransko podaljša.

Koncesionar se zavezuje, da bo zagotovil dostop do celotne dokumentacije vsem nadzornim organom, vključenim v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo izvajanja koncesije ter njihovim pooblaščencem, in sicer tudi po izpolnitvi pogodbenih obveznosti oziroma po poteku koncesijske pogodbe.

Revizijska sled mora omogočati predstavitev časovnega zaporedja vseh dogodkov, povezanih z izvedbo posameznih aktivnosti koncesije, in poslovnih dogodkov, shranjenih v računovodskih in drugih evidencah. Revizijska sled je skupek vseh informacij, ki so potrebne, da se predstavi zgodovinski zapis o pomembnejših dogodkih oziroma aktivnostih, povezanih s shranjenimi podatki in informacijami ter sistemi za zbiranje, obdelovanje in arhiviranje podatkov.

Informacije, ki jih revizijska sled vključuje, morajo biti takšne, da dokazujejo neoporečnost shranjene informacije. Njihov nastanek in hramba morata zagotavljati njihovo neoporečnost in uporabnost v vsem času hranjenja informacij.

XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

38. člen

(prenehanje razmerja)

Koncesijsko razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha na naslednje načine:

- s prenehanjem koncesijske pogodbe,- z odkupom koncesije,- z odvzemom koncesije,- s prevzemom koncesije,- v drugih primerih, določenimi z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

39. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodbe preneha:

- s pretekom časa,- s sporazumno razvezo,- z razdrtjem,- s prenehanjem koncesionarja.

Koncesijska pogodba preneha veljati s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.

Koncesijska pogodba in z njo koncesijsko razmerje preneha s sporazumno razvezo tako, da pogodbeni stranki skleneta pisni sporazum o prenehanju koncesijske pogodbe. V tem sporazumu določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumnega prenehanja ter tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar, kot tudi odkupno vrednost koncesije, ki jo je koncedent dolžan plačati koncesionarju.



Koncesijska pogodba lahko enostransko preneha z razdrtjem:

- če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;

- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;

- če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

- če je mogoče utemeljeno sklepati, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti;- če koncesionar očitno krši koncesijsko pogodbo, zlasti pa:

o če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno oziroma jo izvaja tako, da so povzročene motnje v dejavnosti in funkcionalnosti;

o če koncedentom ali tretjim osebam namerno ali iz velike malomarnosti povzroči škodo;o če se pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedentov;o če koncesionar drugače krši koncesijsko pogodbo oz. ne izvaja svojih obveznosti po koncesijski

pogodbi, na podlagi česar nastaja oz. bo ali lahko nastane škoda koncedentom ali tretjim osebam.

- če je izražen utemeljen javni inters po prenehanju izvajanja dejavnosti- . V drugih primerih, ki so določeni s to koncesijsko pogodbo-

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naložijo izvajanje koncesije ali pa izvajanje koncesije v vmesnem času zagotovijo na drug ustrezen način.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, opredeljene v peti alineji četrtega odstavka tega člena in mu določi primeren rok za odpravo kršitev ter ga opozori, da bodo v nasprotnem primeru razdrli koncesijsko pogodbo. Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.

V primeru razdrtja pogodbe s strani katere koli od strank velja 6 mesečni odpovedni rok, razen v primeru obstoja pogoja v peti alineji četrtega odstavka tega člena, kjer znaša odpovedni rok 3 mesece.

V primeru razdrtja koncesijske pogodbe s strani koncedenta, zaradi razlogov na strani koncesionarja, v fazi implementacije pripravljalnih storitev so dolžni koncesionarju izplačati nadomestilo na podlagi stroškov kapitala, ki so do prekinitve nastali koncesionarju.

V primeru razdrtja koncesijske pogodbe s strani koncedenta, zaradi razlogov na strani koncesionarja, ki so opredeljeni v prvi, drugi, tretji, četrti in šesti alineji, v fazi izvajanja koncesije, je koncedent dolžan koncesionarju izplačati nadomestilo v višini trenutne tržne vrednosti sredstev, ocenjene s strani neodvisnih strokovnjakov, zmanjšane za 15%.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, koncedent koncesionarju ni dolžan plačati nikakršnega nadomestila, če je do razdrtja koncesijske pogodbe prišlo zaradi obstoja pogoja v peti alineji četrtega odstavka tega člena.

V primeru razdrtja koncesijske pogodbe s strani koncesionarja iz razlogov v peti alineji četrtega odstavka tega člena, je koncedent dolžan koncesionarju izplačati nadomestilo v višini trenutne tržne vrednosti sredstev, ocenjene s strani neodvisnih strokovnjakov, povečane za 15 %.

Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.



Koncesijska pogodba in s tem koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če ta nima univerzalnega pravnega naslednika. V primeru obstoja univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijska pogodba ne preneha in se koncesijsko razmerje prenese na univerzalnega pravnega naslednika.

Koncesijska pogodba in s tem koncesijsko razmerje preneha z dnem začetka stečajnega postopka. Na zgrajeni infrastrukturi, nameščeni opremi in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. V primeru prenehanja koncesijske pogodbe zaradi stečaja preidejo vse premičnine in nepremičnine, s katerimi se je koncesijska dejavnost izvajala, brezplačno v last koncedenta.

Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi, koncesijsko razmerje ne preneha, če ostali člani konzorcija izjavijo, da bodo nadaljevali s koncesijo.

40. člen

(odkup koncesije)

Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo redno izvajanje delne ali celotne koncesije možno učinkoviteje opravljati na drug način, o čemer pisno z obrazložitvijo obvesti koncesionarja.

Ob odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino v višini tržne vrednosti koncesije ocenjene s strani neodvisnih strokovnjakov ob času odkupa, pri čemer zasebni partner prevzema tveganje za stanje sredstva tekom pogodbene dobe.

Ne glede na prejšnji odstavek je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev.

Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.

41. člen

(odvzem koncesije)

Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju v primeru, če:

- ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku,- je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati v obliki koncesijskega partnerstva.

Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe. Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.

Pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena so izpolnjenim če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe v roku 90 dni od sklenitve koncesijske pogodbe, zlasti če ne prične z izvajanjem dogovorjenih ukrepov energetske sanacije objektov, pod pogojem, da je koncedent svoje obveznosti izpolnil pravočasno.

Pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena je izpolnjen, v kolikor Občinski svet Občine Idrija sprejme odločitev, da je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe preneha izvajati v



koncesijski obliki, ki mora hkrati tudi razveljaviti Odlok in sprejeti nov(e) predpis(e) o drugem primernejšem načinu zagotavljanja javnega interesa.

V primeru odvzema koncesije po drugi alineji prvega odstavka tega člena, je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.

42. člen

(prevzem koncesije)

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz četrtega odstavka 38. člena te pogodbe lahko koncedent prevzame koncesijo tudi v lastno izvajanje oz. režijo.

V primeru prevzema koncesije s strani koncedenta, zaradi razlogov na strani koncesionarja, v fazi implementacije pripravljalnih storitev je dolžan koncesionarju izplačati nadomestilo na podlagi stroškov kapitala, ki so do prekinitve nastali koncesionarju.

V primeru prevzema koncesije s strani koncedenta, zaradi razlogov na strani koncesionarja, v fazi izvajanja koncesije, je le-ta dolžan koncesionarju izplačati nadomestilo v višini trenutne tržne vrednosti sredstev, ocenjene s strani neodvisnih strokovnjakov, zmanjšane za 15%.

43. člen

(prehodno obdobje)

Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi bila koncesionirana dejavnost nepretrgano izvajana, mora dotedanji koncesionar izvajati dejavnost koncesije pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja, in sicer do podelitve nove koncesije, vendar največ eno leto.

Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja koncesije po prejšnjem odstavku (npr. odvzem koncesije, stečaj koncesionarja), sklene koncedent pogodbo za izvajanje nujnih del za zagotavljanje koncesionirane dejavnosti z enim ali z več ponudniki ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

44. člen

(statusne spremembe koncesionarja)

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, oziroma se spremeni razdelitev tveganj med koncesionarjem in koncedentom, lahko koncedent, pod pogoji iz te pogodbe, enostransko razdre koncesijsko pogodbo.

XII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE



45. člen

(višja sila)

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba.

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.

Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.

V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov Občinski štab za civilno zaščito.

46. člen

(spremenjene okoliščine)

Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za razdrtje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.

O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.

V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežejo dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.

47. člen

(spremembe predpisov)

Če posamičen ali splošen akt koncedenta drugače uredi posamezna vprašanja glede obveznosti ali pravic koncesionarja v zvezi z opravljanjem koncesionirane dejavnosti, kot je to določeno v tej pogodbi, in so zato koncesionarju naložene nove obveznosti ali zmanjšane pravice ali naloženi dodatni stroški, ter te obveznosti ne



izhajajo že iz predpisov, veljavnih na dan zaključka javnega razpisa in iz razpisnih zahtev in razpisne dokumentacije, ne glede na to, ali je na ta dan rok ali pogoj za začetek njihovega izvajanja že nastopil, ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta ustrezno denarno ali drugo nadomestilo, razen v kolikor je ta razlika pokrita s spremembo cene storitev. V vsakem primeru nadomestilo ne sme presegati nujnih in potrebnih stroškov oziroma zmanjšanja prihodkov, ki koncesionarju nastane zaradi tega.

Koncesionar je dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da so povečani stroški oziroma zmanjšani prihodki čim manjši.

48. člen

(stavka)

Koncesionar mora zagotoviti opravljanje koncesionirane dejavnosti tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev. Stavka zaposlenih pri koncesionarju ne predstavlja višje sile.

Če koncesionar ne more zagotoviti opravljanja koncesionirane dejavnosti, mora dati koncedentu za čas trajanja stavke na razpolago objekte, opremo in naprave za opravljanje koncesionirane dejavnosti, da se zagotovi nemoteno, redno in pravočasno izvajanje storitev. Stroške, ki jih je s prevzemom opravljanja koncesije imel koncedenti, v celoti nosi koncesionar.

XIII. POGODBENA KAZEN

49. člen

(kršitve)

Če ni v drugih členih te pogodbe za kršitve obveznosti koncesionarja določena drugačna pogodbena kazen, je koncesionar dolžan koncedentu plačati pogodbeno kazen v višini 5.000 € brez DDV za vsako posamezno kršitev, če:

- ne vzdržuje objektov skladno s koncesijskim aktom, to pogodbo, državnimi predpisi, standardi ali pravili stroke, ki veljajo ob podpisu te pogodbe,

- ne obvešča ali pravočasno ne obvešča koncedenta in uporabnika o svojih ukrepih v zvezi z opravljanjem koncesionirane dejavnosti,

- ne posreduje ali pravočasno ne posreduje zahtevanih podatkov o svojem poslovanju koncedentu,- ovira opravljanje nadzora,- ne dostavlja podatkov o vzdrževanju objekta in energetskem računovodstvu,- krši koncesijsko pogodbo kot to določa 38. člen,- krši katerokoli drugo svojo obveznost iz te koncesijske pogodbe.

Koncedent lahko zaračuna pogodbeno kazen šele po drugem pisnem opozorilu koncesionarja na spoštovanje obveznosti, v katerem je dal koncesionarju primeren rok za odpravo pomanjkljivosti in če koncesionar teh pomanjkljivosti v postavljenem roku ne odpravi. Pisno opozorilo se pošlje s priporočeno pošto.



XIV. KONČNE DOLOČBE

50. člen

(protikorupcijska določba)

V primeru, da se ugotovi, da je pri izvedbi javnega razpisa, na podlagi katerega je podpisana ta pogodba, ali pri izvajanju te pogodbe kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku koncedenta ali drugega organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za pridobitev tega posla ali za sklenitev tega posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je ta pogodba nična.

Koncedent bo v primeru ugotovitve o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali prejema obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti dodatka iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi, v skladu s predpisi Republike Slovenije.

51. člen

(neskladje, neveljavnost, spremembe)

V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe koncesijskega akta.

Za razmerja, ki jih ta pogodba ne ureja, veljajo določbe Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in določbe Obligacijskega zakonika.

Če katerakoli od določb je ali postane neveljavna, to ne vpliva na ostale pogodbene določbe. Neveljavna določba se nadomesti z veljavno, ki mora čim bolj ustrezati namenu, ki ga je želela doseči neveljavna določba.

52. člen

(prenos na tretjo osebo)

Koncesionar ne sme nobene od pravic in dolžnosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi in tudi ne same koncesije, prenesti na tretjo osebo brez izrecnega pisnega soglasja koncedenta.

Ob morebitnem prenosu koncesije na tretjo osebo se opravi ponoven preizkus glede razdelitve tveganj med koncedentom in koncesionarjem. V kolikor se navedeno razmerje spremeni, prenos na tretjo osebo ni dovoljen.

Akt o prenosu koncesije se izda v obliki, v kakršni je bila podeljena koncesija. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.



Za prenos po tej pogodbi se ne šteje nominacija podizvajalcev ali kooperantov oziroma statusno preoblikovanje koncesionarja, če je to izvedeno v skladu z 43. členom te pogodbe.

53. člen

(sprememba določb o objektih)

Pogodbeni stranki sta so soglasni, da se lahko določbe te pogodbe za posamezen objekt iz 7. člena pogodbe spremenijo s podpisom aneksa k tej pogodbi.

54. člen

(spori)

Morebitne spore v zvezi z izvajanjem te pogodbe bosta pogodbeni stranki skušali rešiti sporazumno.

Če spora ne bo možno rešiti sporazumno, lahko vsaka pogodbena stranka sproži spor pri stvarno pristojnem sodišču po sedežu koncedenta.

O morebitnih vprašanjih tehnične narave vezanih na izvajanje te pogodbe, ki jih stranki ne bi mogli razrešiti sporazumno, odloča neodvisna tehnična komisija, institucija ipd., ki jo v 30 dneh od sklenitve te pogodbe nominirata pogodbeni stranki.

55. člen

(veljavnost)

Pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.

Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in sta kumulativno izpolnjenja odložna pogoja iz 2. alineje 9. člena te pogodbe.

Pogodbeni stranki se strinjata, da v kolikor eden izmed odložnih pogojev iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena ni izpolnjen, se veljavnost pogodbe odloži do izpolnitve manjkajočega odložnega pogoja. Pogodbeni stranki iz navedenega razloga nista upravičeni do kakršnihkoli odškodninskih zahtevkov zoper drugo pogodbeno stranko.

56. člen

(pisna oblika)

Spremembe te pogodbe, vključno s to določbo, so dopustne le v obliki pisnega aneksa k tej pogodbi. Poskusi drugačne spremembe (npr. z ustnim dogovorom) so po izrecnem dogovoru strank nedovoljeni in neveljavni.

57. člen



(koordinacija izvajanja pogodbe)

S strani koncedenta je kot skrbnik za vodenje projekta pooblaščen:.

S strani koncesionarja je kot skrbnik za vodenje projekta pooblaščen:

V primeru spremembe skrbnika, sta pogodbeni stranki le-to dolžni druga drugi sporočiti pisno v roku 10 dni od nastale spremembe.

Do prejema obvestila o novem skrbniku so veljavna vsa pisanja predhodnemu pooblaščencu.

58. člen

(sporočila)

Koncesionar mora vsa sporočila in druga pisanja, ki so namenjena koncedentu, vročati s priporočeno pošiljko.

59. člen

(število izvirnikov pogodbe)

Ta pogodba je sestavljena v 6. izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po 3. izvode.

Priloga te pogodbe je razpisna dokumentacija v postopku, na podlagi katerega je sklenjena ta pogodba, ter končna ponudba koncesionarja.

V/na ________________, dne ________________

……………………… OBČINA IDRIJA

………………………………. Župan

…………………….. Bojan Sever


idrija · web viewobčina idrija, mestni trg 1, 5280 idrija, v okviru javnega razpisa za podelitev...

Documents