hiperprodukcija prostorskih podatkov
DESCRIPTION
HIPERPRODUKCIJA PROSTORSKIH PODATKOV (MEDSEBOJNA POVEZANOST PODATKOV IN NJIHOVA UPORABA)TRANSCRIPT
HIPERPRODUKCIJA PROSTORSKIH PODATKOV
(MEDSEBOJNA POVEZANOST PODATKOV IN NJIHOVA UPORABA)
Matjaž Grilc
Ljubljana, 6.10.2009
2 16 January, 2012
VPRAŠANJA POVEZANA S PROSTORSKIMI PODATKI
Pri vseh aktivnostih v prostoru se nam vedno zastavita vsaj dve vprašanji :
kje v prostoru se ta pojav ali omejitev nahaja in
kdo je lastnik zemljišča, na katerem se ta pojav ali omejitev nahaja
Posledično pridemo še do mnogih drugih vprašanj – na primer:
koliko pojavov ali omejitev se prekriva na določenem prostoru
Kako natančna je meja teh pojavov in omejitev določena v posameznih prikazih podatkov
ali lahko te podatke uporabim samo kot “grobo” informacijo ali lahko z njimi točno določim meje pojava ali omejitve v naravi
......
3 16 January, 2012
VPRAŠANJA POVEZANA S PROSTORSKIMI PODATKI
Preden odgovorimo na zastavljena vprašanja, moramo dobro poznati osnovne zakonitosti prostorskih zbirk podatkov
Čeprav nam moderna GIS orodja omogočajo izvajanje analiz in
prostorskih presekov, je potrebno pred vsako uporabo
prostorskih podatkov posamezne evidence poznati:
Njihovo vsebino
Njihov namen
Njihovo natančnost glede pozicioniranja v prostor (vir, kartografska podlaga, ki je uporabljena za lociranje v prostor,...)
4 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Ko poznamo ta dejstva lahko začnemo prostorske podatke pravilno uporabljati.
Odgovorili smo na prvo vprašanje:
Kje v prostoru se ta pojav ali omejitev nahaja?
In posledično tudi na vprašanji:
Kako natančna je meja teh pojavov in omejitev določena v posameznih prikazih podatkov?
Ali lahko te podatke uporabim samo kot “grobo” informacijo ali lahko z njimi točno določim meje pojava ali omejitve v naravi?
5 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Ko postavljamo pojav ali omejitev v »realni prostor«, to lahko storimo le preko podlag, ki so že pravilno umeščene v prostor – so realna slika prostora.
Realno sliko prostora predstavljajo topografski načrti in karte ustreznih meril, ki prikazuje prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju.
6 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Pri lociranju v prostor si lahko pomagamo z najboljšim približkom prostora
– digitalnim ortofoto načrtom (DOF).
Zavedati se moramo, da gre za
približek in zato moramo
poznati in upoštevati lastnosti DOF-a.
7 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Lastnosti DOF –a:
so mersko primerljivi z linijskimi kartami (temeljnimi topografskimi načrti v merilu 1 : 5.000, za katere velja grafična natančnost vira = 0.2 mm x 5 000 = 1.0 m);
razdelitev na liste je enaka kot pri TTN 5;
območje Slovenije pokriva 3.258 ortofotov
vsi ortofoti zadnje izdaje so iz leta 2006 (stanje na terenu);
Slovenija je v celoti pokrita z barvnimi ortofoti s slikovnim elementom 50 cm, 15% Slovenije tudi z barvnimi ortofoti s slikovnim elementom 25 cm, za celo Slovenijo so na voljo barvni bližnje infrardeči ortofoti s slikovnim elementom 1 m.
8 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Primer lociranja geoloških podatkov Na topografsko karto
Primer lociranja Gerkov in gozdnega roba na DOF
9 16 January, 2012
VPRAŠANJA POVEZANA S PROSTORSKIMI PODATKI
Drugo pomembno vprašanje, ki se nam poraja je:
Kdo je lastnik zemljišča, na katerem se ta pojav ali omejitev nahaja?
Povezavo med objektom v »realnem prostoru« in lastništvom tega prostora predstavlja
evidenca zemljiškega katastra.
10 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
DKN
DIGITALNI
KATASTRSKI
NAČRT
11 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Zemljiški kataster je edina uradna evidenca, ki povezuje stvarne
pravice na nepremičninah z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v
prostor oziroma prostor poveže z lastnikom.
V materializirani obliki je ta “povezovalec” zemljiškokatastrski prikaz.
Poznavanje lastnosti zemljiškokatastrskega prikaza apriori ne zagotavlja pravilnosti lociranja pojavov v prostor na njegovi osnovi.
Zato je potrebno poznati stopnjo zaupanja v lociranje pojavov in omejitev v prostor preko zemljiškokatastrskega prikaza.
12 16 January, 2012
DKN
DIGITALNI
KATASTRSKI
NAČRT
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
DKN
DIGITALNI
KATASTRSKI
NAČRT
ZEMLJIŠKO KATASTRSKI
PRIKAZ
13 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Grafične podatke zemljiškega katastra ločimo na:
zemljiškokatastrski prikaz in
zemljiškokatastrski načrt.
Definiranje
ZEN 19. člen zemljiškokatastrskega prikaza (ZKP) točka 7
(meja in površina parcele)
Meje parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo na območju Republike Slovenije so grafično
prikazane v zemljiškokatastrskem prikazu. Zemljiškokatastrski prikaz je slika oblike in medsebojne
lege parcel. Geodetska uprava ga po potrebi lahko spremeni zaradi lokacijsko boljše predstavitve
mej. Ta sprememba ne vpliva na stvarnopravne pravice lastnikov parcel in geodetska uprava ne
obvešča o njej lastnikov parcel. Zemljiškokatastrski prikaz se ne sme neposredno uporabljati za
ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, lahko pa se uporablja za prikaz drugih
podatkov, v geografskih informacijskih sistemih ali za druge podobne namene z opozorilom, da
je prikaz mej informativen.
14 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Definiranje zemljiškokatastrskega načrta (ZKN)
ZEN 19. člen točka 8
(meja in površina parcele) Meje parcel in zemljišča pod stavbo, ki so
evidentirani s koordinatami zemljiškokatastrskih
točk s predpisano natančnostjo v državnem
koordinatnem sistemu, ter parcelne številke
se grafično prikažejo v zemljiškokatastrskem načrtu.
15 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Zemljiškokatastrski prikaz pokriva celotno območje države in
predstavlja sliko oblike in medsebojne lege parcel.
Zemljiškokatastrski načrt ne pokriva celotnega območja države,
ampak obstoja samo za območja, kjer se nahajajo parcele, katerih meje so
evidentirane s koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano
natančnostjo.
16 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
ZKP je enak ZKN
Območja koordinatnega
katastra vzdrževanega
koordinatno (npr. merilo
1:1000 – nove izmere)
ZKP ni enak ZKN
Območja grafičnega katastra vzdrževanega z vklopom (npr. merilo 1:2880)
17 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Lociranje lastninskega stanja v prostor je na
informativnem nivoju, ki zadošča za
strateških nivo podatkov, danes dokaj
enostaven. Z izdelavo enotnega sloja
parcel za območje celotne države v digitalni
obliki je bila podana osnova za povezavo
med lastnikom in ostalimi prostorskimi
podatki. Toda v trenutku, ko hočemo
prostor obravnavati podrobneje,
enotni sloj parcel zaradi svojih lastnosti ni
brezpogojno uporaben.
18 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Enotni sloj parcel je nastal iz klasičnih katastrskih načrtov s pomočjo
tehnik skaniranja, vektorizacije, transformacije, usklajevanja meja
katastrskih občin in usklajevanja podatkov med pisnim in grafičnim
delom evidence zemljiškega katastra.
19 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Klasični katastrski načrti, ki so bili vključeni v zgoraj omenjeni proces so
izvorno nastali v različnih časovnih obdobjih in bili izdelani z različnimi
metodami v različnih merilih.
Metode vzdrževanja posameznih načrtov so se razlikovale, lahko celo
trdimo, da imamo različne metode vzdrževanja v različnih obdobjih znotraj
istega načrta.
Čeprav govorimo o enotnem sloju parcel, to še ne pomeni, da je ta sloj
kvalitativno enoten. Vse kar je v tem sloju enotnega je zveznost, ki jo
pred pretvorbo v digitalno obliko nismo poznali.
20 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Če hočemo torej povezati ostale prostorske podatke z lastništvom, moramo
poznati stopnjo zaupanja v lociranje pojavov in omejitev v prostor preko
zemljiškokatastrskega prikaza.
Stopnja zaupanja lociranje lastnine v prostor je odvisna od:
vzdrževanosti podatkov javnih evidenc in
kvalitete podatkov zemljiškokatastrskega prikaza
21 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Zemljiški kataster je “ živ”. Podatki se stalno spreminjajo, vendar pa je še posebno potrebno paziti na spreminjanje podatkov zemljiškega katastra zaradi kompleksnejših sprememb kot so:
vnosa elaboratov, ki pokrivajo večja območja (izmere cest, območja novih sosesk, pogodbenih in upravnih komasacij) in
izboljšanja pozicijske natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza.
22 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
vnosa elaboratov, ki pokrivajo večja
območja
izboljšanja pozicijske natančnosti
zemljiškokatastrskega prikaza
23 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Spremembe, ki nastanejo na podlagi vnosa novih elaboratov pomenijo:
drugačno lokacijo parcel v prostoru,
ukinitev parcelnih številk,
določitev novih parcelnih številk,
določitev novih vrst rab,
določitev lokacije novih zemljišč pod stavbo,
določitev novih površin in
določitev novih zemljiškokatastrskih točk, ki vplivajo na kvaliteto zemljiškokatastrskih načrtov.
To pomeni, da parcela, ki smo jo v prikazu pojavov in omejitev vezali
na pojav ni več taka, kot je bila ali pa sploh ne obstaja več!
24 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Spremembe, ki nastanejo na podlagi izboljšanja pozicijske natančnost pomenijo:
spremembo oblike posamezne parcele,
spremembo lege posamezne parcele in
spremembo odstopanj med lokacijskimi koordinatami načrta in koordinatami izmerjenimi v naravi.
To pomeni, da lokacija pojava ali omejitve lahko pripada po postopku
drugemu lastniku.
25 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Kvaliteto podatkov zemljiškokatastrskega prikaza nam poda stopnja zaupanja. Če bi imeli oblikovana »območja enake stopnje zaupanja« ali enakih pogojev za lociranje lastnine v prostor, bi lahko vedeli, ali se lahko zanesemo na povezavo pojavov in omejitev z lastnino ali ne.
Stopnja zaupanja je odvisna od:
vrste katastra (koordinatni, grafični, numerično grafični),
načina izmere - metode določitve zemljiškokatastrskih točk (polarna, fotogrametrična,...)
izvornega merila katastrskega načrta (1:2880, 1:1440, 1:1000)
metode vzdrževanja (koordinatna, metoda vzdrževanja z vklopom)
velikosti odstopanj med lokacijo zemljiškokatastrske točke na terenu in načrtu
26 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
parcele se nahajajo na območju koordinatnega katastra,
metoda določitve koordinat je polarna ( če gre za točke pred uvedbo meritev v novem koordinatnem sistemu - GK koordinate) ali metoda terenske meritve z numeričnimi koordinatami (če gre za točke po uvedbi meritev v novem koordinatnem sistemu – ETRS89/TM ali D48/GK),
izvorno merilo je 1:500, 1:1000 ali 1:2000,
metoda vzdrževanja je koordinatna in
odstopanja med lokacijo zemljiškokatastrske točke na terenu in načrtu ni.
parcele se nahajajo na območju grafičnega katastra,
metoda določitve koordinat ortogonalna, presek ali ni znana,
izvorno merilo je 1:2880 ali
1: 5760,
metoda vzdrževanja z vklopom in
odstopanja med lokacijo zemljiškokatastrske točke na terenu in načrtu znašajo lahko tudi 15m in več.
VELIKA STOPNJA ZAUPANJA MINIMALNA STOPNJA ZAUPANJA
27 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Sprejemljiva stopnja zaupanja
Velika stopnja zaupanja
Pogojna stopnja zaupanja
Minimalna stopnja zaupanja
28 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Če prikazujemo podatke »na parcelo natančno« ali umeščamo lastnino v realni Prostor, moramo za vsako posamezno parcelo pregledati naslednja odstopanja.
Koordinate točke na terenu
Koordinate točke na
ZK prikazu
29 16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Kot smo lahko videli na primeru, je osnovni vir za pravilno umestitev v prostor, lega zemljiškokatastrskih točk na območjih, kjer le te obstajajo.
Če teh podatkov ni, pa je potrebno opraviti primerjavo med identičnimi točkami
na DOF in zemljiškokatastrskem prikazu, z upoštevanjem podatkov o vrsti
katastra, načinu izmere, merilu in vrsti vklopa.
30 16 January, 2012
ZBIRKE - EVIDENCE GEODETSKE UPRAVE
Pri pozicioniranju pojavov in omejitev v prostor in pri povezavi le – teh z
lastništvom, smo se že dotaknili treh zbirk podatkov, ki jih vodi Geodetska
Uprava RS in sicer:
Zemljiški kataster
Topografski načrti in karte
Digitalni ortofoto načrti
V nadaljevanju bomo predstavili še nekaj dejstev o teh zbirkah in vse ostale zbirke, ki jih vodi Geodetska uprava RS.
31 16 January, 2012
ZBIRKE - EVIDENCE GEODETSKE UPRAVE
Zbirke – evidence Geodetske uprave RS so:
Zemljiški kataster
Kataster stavb
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture
Register nepremičnin
Register prostorskih enot
Evidenca trga nepremičnin
Topografski načrti in karte
Digitalni ortofoto
Digitalni model reliefa – DMR
Register zemljepisnih imen
32 16 January, 2012
ZEMLJIŠKI KATASTER - ZK
Celotno ozemlje R Slovenije je lastniško razdeljeno.
Kako poteka lastniška razdelitev ozemlja Slovenije je podano v evidenci
zemljiškega katastra.
»Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih. Zemljiški
kataster se povezuje z zemljiško knjigo« (ZEN, 4.člen).
33 16 January, 2012
ZEMLJIŠKI KATASTER - ZK
Podatki, ki se vodijo v zemljiškem katastru so:
identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka),
status meje parcele in status parcele (urejena meja, urejena parcela),
zemljiškokatastrske točke (identifikator, koordinate, metodo določitve, status),
površina parcele,
dejanska raba parcele,
vrsta rabe parcele (do 21.aprila 2011),
zemljišče pod stavbo,
boniteta zemljišča,
lastnik in
upravljavec.
Za vse naštete podatke je zemljiški kataster izvorna evidenca, razen za podatek
o lastniku parcele. Lastnik je prevzet podatek iz zemljiške knjige.
34 16 January, 2012
ZEMLJIŠKI KATASTER - ZK
35 16 January, 2012
KATASTER STAVB - KS
Želje po ureditvi etažne lastnine, torej po uvedbi fizičnega dela stavbe kot ene izmed osnovnih enot v prometu z nepremičninami in njeno evidentiranje v javnih evidencah lahko zasledimo na ozemlju naše države že v komentarjih Občega avstrijskega državljanskega zakona iz leta 1912. Del stavbe se je potem pojavljal v različnih oblikah v zemljiški knjigi, dokler ni prišlo do uvedbe interventnega zakona leta 1999. Interventni zakon je pomenil prvi korak do povezave Zemljiške knjige in Geodetske uprave na področju etažne lastnine (ZPPLPS- UPB1, 4. člen, 13.točka). Predpogoj za vpis v zemljiško knjigo po tem zakonu so bile izvedeni določeni postopki na strani geodetske stroke.
36 16 January, 2012
KATASTER STAVB - KS
Z uvedbo Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (leta 2000) je bil uveden kataster stavb. Leta 2006 je bil sprejet Zakon o evidentiranju nepremičnin, ki danes ureja področje katastra stavb. Kataster stavb kot nova evidenca vsebuje podatke iz različnih časovnih in različno kvalitetnih virov, npr.: podatke iz posebne E zemljiške knjige, podatke vpisane v zemljiško knjigo na podlagi Pravilnika o vodenju zemljiške knjige, podatke vpisane v zemljiško knjigo in kataster stavb po interventnem zakonu, podatke pridobljene skozi redne postopke katastra stavb in podatke pridobljene z množičnim zajemom iz različnih virov, ki obravnavajo stavbe.
37 16 January, 2012
Podatki, ki se vodijo v katastru stavb so (ZEN, 73. člen):
identifikacijska oznaka (številka stavbe in dela stavbe ter šifra in ime katastrske občine)
upravljavec,
lega in oblika,
površina,
dejanska raba,
številka stanovanja ali poslovnega prostora,
lastnik (prevzet podatek iz zemljiške knjige),
podatki o povezavi z registrom prostorskih enot,
podatki o povezavi z zemljiškim katastrom in
podatki o povezavi z zemljiško knjigo.
Lega stavbe je podana v grafičnem delu katastra stavb, ostali podatki se vodijo
v atributnem delu.
KATASTER STAVB - KS
38 16 January, 2012
KATASTER STAVB - KS
39 16 January, 2012
V grafičnem delu katastra stavb je podan maksimalen obseg stavbe in ne
presek stavbe s terenom.
Presek stavbe s terenom je podan v zemljiškem katastru kot meje zemljišča
pod stavbo ali kot vrsta rabe stanovanjska stavba, poslovna stavba,
gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt, porušen objekt,
stanovanjska stavba – stavbišče in včasih stavbišče (stavbišče lahko pomeni
tudi stavbo z funkcionalnim zemljiščem).
KATASTER STAVB - KS
40 16 January, 2012
ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ZBIRNI KATASTER GJI
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture predstavlja temeljno
nepremičninsko evidenco v Sloveniji, v kateri se evidentirajo objekti
gospodarske javne infrastrukture.
V zbirnem katastru se vodijo podatki o:
prometni infrastrukturi,
energetski infrastrukturi,
komunalni infrastrukturi,
vodni infrastrukturi,
infrastrukturi za gospodarjenje z naravnim bogastvom,
infrastrukturi za varstvo okolja in
drugi objekti v javni rabi.
41 16 January, 2012
ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ZBIRNI KATASTER GJI
42 16 January, 2012
ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ZBIRNI KATASTER GJI
43 16 January, 2012
REGISTER NEPREMIČNIN - REN
Zemljiški kataster, kataster stavb in zbirni kataster gospodarske infrastrukture
vsebujejo vse podatke o sestavinah nepremičnin, zemljiška knjiga pa podatke o
pravicah na teh nepremičninah.
Torej se postavlja vprašanje, zakaj potrebujemo novo evidenco?
Odgovor na to vprašanje je:
ker zgoraj naštete evidence ne prikazujejo dejanskega stanja na področju nepremičnin in
ker podatki, ki jih vodimo v teh evidencah prikazujejo posamezne sestavine nepremičnine in ne nepremičnino kot celoto.
44 16 January, 2012
REGISTER NEPREMIČNIN - REN
Register nepremičnin je definiran kot »večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se nastavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi«
(ZEN, 96. člen). Vsebuje podatke o: zemljiščih evidentiranih v zemljiškem katastru, stavbah in delih stavb evidentirani v katastru stavb, lastnikih, vseh ostalih nepremičninah, ki še niso evidentirane v zemljiškem katastru in
katastru stavb.
Podatki so torej prevzeti iz zemljiškega katastra in katastra stavb ter dopolnjeni
s podatki popisa nepremičnin, centralnega registra prebivalstva in poslovnega
registra.
45 16 January, 2012
REGISTER NEPREMIČNIN -
REN
46 16 January, 2012
REGISTER NEPREMIČNIN -
REN
47 16 January, 2012
REGISTER NEPREMIČNIN -
REN
48 16 January, 2012
REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE
Register prostorskih enot RPE je zbirka podatkov o prostorskih enotah, ulicah in
hišnih številkah. Ima grafični in atributni del. V njej se vodijo podatki o:
osnovnih prostorskih enotah:
hišna številka,prostorski okoliš,statistični okoliš,
naselje, občina, upravna enota, območje
vodenja RPE, katastrska občina, država.
dodatnih prostorskih enotah:
ulica, četrtna skupnost, vaška skupnost, krajevna skupnost, volišče za lokalne volitve, volišče za državnozborske volitve, volilna enota za lokalne volitve, volilni okraj za državnozborske volitve, volilna enota za državnozborske volitve, šolski okoliš.
49 16 January, 2012
REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE
V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o prostorskih
enotah:
vrsta;
identifikacijska številka;
ime, kadar je določeno;
meje in površina.
50 16 January, 2012
REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE
V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o ulicah:
ime,
identifikacijska številka,
lega.
51 16 January, 2012
REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE
V register prostorskih enot se vpisujejo tudi:
hišna številka stavbe in
lega stavbe s hišno številko.
52 16 January, 2012
EVIDENCA TRGA NEPREMIČNIN - ETN
Evidenca trga nepremičnin je javna zbirka podatkov o sklenjenih kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih z nepremičninami. Podatke o sklenjenih pravnih poslih v ETN mesečno posredujejo: davčna uprava, notarji, nepremičninske družbe upravne enote in občine.
V njej se evidentirajo dosežene pogodbene cene in najemnine na slovenskem trgu nepremicnin.
53 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
V tem sklopu bomo obravnavali načrte in karte različnih meril, ki jih
Geodetska uprava vodi in vzdržuje v “papirni” in digitalni obliki, ter
različne topografske baze podatkov.
V to skupino spadajo:
Temeljni topografski načrti M 1:5.000 in 1:10.000 (TTN5/10)
Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5)
Državna topografska karta M 1:25.000 (DTK 25)
Topografski podatki M 1:25.000 (GKB 25)
Državna topografska karta M 1:50.000 (DTK 50)
Državne pregledne karte
54 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
Temeljni topografski načrti M 1:5.000 in 1:10.000 (TTN5/10)
V merilu 1 : 5.000 so izdelani načrti, ki pokrivajo intenzivna kmetijska in poseljena območja – 2543 listov
V merilu 1 : 10.000 izdelani načrti pokrivajo ostala območja – 258 listov
Izdelani enotno za
celotno območje Slovenije.
55 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5):
so vektorska zbirka topografskih podatkov homogene natančnosti in podrobnosti, ki ustreza ravni merila 1 : 5.000
so vsebinsko razdeljeni v štiri objektna področja (zgradbe, promet, pokritost tal, hidrografija)
zajem podatkov v DTK 5 se izvaja iz najnovejših posnetkov cikličnega aerosnemanja
so zajeti za 60% ozemlja Slovenije in pokrivajo območja večine naselij.
56 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5)
57 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
Državna topografska karta M 1:25.000 (DTK 25) je bila izdelana 1999 (198 listov).
Posamezen list DTK 25 je bil po posameznih vsebinskih slojih tudi
skeniran.
Vsebinski sloji so:
naselja, prometna mreža in
zemljepisna imena,
plastnice in druge reliefne značilnosti,
hidrografska mreža z imeni,
vodni objekti, ledeniki in
gozdovi ter
znaki za druge vrste vegetacije.
58 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
Topografski podatki M 1:25.000 (GKB 25)
Baza je bila vzpostavljena v letih od 1994 do 1996, od takrat naprej se redno vzdržuje.
Osnovni vir za zajem so bili skenogrami državne topografske karte v merilu 1 : 25.000.
Poleg lokacije ima posamezen objekt baze podane tudi osnovne opisne podatke (atribute).
V GKB 25 so zajete štiri skupine objektov in sicer: ceste, vode, plastnice in železnice.
59 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
60 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
Državna topografska karta M 1:50.000 (DTK 50)
· 58 listov pokriva celotno
ozemlje Slovenije
· Izdelava je potekala v letih
od 2000 do 2005
· Listi karte so na voljo v
tiskani in digitalni rastrski obliki
61 16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
Državne pregledne karte Slovenije prikazujejo območje celotne Slovenije in del sosednjih držav na enem listu. Izdelane so v Gauss-Krugerjevi konformni projekciji in sicer v merilih: 1 : 250.000 (DPK 250), 1 : 500.000 (DPK 500), 1 : 750.000 (DPK 750) in 1 : 1.000.000 (DPK 1000). Karte so na voljo v tiskani in
digitalni rastrski in vektorski obliki.
62 16 January, 2012
DIGITALNI MODEL RELIEFA - DMR
Geodetska uprava vodi podatke v treh različnih zbirkah in sicer: Digitalni model višin Digitalni model reliefa 5 x 5 m Digitalni model reliefa 25 x 25 m
Osnovne značilnosti posamezne zbirke:
Digitalni model višin je homogen in ne vsebuje grobih napak,obsega širše območje okoli Slovenije, podatki so na voljo v ločljivosti: 12,5 m, 25 m 100 m. Ocenjena natančnost modela je 3,2 m, ki pa je različna za posamezne predele in sicer za:
ravnino so 1,1 m,
gričevja so 2,3 m,
hribovja so 3,8 m in
gorovja so 7,0 m.
63 16 January, 2012
DIGITALNI MODEL RELIEFA - DMR
Digitalni model reliefa 5 x 5 m je bil izdelan v letu 2006 vzporedno s cikličnim aerosnemanjem in izdelavo ortofota. Izdaja se v gridu z ločljivostjo 5 m, pokriva celotno območje Slovenije. Natančnost modela je 1 m na odprtih območjih in 3 m na zaraščenem terenu.
Digitalni model reliefa 25 x 25 m se izdeluje vzporedno z izdelavo ortofota. Višinska natančnost podatkov za raven teren je 1,5 m, za razgiban teren 3 m in za hribovit teren 6,5 m. V goratih območjih je bilo zaznanih nekaj grobih napak.
64 16 January, 2012
DIGITALNI MODEL RELIEFA - DMR
65 16 January, 2012
REGISTER ZEMLJEPISNIH IMEN - REZI
Zemljepisno ime je lastno ime zemljepisnega objekta na površini Zemlje, ki je potrebno za prepoznavanje tega objekta in za orientacijo na terenu in na karti. Register zemljepisnih imen je uradna evidenca, v kateri se vodijo enolično določena zemljepisna imena (enoličnost je določena z medresorskim identifikatorjem endonima in zaporedno številko pojavitve zemljepisnega imena). Grafični potek zemljepisnih imen ali njihovih delov se zajame vsakič ko, se pojavi na raznih virih (kartah,načrtih), medtem ko se v bazi (atributni del) samo zemljepisno ime pojavi samo enkrat. Vzpostavljen je za tri stopnje natančnosti: za raven merila 1 : 5.000, 1 : 25.000 in 1 :250.000.
66 16 January, 2012
REGISTER ZEMLJEPISNIH IMEN - REZI
67 16 January, 2012
PODATKI ZEMLJIŠKE KNJIGE
Podatke zemljiške knjige na tem mestu obravnavamo zato, ker je to edina pravno formalna evidenca o lastništvu nepremičnin s katero sta dve Evidenci Geodetske uprave tako zakonsko kot “življenjsko” povezani. Tako Zakon o evidentiranju nepremičnin, kakor Zakon o zemljiški knjigi predpisujeta povezljivost zemljiške knjige z zemljiškim katastrom in Katastrom stavb.
Zemljiška knjigi je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin.
68 16 January, 2012
PODATKI ZEMLJIŠKE
KNJIGE
69 16 January, 2012
PODATKI ZEMLJIŠKE KNJIGE
V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah in tudi
nekatere obligacijske pravice povezane z nepremičnino. Stvarne pravice so:
lastninska pravica,
zastavna pravica (hipoteka),
zemljiški dolg,
služnostna pravica,
pravica stvarnega bremena in
stavbna pravica.
Obligacijske pravice , ki se vpisujejo so:
pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve pod posebnimi pogoji
zakupna in najemna pravica,
predkupna oziroma odkupna pravica,
posebna pravica uporabe javnega dobra,
druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.
70 16 January, 2012
PODATKI ZEMLJIŠKE KNJIGE
Čeprav ni prišlo do organizacijske povezave med zemljiško knjigo in zemljiškim
katastrom, pa dnevno prihaja do vse večje povezave med samimi podatki
evidenc. Tako zemljiška knjiga po novem ne vodi več podatkov o površini in
vrsti rabe, ampak je to sedaj izključna pristojnost zemljiškega katastra.
71 16 January, 2012
CENTRALNA EVIDENCA PROSTORSKIH PODATKOV - CEPP
Prostorske podatke, ki so tema današnjega predavanja predstavljajo
izdelki, ki jih posamezni »upravljavci« prostora vodijo kot svoje evidence ali
kartografske podlage.
Večina teh se danes že nahaja na digitalnih medijih. Za lažji dostop do teh
podatkov obstaja metapodatkovni sistem za obveščanje o razpoložljivih
prostorskih podatkih in njihovo izmenjavo, takoimenovana Centralna
evidenca prostorskih podatkov.
Evidenca obsega danes preko štiristo opisov baz prostorskih podatkov
posameznih resorjev, nahaja pa se na spletnih straneh Geodetske uprave RS.
72 16 January, 2012
CENTRALNA EVIDENCA PROSTORSKIH PODATKOV - CEPP
Centralna evidenca prostorskih podatkov je evidenca metapodatkov Ministrstva
za okolje in prostor in Geodetske uprave RS. Agencija RS za okolje – ARSOpa
informacije o svojih evidencah in podatkih, ki jih vodi, prikazuje na svoji
spletnih straneh.
Metapodatki vsebujejo informacije o vsebini, namenu, uporabnosti in kvaliteti
podatkov, informacije o lastnikih, upravljavcih in distributerjih, informacije o
načinu, postopku, ceni in pogojih pridobitve ter vse druge informacije, ki so
potrebne za pravilno izbiro in uporabo prostorskih podatkov.
73 16 January, 2012
CENTRALNA EVIDENCA PROSTORSKIH PODATKOV - CEPP
74 16 January, 2012
ZAKLJUČEK
Danes torej ni problem priti do prostorskega podatka, poglavitni problem je
podatek PRAVILNO UPORABITI.
Če hočemo torej pri svojem delu postopati pravilno in dosegati dobre rezultate,
moramo podatke, ki jih uporabljamo POZNATI.
Če bomo podatke, ki jih uporabljamo poznali bodo trditve “TI PODATKI SO
ZANIČ”, naenkrat izgubile svoj pomen.
In morda se bomo zavedli dejstva, da je rezultat našega dela slab lahko tudi zato, ker mi “ZANIČ POZNAMO PODATKE”.
Zahvaljujemo se za vašo pozornost
Inženirska zbornica Slovenije