hip-hop subkultura

RAZISKOVALNA NALOGA

sociologija

HIP-HOP SUBKULTURA V PREKMURJU

GREGA KONKOLIČ

Černelavci, april 2011

»tou, ka drüjgen delaš slabo, se de prišlo ti nazaj, se de prišlo, taka znaj«

ZAHVALA

Za pomoč pri izdelavi raziskovalne naloge se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nesebično in z veseljem pripomogli k mojemu delu. Najprej bi se zahvalil mentorju, ker ste mi s svojimi predlogi, vodili ter pohvalami vsakič znova dali nadaljnjo motivacijo pri izdelavi naloge in me spodbujali, da je nastalo kvalitetno raziskovalno delo. Nadalje bi se zahvalil svoji družini in prijateljem za spodbudo in za to, da ste mi omogočili kontakt z nekaterimi osebami, ki so mi podale (pre)potrebne informacije.

Velika zahvala gre tudi skupini Stekli psi in obema mc-jema, saj sta Dula ter Poppalinko oba takoj privolila v intervju in povedala nekaj zanimivih dejstev o domači, prekmurski (underground) hip-hop sceni. Vsak naslov raziskovalne naloge prinaša tudi enega izmed verzov iz njunih besedil in hvala obema, da sta brez zadržkov dovolila uporabo ter s tem tudi manjši prispevek k predstavitvi prekmurskega narečja. Prav tako bi se za kratke, a pomembne odgovore zahvalil N'toko Mc-ju in Jizah-u za kratek komentar hip-hopa, saj sem sam resnično vztrajal ter vedno znova spraševal po odgovorih, saj sem hotel njun prispevek k mojemu delu.

Ne nazadnje pa gre ogromna zahvala vsem tistim, ki ste namenili nekaj trenutkov reševanju anonimnega anketnega vprašalnika in z nekaj minutami prispevali velikanski delež k mojemu raziskovanju. Brez vas, anketirancev, ne bi bilo raziskovalnega dela, tako da sem vsakemu posebej res zelo hvaležen.

Hvala Vam!

GREGA

»YO«

»Ljudem v Sloveniji zlo ni všeč, če se nekdo kurči … Osnovni atribut mc-ja, ko pride na oder, je, da razvali … V Sloveniji je pa tko – ne bit tak … Ti bod lepo tko, da boš okej, da boš naredu šolo … da boš pol šel na faks … skratka, da boš šel v kalupek. V Sloveniji je to največja vrednota …«

Boštjan Napotnik – Napo.Lee.Tano: Veš, poet, svoj dolg?

»… Brez motiva, da uspem kle, me ne zanima cena, v tej družbi itak loh napreduješ sam v kretena …«

Kosta: Sreča pride

»… Velik je Hitlerjev, sam holokavst se ne uresniči brez podpore milijonov srednjerazrednih družin, ki so pošteno garale za svojo hišo in biznis in se v krizi pošteno usrale, da jim jih kdo ne spizdi …«

N'toko: Zig Zig

»Res je zdravo, da ti vsake toliko časa nekdo pove, kdo si, kaj si, kje živiš, s kom živiš, kdo te obkroža …«

Andrej Karoli: Veš, poet, svoj dolg?

»PEACE«

»narot ščej resnico, ges gučin tou, ka moren«

POVZETEK

V raziskovalni nalogi se prepletata dva pojma in sicer subkultura ter hip-hop. Hip-hop subkultura ima

svoje začetke v sedemdesetih letih 20. stoletja z nastankom v New York-u in velja za svetovni

subkulturni ter glasbeni fenomen, saj je s svojim širjenjem ter vplivom po svetu in komercializacijo

postala ena najbolj prepoznavnih subkultur. Sestavljena je iz več elementov; glavni so rap, DJ-stvo,

breakdance in grafiti. K raziskovanju me je spodbudilo zanimanje in predvsem premnogi predsodki,

ki se pojavljajo ob omembi hip-hopa. Pomembno vprašanje naloge je pomen hip-hop subkulture za

pripadnike, mnenje ljudi o hip-hopu ter predstavitev slovenske in prekmurske hip-hop scene, ki ima

glede na mojo raziskavo velik potencial. V namen raziskovanja sem izdelal anonimni anketni

vprašalnik in opravil nekaj intervjujev; vse skupaj je spremljala prebrana literatura. Ugotovil sem, da

se hip-hop nezadržno širi v vsa svetovna območja, mnenje ljudi ter predsodki postajajo vse redkejši in

poznavanje pomena hip-hopa narašča. Moj zaključek je, da hip-hop postaja globalni tržni produkt, ki

kljub mnogim nasprotjem ohranja svojo edinstvenost in kvaliteto.

KLJUČNE BESEDE: subkultura, hip-hop, elementi, razvoj, komercializacija, pomen, predsodki

SUMMARY

Two concepts are being interwoven within research task namely subculture and hip-hop. Hip-hop

subculture has its own beginnings in seventy years of 20 th century by creation in New York and it is

considered to be world subcultures and musical phenomenon, since with its extending, influence

across the globe and commercialization it became one of the most recognizable subcultures. It is

combined out of many elements; the main ones are rap, DJ-ing, breakdance and graffiti. Interest

stimulated me to research and especially too many prejudices, which emerge upon mentioning hip-

hop. Essential question of assignment is importance of hip-hop subculture for its members, general

opinion about hip-hop and presentation of Slovene hip-hop scene and hip-hop scene in Prekmurje,

which has large potential considering my research. In that purpose of exploration I made an

anonymous survey questionnaire and made a couple of interviews; read literature followed all

together. I figured out, that hip-hop unstoppably broadens to entire world territories, attitude of people

and fore judgments are becoming infrequent and knowledge of significance of hip-hop increases. My

conclusion is that hip-hop is becoming global marketing product, which despite of many

contradictions preserves its own uniqueness and quality.

KEY WORDS: subculture, hip-hop, elements, development, commercialization, importance, prejudices

KAZALO

1. UVOD..................................................................................................................................1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA.........................................................................................1

1.2 CILJI RAZISKOVALNE NALOGE................................................................................1

1.3 RAZISKOVALNE METODE..........................................................................................2

2. HIPOTEZE..........................................................................................................................3

3. TEORETIČNI DEL.............................................................................................................6

3.1 SUBKULTURA................................................................................................................6

3.1.1 OPREDELITEV POJMA 'SUBKULTURA'..............................................................6

3.1.1.1 KULTURA..........................................................................................................6

3.1.1.2 SUBKULTURA...................................................................................................7

3.1.2 SUBKULTURE DANES...........................................................................................9

3.1.2.1 RAZVOJ..............................................................................................................9

3.1.2.2 SUBKULTURE PO SVETU...............................................................................9

3.1.2.3 POMEN ZA PRIPADNIKE................................................................................9

3.2 HIP-HOP.........................................................................................................................11

3.2.1 OPREDELITEV POJMA 'HIP-HOP'.......................................................................11

3.2.1.1 OBLIKE ZAPISA BESEDE 'HIP-HOP'............................................................11

3.2.1.2 DEFINICIJA HIP-HOPA..................................................................................11

3.2.1.3 PRIMERJAVA POJMOV 'HIP-HOP' IN 'RAP'................................................11

3.2.2 RAZVOJ HIP-HOPA...............................................................................................13

3.2.2.1 POJAV HIP-HOPA...........................................................................................13

3.2.2.2 ŠIRJENJE PO SVETU......................................................................................14

3.2.2.3 DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE....................................................................14

3.2.2.4 SLOVENIJA......................................................................................................15

3.2.2.4.1 PREKMURJE..............................................................................................16

3.2.3 HIP-HOP SUBKULTURA.......................................................................................18

3.2.3.1 ELEMENTI HIP-HOPA....................................................................................18

3.2.3.1.1 RAP.............................................................................................................18

3.2.3.1.2 DISC JOCKEY...........................................................................................18

3.2.3.1.3 BREAKDANCE..........................................................................................18

3.2.3.1.4 BEATBOX..................................................................................................19

3.2.3.1.5 GRAFITI.....................................................................................................19

3.2.3.2 STIL IN SLOG..................................................................................................19

3.2.3.3 POLITIČNA AKTIVNOST...............................................................................20

3.2.3.4 VZORCI VEDENJA..........................................................................................20

3.2.3.5 MODA...............................................................................................................21

3.2.3.5.1 OBLAČILA.................................................................................................21

3.2.3.5.2 OBUTEV.....................................................................................................22

3.2.3.5.3 MODNI DODATKI....................................................................................22

3.2.4 HIP-HOP DANES....................................................................................................23

3.2.4.1 KOMERCIALIZACIJA HIP-HOPA.................................................................23

3.2.4.2 RAZVITOST HIP-HOPA PO SVETU..............................................................25

3.2.5 PREDSTAVNIKI.....................................................................................................27

3.2.5.1 2PAC..................................................................................................................27

3.2.5.2 NOTORIOUS B.I.G...........................................................................................28

3.2.5.3 EMINEM...........................................................................................................29

4. EMPIRIČNI DEL..............................................................................................................30

4.1 METODA SPRAŠEVANJA – ANKETA.......................................................................30

4.1.1 VZOREC..................................................................................................................30

4.1.1.1 ŠTEVILO...........................................................................................................31

4.1.1.2 SPOL..................................................................................................................31

4.1.1.3 STAROST..........................................................................................................32

4.1.1.4 IZOBRAZBA.....................................................................................................32

4.1.1.5 BIVALIŠČE.......................................................................................................33

4.1.2 ANALIZA ANKETNIH ODGOVOROV................................................................34

4.1.2.1 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠANJA ŠTEVILKA 1................................34

4.1.2.1.1 REZULTATI...............................................................................................34

4.1.2.1.2 KOMENTAR REZULTATOV...................................................................34


4.1.2.2.1 REZULTATI...............................................................................................35



4.1.2.3.1 REZULTATI...............................................................................................35



4.1.2.4.1 REZULTATI...............................................................................................36



4.1.2.5.1 REZULTATI...............................................................................................37



4.1.2.6.1 REZULTATI...............................................................................................38



4.1.2.7.1 REZULTATI...............................................................................................39



4.1.2.8.1 REZULTATI...............................................................................................41



4.1.2.9.1 REZULTATI...............................................................................................42


4.1.2.10 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠANJA ŠTEVILKA 10............................43

4.1.2.10.1 REZULTATI.............................................................................................43

4.1.2.10.2 KOMENTAR REZULTATOV.................................................................43


4.1.2.11.1 REZULTATI.............................................................................................44



4.1.2.12.1 REZULTATI.............................................................................................44



4.1.2.13.1 REZULTATI.............................................................................................45



4.1.2.14.1 REZULTATI.............................................................................................46



4.1.2.15.1 REZULTATI.............................................................................................47



4.1.2.16.1 REZULTATI.............................................................................................48


4.1.3 POVZETEK ANKETE.............................................................................................50

4.2 METODA SPRAŠEVANJA – INTERVJU....................................................................51

4.2.1 STEKLI PSI..............................................................................................................51

4.2.1.1 VPRAŠANJA IN ODGOVORI.........................................................................51

4.2.2 N'TOKO MC............................................................................................................56

4.2.2.1 VPRAŠANJA IN ODGOVORI.........................................................................56

4.2.3 POVZETEK OBEH INTERVJUJEV.......................................................................57

4.2.4 JIZAH.......................................................................................................................58

5. ZAKLJUČEK....................................................................................................................60

5.1 POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE...................................................................60

5.2 EVALVACIJA RAZISKOVALNE NALOGE...............................................................62

5.3 STATUS HIPOTEZ (POTRDITEV OZ. OVRŽBA).....................................................63

5.4 MOŽNOSTI OZ. SMERNICE NADALJNJEGA RAZISKOVANJA...........................64

5.5 OSEBNO MNENJE AVTORJA.....................................................................................64

6. VIRI IN LITERATURA....................................................................................................66

6.1 BESEDILO......................................................................................................................66

6.2 SLIKE..............................................................................................................................66

7. PRILOGE..........................................................................................................................67

7.1 ANKETA........................................................................................................................67

7.2 ČLANEK NA www.sobotainfo.com...............................................................................70

7.3 OSTALO.........................................................................................................................70

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razmerje med izpolnjenimi in neizpolnjenimi anketami.............................................31

Graf 2: Spol anketirancev.........................................................................................................31

Graf 3: Izobrazba anketirancev.................................................................................................33

Graf 4: Bivališče anketirancev..................................................................................................33

Graf 5: Prva misel ob omembi besede »subkultura«?..............................................................34

Graf 6: Ali ima vaš hobi pomembno vrednost v vašem življenju?...........................................36

Graf 7: Ste pripadnik katere izmed subkultur?.........................................................................36

Graf 8: Poznate pojem »hip-hop subkultura«?.........................................................................39

Graf 9: Hip-hop lahko srečamo samo v Afro-ameriških getih.................................................42

Graf 10: Pripadniki hip-hopa so nasilneži, vandali ter uporniki...............................................42

Graf 11: »Hip-hop« in »rap« pomenita isto..............................................................................43

Graf 12: Hip-hop subkultura ima poseben stil oblačenja..........................................................44

Graf 13: Hip-hop je poln grdih in sovražnih besed...................................................................45

Graf 14: V Prekmurju se hip-hopu posveča premalo pozornosti..............................................45

Graf 15: V Sloveniji se hip-hopu posveča premalo pozornosti................................................46

Graf 16: Poznate katerega hip-hoperja ali raperja?...................................................................47

Graf 17: Grafični prikaz odgovorov v različnih kategorijah....................................................48

KAZALO TABEL

Tabela 1: Izobrazba anketirancev.............................................................................................32

Tabela 2: Pomen pripadnosti v subkulturi (odgovori v številkah)............................................37

Tabela 3: Pomen pripadnosti v subkulturi (odgovori v procentih)...........................................37

»ka se more, se more, ka se ščej, se ščej«

1. UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Za izdelavo raziskovalne naloge sem se odločil predvsem zaradi samega izziva in zanimanja za to temo. Hip-hop subkultura se mi zdi zelo zanimiva in prav se mi zdi, da posvetim nekaj pozornosti tej temi ter izdelam raziskovalno delo s tem naslovom.

V teoretskem delu bom predstavil pojem 'subkultura', predstavil hip-hop na splošno ter ugotavljal njegov pomen za pripadnike tega gibanja, zapisal nekaj o stanju te subkulture v Sloveniji ter v državah bivše Jugoslavije in na koncu predstavil še, kakšno vlogo odigra hip-hop subkultura v Prekmurju.

V empiričnem delu se bom lotil dveh glavnih ciljev; spoznati mnenje ljudi o samem hip-hopu in izvedeti, kakšno znanje o svoji subkulturi oziroma gibanju dejansko premorejo pripadniki hip-hopa. Za pogovor bom povabil nekatere poznavalce ter pripadnike hip-hopa v Sloveniji in Prekmurju, jih v kratkem intervjuju vprašal nekaj stvari in na koncu analiziral dobljene rezultate ter se poskušal čim bolje približati svojim podanim hipotezam. Vse skupaj bom nato vključil v svojo raziskovalno nalogo in poskušal izdelati kvalitetno raziskovalno delo ter ga tudi uspešno predstaviti.

1.2 CILJI RAZISKOVALNE NALOGE

Za cilje moje raziskovalne naloge sem si zadal predvsem tri glavne probleme. Vsakemu posebej bom posvetil čim več pozornosti, zbral kvalitetne rezultate in jih poskušal, kar se da dobro, spremeniti v dokazljiva dejstva.

C1: Pobliže spoznati in predstaviti hip-hop subkulturo.

Prvi cilj moje naloge je seveda spoznati in predstaviti pojma 'subkultura' ter 'hip-hop'. Nadalje pobliže spoznati samo hip-hop subkulturo, izvedeti več o njenem nastanku in razvoju. Preveril bom, kakšno vlogo ima hip-hop po svetu, v Združenih državah Amerike, v Sloveniji, državah bivše Jugoslavije in ne nazadnje, kakšno je stanje tega gibanja v moji okolici, torej v Prekmurju. Seveda bo za to potrebno prebrati veliko literature, vendar bom sam v tem užival. Prav tako se veselim pogovorov z nekaterimi bolj ali manj znanimi pripadniki omenjene subkulture, kajti verjamem, da mi bodo s svojim znanjem in izkušnjami znali pomagati ter svetovati pri mojem delu.

C2: Izvedeti, kakšno mnenje imajo ljudje o hip-hopu.

Drugi cilj bo že produkt samega raziskovalnega dela. Poskušal bom dobiti kvalitetne odgovore vprašanih ljudi ter sestaviti realno sliko o tem, kaj si (naključni) ljudje mislijo o hip-hopu in kakšno je njihovo osebno mnenje o tem gibanju. Z anketnim vprašalnikom bom poskušal tudi izvedeti, kaj vprašanci že vedo oziroma kakšno je njihovo dosedanje znanje o

10

tej temi. Zelo zanimivo bo slišati, če se je kdo izmed njih že srečal s to subkulturo, morda imel opravka s samim gibanjem ali pa le karkoli prebral o tej temi.

C3: Preveriti, kaj vse dejansko vedo hip-hoperji o svoji subkulturi.

Tretji cilj je zelo podoben drugemu, vendar je vsebinsko popolnoma drugačen. Kot osebo, ki opravlja raziskovalno delo na temo hip-hopa, me resnično zanima, kakšno znanje posedujejo pripadniki tega gibanja o svoji subkulturi. Mene osebno najbolj zanima, če je slog oziroma stil obnašanja ter oblačenja in vedenja le posnemanje ali pa se resnično zavedajo, kaj pomenijo vse te geste, od kod vse to izvira in kaj dejansko pomeni takšen način življenja. Seveda bom za to moral vstopiti v najožje kroge hip-hoperskega gibanja in, kot sem že omenil, bo to še en izmed mnogih zanimivih izzivov na poti do uspešnega zaključka te raziskovalne naloge.

1.3 RAZISKOVALNE METODE

Za zapis teoretičnega dela naloge nameravam prebrati čim več razpoložljive literature; tako slovenske, kot tiste v tujem jeziku. Poskusil bom analizirati tudi ostale razpoložljive sekundarne vire, vendar se ob tem zavedam, da so takšni podatki velikokrat netočni ter nekoliko nezanesljivi.

V empiričnem delu se bom poslužil dveh osnovnih metod spraševanja; torej ankete, s katero bom poskušal pridobiti čim bolj zanesljiv vzorec in intervjuja, katerega bom opravil z nekaterimi pripadniki ter poznavalci hip-hop subkulture.

Vse raziskovalne metode, ki jih bom uporabljal, mi bodo omogočile izdelavo kvalitetnega raziskovalnega dela, kjer bodo rezultati tisti, ki bodo dajali zanesljive odgovore na vsa vprašanja.

11

»lejko mi povejš, ka san zloben, na mikrofone glasen, al na oudre san ogromen«

2. HIPOTEZE

Pred samim začetkom bom postavil še nekaj hipotez, ki jih bom na koncu seveda zavrgel oziroma označil za pravilne.

H1: Večina mladih se samo opredeli kot pripadnike določene subkulture.

Večina mladostnikov samega sebe šteje kot pripadnika ene izmed mnogih obstoječih subkultur. To, da so del neke družbe, jim daje več samospoštovanja in občutek pripadnosti ter varnosti.

H2: Razvoj hip-hopa je bil zelo hiter.

Po prvi omembi in pojavu hip-hop subkulture, se je le-ta zelo hitro razvijala. Sprva so se vplivi širili le znotraj Združenih držav Amerike, nato pa se je vse skupaj hitro razširilo po celem svetu. Prav tako so se hitro razvijali posamezni elementi omenjene subkulture, se izpopolnjevali in tako naprej, sama subkultura pa je hitro pridobivala nove člane.

H3: Pripadniki hip-hopa so le Afro-Američani.

Ker se je hip-hop najprej pojavil med črnskim prebivalstvom, velja prepričanje, da so le-ti edini pravi pripadniki hip-hopa. S takšnim mišljenjem pa hitro naletimo na dobro znane pojme, kot so: diskriminacija, rasizem, manjvrednost črnske rase in tako dalje.

H4: Hip-hop subkultura ima svoj način oblačenja.

Člani hip-hopa so si, kot večina drugih subkultur, omislili svoj značilen in prepoznaven način oblačenja. Ta stil posnema tudi veliko drugih ljudi, čeprav ne vedo dobro, od kod vse to izvira ter kaj vse skupaj sploh pomeni. Za pripadnike so značilne tudi posebne oblike obutve in značilni modni dodatki.

H5: Hip-hop subkultura ima svoj način obnašanja.

Za hip-hoperje so značilni tudi posebni vzorci obnašanja. Vsekakor to ne pomeni, da so to nesprejemljive kretnje ali nenormalno vedenje. Prav tako, kot je pri oblačilih in obutvi, se veliko ljudi loti posnemanja takšnega načina obnašanja, brez da bi prej o tem karkoli vedela.

H6: Hip-hop je sestavljen iz več elementov.

Hip-hop subkultura je sestavljena iz več različnih elementov. Vsak od njih sami subkulturi prispeva pomembno vrednost in predstavlja dejanski pomen celotne subkulture. Za pravo poznavanje hip-hopa je potrebno poznati vse elemente, ki jih lahko nato oblikujemo v celoto in izvemo, kaj sploh je hip-hop.

12

H7: Hip-hop je doživel komercializacijo.

Tako kot večina razvitejših subkultur in glasbenih zvrsti, je tudi hip-hop doživel svojo komercializacijo. Sama komercializacija je plod hitrega širjenja po celem svetu. S komercializacijo pa je ta subkultura dobila svoje pozitivne pa tudi negativne rezultate.

H8: Pripadniki hip-hop subkulture so med ljudmi označeni kot nasilneži.

Veliko ljudi je prepričanih, da so pripadniki te subkulture člani nasilnih oziroma gangsterskih tolp. Ljudje prav tako verjamejo, da hip-hoperji družbi prinašajo več slabega, kot dobrega.

H9: Pojmov 'hip-hop' ter 'rap' nikakor ne smemo enačiti.

Ena izmed najpogostejših napak, ki se pojavlja ob pogovorih o tej subkulturi. 'Rap' predstavlja le del hip-hop subkulture; je le eden izmed mnogih elementov hip-hopa.

H10: Večina ljudi ne pozna pravilne opredelitve pojma 'hip-hop'.

Kot sem omenil že v prejšnji hipotezi, ljudje pogosto zamenjuje pojme, ki se pojavljajo pri omenjanju določene subkulture. Za splošno znanje oziroma pogovore med laiki to ne prinaša nobenih težav; do problema pride, ko se o tem pogovarjajo poznavalci same subkulture. Osebi, ki, na primer, o hip-hopu ve zelo veliko, bo zelo težko razumeti nekoga, ki ji pojem 'rap' pomeni isto kot beseda 'hip-hop'.

H11: V Združenih državah Amerike je to gibanje zelo popularno.

Združene države Amerike, natančneje Bronx v New-Yorku, veljajo za območje, kjer se je hip-hop subkultura začela razvijati. Preden se je gibanje razširilo po celotnem svetu, se je seveda razširilo znotraj same Severne Amerike. Hip-hop je tukaj postal zelo popularen in si pridobil močan sloves.

H12: V Sloveniji in državah bivše Jugoslavije hip-hop ni razvit.

Hip-hop scena v državah bivše Jugoslavije in Slovenije ni tako bogata, kot drugod po svetu. Tudi pripadnikov samega gibanja je precej manj kot drugod. Seveda bi bilo vse drugače, če bi se tej subkulturi posvečalo nekoliko več pozornosti.

H13: V Prekmurju se hip-hop subkultura šele razvija.

Podobno kot na območju celotne Slovenije, je hip-hop scena v Prekmurju šele v razvoju. Zadnjih nekaj let pa je opazen velik napredek samega gibanja; vse več je skupin, ki se štejejo za pripadnike hip-hop subkulture in organizirajo razne dogodke v prid svojemu gibanju.

13

H14: Pripadniki hip-hopa svoje subkulture ne poznajo dobro.

Velika večina oseb, ki se štejejo za pripadnike hip-hopa, svojega gibanja sploh ne pozna dovolj dobro. To pomeni, da niso seznanjeni z izvorom same subkulture, pomenom in elementi samega hip-hopa.

H15: Za pripadnike hip-hop subkulture je le-ta pomemben del življenja.

Vsak izmed članov gibanja je ponosen na svojo pripadnost hip-hop subkulturi, saj mu predstavlja velik pomen v življenju. Nekaterim daje vztrajnost za vnaprej, drugim zavetje, spet tretjim prinaša možnost druženja. S pripadnostjo ima vsak član korist; skupaj pa pripadniki hip-hop skupin verjamejo, da dajejo nek poseben pečat družbi, v kateri živijo.

14

»mij ti damo praf, čipraf tij praf sploj nemreš mete«

3. TEORETIČNI DEL

3.1 SUBKULTURA

3.1.1 OPREDELITEV POJMA 'SUBKULTURA'

3.1.1.1 KULTURA

Beseda kultura oziroma 'cultura' izhaja iz latinščine in je izpeljana iz besede colere, kar pomeni gojiti. Z besedo kultura po navadi zajamemo oblike človeške dejavnosti ter simbolične strukture, ki dajejo določeni aktivnosti njen osnovni pomen. Različne razlage omenjene besede kažejo na to, da je beseda (pre)pogosto uporabljena in se njen pravi pomen različni ljudje različno razlagajo. Raznorazne definicije torej kažejo raznolike teoretične osnove za razumevanje ali merila vrednotenja človeške dejavnosti.

Najširše pojmovanje izraza kultura pomeni vsak dosežek posameznika, določene skupine in družbe inteligentnih bitij. V to skupino spadajo vsi rezultati na področju umetnosti, znanosti, tehnike in drugih ter moralni sistemi in značilni vedenjski vzorci skupaj z navadami določenih skupin ljudi. V najožjih razlagah besede pa se je potrebno dotakniti zelo natančnega pomena za ljudi na različnih področjih določene dejavnosti. Vsekakor imajo drugačne skupine ljudi različne kulture, posameznikova osebna kultura pa je lahko različna od katerekoli kulture druge osebe.

Nekateri strokovnjaki so elemente kulture zaznali tudi pri naših najbližjih živalskih sorodnikih. Na koncu koncev bi za kulturo lahko rekli, da je nekakšen način življenja v skladu z zgodovino, jezikom, prepričanji in tudi načinom oblačenja ter obnašanja. Kultura je torej skupek praks določenega načina življenja – totalnost institucij ter običajev družbe. Kontekst obstoja z zgodovinsko dimenzijo in vir intelektualnega, čustvenega ter političnega delovanja oziroma življenja.

»Nikogar ne bi smelo presenetiti, če rečemo, da je pojem 'kultura' eden najbolj zmuzljivih konceptov v celotni zgodovini družboslovne misli: najmanj od Aristotela naprej različni misleci ponujajo različne interpretacije tega fenomena, pri čemer se zdi, da danes nismo bistveno bližje strinjanju o njegovi vsebini, kot so bili misleci pred tisočletji. Poleg tega se je razpravljanje o kulturi razmahnilo tudi v skladu z razraščanjem vedno novih disciplin in poddisciplin v znanosti, kar pomeni, da danes nimamo opravka zgolj z različnimi avtorji in njihovimi raznovrstnimi razmišljanji o kulturi, temveč tudi z različnimi znanstvenimi disciplinami (umetnostna teorija, filozofija, sociologija, antropologija, psihologija, biologija itd.), ki vsaka generira razpravo o kulturi v specifičnem lastnem delovnem okolju, s posledično množico specifičnih lastnih poudarkov in zaključkov.«1

1 COOLTURA: uvod v kulturne študije, (Knjižna zbirka Scripta), Ljubljana: Študentska založba, 2002, str. 11.

15

3.1.1.2 SUBKULTURA

Kaj pa je torej subkultura? Gre morda za nasilništvo? Morda uporništvo? Ali pa so to odpadniki dominantne kulture? Vsa ta in marsikatero podobno vprašanje se mi je pojavilo, ko sem prvič zasledil oziroma poskusil uporabiti besedo subkultura. Vsekakor nisem edini, ki si ob predponi 'sub-' postavi takšna vprašanja.

V sociološki terminologiji je subkultura »kultura« skupine ljudi, ki imajo posebna prepričanja ter vzorce vedenja znotraj večje in prevladujoče kulture – »kultura med kulturami«. Od drugih družbenih skupin pripadnike določene subkulture ločuje njihovo zavedanje drugačnosti v oblačenju, glasbi, obnašanju, izgledu in velikemu številu drugih značilnosti, ki so specifične le za njih same.

»Težave s preučevanjem sodobnih subkultur se začenjajo že v samem njihovem poimenovanju. Angleški izvirnik subculture se je v sociološkem besedišču udomačil v prvih povojnih letih. … V slovenskem jeziku mu nismo našli ustreznice in zato ga – kot tudi Francozi (subculture) in Nemci (Subkultur) – povečini ne prevajamo. … Razumevanje subkulture kot podkulture je seveda popolnoma zgrešeno. Predpona sub v smislu pod oz. spodaj je namreč v kulturnem diskurzu nedopustna: kultura je stvar kvalitete, ne pa kvantitete. Le malo manj neustrezno slovenjenje pojma subkultura bi bilo v drugem smislu prefiksa sub, namreč ob, torej obkultura.«2

Leta 1950 je David Riesman postavil razliko med večino, ki pasivno sprejema komercialno določene pomene ter sloge in subkulturo, ki aktivno išče manjšinski slog ter si postavlja lastne vrednote. To dejstvo je nato vodilo tako daleč, da so se ljudje začeli zavedati, da občinstvo manipulira s produktom tako oziroma nič manj, kot on z njim.

Velikokrat, ni pa nujno, dominantno kulturo sestavlja mnogo različnih subkultur, katere vsebujejo veliko značilnosti prevladujoče kulture, vendar pa so si v določenih podrobnostih neverjetno drugačne. Nekatere subkulture si prislužijo tako visok status, da dobijo veliko stopnjo samostojnosti oziroma avtonomije – o neodvisnosti od dominantne kulture seveda ne morem govoriti – in dobijo celo svoje ime.

»Bistvena značilnost subkultur je, da so v nekih bolj ali manj očitnih opozicijskih odnosih z glavnimi kulturnimi tokovi v družbi. Clarke idr. v teh odnosih prepoznavajo posredovanje, odpor in spopad. … Seveda tudi na drugi strani ne moremo govoriti o eni, vseobsegajoči, dominantni kulturi, saj nobena ni niti približno notranje enotna, … Drugače rečeno, tako kot v družbi obstaja mnoštvo subkultur, obstaja tudi več dominantnih kultur.«3

Dick Hebdige je med leti 1979 in 1981 opisoval slog kot skupek mode, aktivnosti, glasbe, žargona ter interesov subkulture. Slogi subkulture se torej od glavnine razlikujejo po izmišljenosti, namerni zgrajenosti – za razliko od običajnosti. Sarah Thornton je leta 1995 po Pierre Bourdieu povzela in opisala subkulturni kapital kot nekakšno kulturno znanje ter

2 Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999, str. 14.3 Prav tam.

16

proizvod vseh članov subkulture, ki si s takšno dejavnostjo dvigajo status in se zaradi tega razlikujejo od članov preostalih takšnih skupin.

»Obstaja pa tudi popolnoma drugačno gledanje na subkulture, novejše, razširjeno zlasti med mlajšimi generacijami. … Upor znotraj takega sveta naj bi bil mogoč kvečjemu kot igra, hec, pogrošna simulacija, skratka naj bi bil že del tega istega sveta, ki naj bi ga ogrožal. Iz tega izhaja tudi poenostavljajoče prestavljanje celotnega subkulturnega diskurza v dominantnega. Češ, ''prave'' subkulture, … nekonformnost in razkol naj bi bili stvar preteklosti; … Po tej logiki torej danes ni nič dejansko subkulturnega, nobene alternative dominantnim kulturam zato, ker to preprosto ni več mogoče.«4

4 Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999, str. 15.

17

3.1.2 SUBKULTURE DANES

3.1.2.1 RAZVOJ

Subkulture so bile rezultat moderne družbe; najpogosteje so bili njihovi pripadniki mladostniki iz družin s statusom delavskega razreda. Popularnost subkultur in občutek pripadnosti nečemu drugačnemu, občutek varnosti in sprejetosti, možnost druženja ter zaupanja, je subkulturam omogočilo hiter in dokaj neoviran razvoj. Nekatere so bile seveda na meji med 'dobrim in slabim', nekatere že globoko preko te meje, vendar se jih je mnogo ohranilo in so se uspele obdržati še do današnjih časov. Seveda pa se subkulture razvijajo, preoblikujejo, težijo k obstoju in neprestano nastajajo nove ter polne izvirnosti.

»Moderne kulturne skupnosti se odlikujejo po tem, da skušajo njeni številni pripadniki zabrisati mejo med mladostjo in odraslostjo. Še dolgo po tem, ko so prenehali biti biološko mladi, se še vedno identificirajo z najstniško kulturno usodo in njenimi socialnimi ekstenzijami. Nastaja nekaj, kar bi lahko poimenovali kult mladosti.«5

3.1.2.2 SUBKULTURE PO SVETU

Z razvojem subkultur in širjenju njihovega pomena so se po svetu izoblikovale raznorazne skupine, vsaka s svojimi značilnostmi ter prepričanji. Omeniti velja skaterje oziroma SK8 subkulturo, rockerje (tudi rock'n'roll), rave subkulturo z značilno techno, trance, house, electro, drum'n'bass in podobno glasbo, heavymetal, vikingi ali valhalla (skinheadi), bikerji, punkerji, rap ali hip-hop subkultura, med subkulturami pa se pojavlja tudi gayevska in lezbična scena ter navijaške skupine, svojo pripadnost v eni izmed prej naštetih družbenih skupin pa išče tudi, v zadnjih letih precej priljubljena, emo scena. Naštete subkulture so v Sloveniji značilne predvsem za devetdeseta leta, vendar so se mnoge oziroma kar vse ohranile tudi do danes. Mnogi se opredeljujejo kot huligani, uporniki ali svojo identiteto poskušajo prikazati z mnogimi kreativnimi tatooji, vendar to ni merilo za pripadnost v subkulturi, ampak ustvarja predvsem napačno interpretacijo takšnih oblik skupinskega druženja ter poziva k oblikovanju mnogih napačnih stereotipov oziroma predsodkov.

»Each of these subcultures – and one can think of many more – creates its own geography, a set of places or sites (some of which last longer than others) through which it gains cohesion and identity.«6

3.1.2.3 POMEN ZA PRIPADNIKE

Subkultur in njihovega obstoja ne bi bilo, če ne bi bilo ljudi, ki želijo pripadati – pripadati nekemu cilju, se zgolj družiti ali imeti ob sebi nekoga, ki misli enako in je pripravljen poslušati. Velik pomen za pripadnike določene subkulture je možnost zaupanja, občutek varnosti in sprejetosti. Pomembno je »držati skupaj«, se boriti za svoj 'prav' in vselej stati ob strani preostalim, ki se znajdejo v težavah. Sploh pa je takšno mišljenje pomembno

5 Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999, str. 12.6 Gelder, K., Subcultures: Cultural histories and social practice, (British Library Cataloging in Publication Data), Great Britain: MPG Books Ltd, Bodmin, 2007, str. 2.

18

takrat, ko se znajde pod vprašajem obstoj določene subkulture ali, ko pride do morebitnega konflikta s katero izmed preostalih subkultur oziroma z prevladujočo, skupno kulturo. Vsak, ki se čuti kot pripadnika določene subkulture, bo ponosno zatrdil, da imata sodelovanje in pripadnost eno najpomembnejših vlog v posameznikovem obstoju ter življenju.

Veliko ljudi pa nastajanje novih subkultur in pripadnost v njih takoj obsodi; morda bi bilo bolje, če si – preden začnemo po krivem nekoga obtoževati zaradi lastnih napačnih presoj – preberemo nekaj literature o nastanku ter pomenu določenega gibanja in šele nato povemo svoje mnenje. Hip-hop subkultura in vse subkulture, ki obstajajo, imajo svoje vrednote ter svoj pomen, ki ga mogoče ne razumemo vsi. Če pa bi si kdo mislil, da bo pripadnost ali sodelovanje s posamezniki, ki pripadajo nekemu gibanju, odvzelo avtoriteto ali ugled ter zaupanje, ker »se je spustila na nivo« pripadnika subkulture, moramo takoj povedati, da je izražanje le-teh povsem enakovredno kateremukoli drugemu. V hip-hopu je odgovor dokaj enostaven: če »odrepaš« dobro, dobiš spoštovanje, v nasprotnem primeru pa ne. Vse to pa nikakor ni odvisno od sodelovanja z nekom, ampak od tega, kako svoje misli ter znanje ubesediš v rimah, kako dojemaš svet ter sebe in kaj hočeš s svojim prepričanjem dokazati ter povedati.

»Vprašanje, ki se mi zastavlja na tem mestu, je, ali je smiselno upoštevati tudi biološki dejavnik pri analizi mladine? Le redkokdo danes še trdi, da je proces odraščanja (proces, ki vodi v odraslost) zgolj biološki proces. Zanimivo pa je, da ne velja tudi obratno. Družboslovci se na drugi strani namreč največkrat obnašamo, kot da je mogoče z redukcijo mladine na sociokulturni pojav razložiti vse.«7


19

3.2 HIP-HOP

3.2.1 OPREDELITEV POJMA 'HIP-HOP'

3.2.1.1 OBLIKE ZAPISA BESEDE 'HIP-HOP'

Preden se posvetimo natančnejši opredelitvi besede hip-hop, moramo pojasniti različne oblike zapise tega pojma. Sam sem se te naloge lotil precej hitro, saj sem ob prebiranju literature zasledil veliko različic zapisa. Sprva sem pričakoval, da bo tovrstno »raziskovanje« pravilnega zapisa besede dokaj enostavno in sem pogledal v literaturo, kjer bi to naj zlahka našel. Vendar pa je zanimivo, da se takšnemu vprašanju ne posveča skoraj nobena literatura. Tudi spletni Slovar slovenskega knjižnega jezika mi ni ponudil nobene rešitve. Poleg raznih drugih oblik zapisov te besede se največkrat uporabljata zapisa hip-hop in hip hop. Sam bom v svoji raziskovalni nalogi uporabljal prvo obliko, saj se mi zdi, da nekako bolj poudarja temo, o kateri pišem v svojem delu.

Etimologija besede hip-hop izhaja iz besed hip, kar bi lahko prevedli kot 'sedaj' oziroma 'zavedajoč se', hop pa bi pomenil upajoče družbeno gibanje. Sprva je bil izraz 'hip-hoper' žaljivka, vendar pa je kmalu prešel v obliko nove glasbe ter kulture.

3.2.1.2 DEFINICIJA HIP-HOPA

Hip-hop je kulturno gibanje, sestavljeno iz štirih glavnih elementov: rap, DJ-stvo, breakdance in grafiti. Kot peti element se včasih šteje tudi beatbox-ing, velikokrat pa se pod besedo hip-hop razume tudi obliko slenga, mode, političnega aktivizma ter raznih drugih pomembnih značilnosti, ki jih ta subkultura prinaša.

»Hip-hop. Celotna kemija izvira iz Jamajke. Rojen sem bil na Jamajki in sem poslušal ameriško glasbo. Moj najljubši izvajalec je bil James Brown. On me je navdušil. Veliko plošč, ki sem jih igral, so bile njegove. Ko sem prišel v ZDA, sem samo dodal ameriški stil in glasbi dodal nekaj, na kar so lahko plesali.«8

3.2.1.3 PRIMERJAVA POJMOV 'HIP-HOP' IN 'RAP'

V letih, ko je hip-hop doživljal močno komercializacijo, so širše množice namesto pojma hip-hop začele uporabljati besedo rap in obratno. Vsekakor nobena beseda ni sinonim za drug pojem in je takšno mišljenje za poznavalce zelo zmotno. Beseda hip-hop označuje subkulturo in način življenja pripadnikov, rap pa je eden izmed bistvenih oziroma celo najpomembnejši element hip-hopa. Še najboljša primerjava ali razlaga obeh pojmov je ta, da je hip-hop velika skupina raznih elementov, ki izražajo »miselnost« same subkulture, rap pa se je – ob pojavu DJ-ev leta 1976 – poimenoval kot vokalni izraz oziroma glasbeni del hip-hopa.

»Hip-hop pomeni celotno kulturo gibanja. Ko govorimo o rapu... rap je del hip-hop kulture. Rapanje. Dj-stvo je del hip-hop kulture. Oblačenje je del hip-hop kulture. 8 Pionir rap-a, DJ Kool Herc, je hip-hop razložil na takšen način. http://sl.wikipedia.org/wiki/Hip-hop (02.12.2010).

20

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ples

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike

http://sl.wikipedia.org/wiki/James_Brown

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jamajka

Breakdance, 'b-boys', 'b-girls', način obnašanja, hoje, izgleda, govora, je vse del hip-hop kulture. In glasba ne pozna barve kože. Hip-hop glasbo delajo črnci, rjavi, rumeni, rdeči, belci. To je vse del hip-hopa.«9

9 Prvi rap-er in DJ, Afrika Bambaataa, je tako definiral hip-hop 23. septembra 1996. http://sl.wikipedia.org/wiki/Hip-hop (02.12.2010).

21

3.2.2 RAZVOJ HIP-HOPA

3.2.2.1 POJAV HIP-HOPA

Za začetek, prvotni zametki nove subkulture, hip-hopa, so se pojavili na Jamajki. Sodoben hip-hop pa se je nato pojavil v sedemdesetih letih 20. stoletja v južnem delu Bronxa v New York-u; pomembna lokacija pa je tudi sloviti Harlem. Sprva se je pojavil med skupinami, ki so jih sestavljali Afro-ameriški prebivalci, kasneje pa se je iz majhnega števila ulic ter dvorišč razširil po celem svetu in se razvil v eno izmed najpomembnejših kulturnih oziroma subkulturnih gibanj. O začetkih rapa lahko govorimo že leta 1929, ko je Pigmeat Markham, pevec ter komedijant, na neki prireditvi ritmično pel napisano besedilo. Bil je namreč prvi med tistimi, ki so začeli hitro in ritmično govoriti. Lahko bi ga šteli tudi za začetnika a cappella, saj je »rapal« le besedilo, brez glasbene oziroma melodične ali ritmične podlage, ki se običajno uporablja pri rapu. Sprva se je hip-hop oblikoval kot glasbena podlaga, nato so se pojavili DJ-i, ki so te podlage začeli mojstrsko predelovati ter vrteti na ulicah in so s tem spodbudili pripadnike hip-hopa – ki so do takrat svojo gibanje izražali večinoma s plesom – da so začeli pisati besedila in jih ritmično izvajati ter ubesedovati. Nastajale so tudi skupine, ki so s svojimi veščinami na raznih stenah stavb s spreji risale umetnine, ki so jih poimenovali grafiti. Vse to pa je pomenilo izoblikovanje štirih glavnih elementov hip-hop subkulture: rap, DJ-stvo, breakdance in grafiti. Ker pa so se pojavila tudi tekmovanja v sprotnem izmišljevanju besedil in tako imenovanih 'rap freestyling battles', DJ-i s podlagami pa niso bili vselej prisotni, so se uveljavili tudi beatboxer-ji, ki s pomočjo telesa oziroma ust in ustnic ustvarjajo svojevrstno obliko podlag za rap. Tako so nekateri kot peti element hip-hopa dodali še beatboxing.

Kasneje, predvsem s komercializacijo hip-hopa, so k hip-hop subkulturi prišteli tudi modo, obnašanje in politično aktivnost.

Glavni vzrok nastanka, sprva subkulturne scene in nato še konkretne subkulture, so bili nestabilnost ter ekonomska odrinjenost velikega števila ameriških družin, slabe možnosti šolanja, pretirana diskriminacija črncev ter drugih »neameriških« prebivalcev, pohlepnost po denarju, moči ter slavi in morda tudi velika 'starodavna' želja ali potreba črnskih ljudstev po ustvarjanju glasbe, ki se v hip-hopu lahko najde v mnogih značilnostih.10

»Dalje: subkultura je vedno v opoziciji do vladajočih, dominantnih kultur, ponuja jim vedno nove izzive in je zato pogosto obsojana in celo preganjana. Prav tako ne pristaja na kakršnokoli komercializacijo. … Zavoljo tega so subkulture vedno politične, bodisi v ožjem ali v širšem pomenu besede: eksplicitno in implicitno težijo k uresničitvi določenih ciljev. … Odnos dominantnih kultur do subkulturnega undergrounda je antagonističen: ta naj bi pomenil nevarnost za javni red, za kršitev 'okusa' in normalnosti ter za pohujšanje obstoječih kulturnih vrednot. Subkulture – … – jim pomenijo izziv, so opozicija njihovi hegemoniji. V izrednih okoliščinah njihovi pripadniki postanejo odpadniki, medijsko ali celo policijsko

10 Powell, 1997.

22

preganjani folk devils. Kot take so subkulture le stežka tolerirane in pogosto izpostavljene institucionaliziranim ali neformalnim nasprotovanjem in pritiskom.«11

3.2.2.2 ŠIRJENJE PO SVETU

V poznih 70ih letih prejšnjega stoletja se je, takrat še »podzemno« mestno gibanje znano pod imenom hip-hop, začelo razvijati na območju južnega Bronxa, delu New York City-ja. Do 80ih let je postalo gibanje precej popularno med mestnimi družbami, pojavljala pa so že tudi prva tekmovanja in konflikti znotraj uličnih tolp, ki so hip-hop izkoristile za (pogosto tudi nasilno) obračunavanje med seboj. Kmalu po pojavi je hip-hop prejel nekaj medijske pozornosti, ki so opisovali lokalni fenomen ter omenjali vplivne posameznike novo izoblikovanega subkulturnega gibanja. To sta bila predvsem DJ Kool Herc, ki je bil pionir rapa in prvi raper ter DJ Afrika Bambaataa – »the godfather of hip-hop«. Hip-hop kultura se je nadaljnje uveljavila leta 1982 s prvimi izdanimi posnetki. Glasbeni videi pa so spreminjali pogled na urbanizirane soseske in jih velikokrat pretirano poveličevale. Med leti 1982 in 1985 so se začeli pojavljati prvi filmi povezani s hip-hopom. Ti filmi so ponesli novo nastalo subkulturo preko meja New York-a in tudi izven Združenih držav Amerike; Evropa ter Azija sta hitro sprejeli novo subkulturno gibanje in to je pomenilo nastanek močnih korenin v takratni družbi. K širitvi po svetu so seveda prispevali tudi brejkerji s svojim plesom, ki je postal izredno priljubljen povsod, kjer so ga spoznali. To je bil tudi čas, ko je predvsem v rapu prišlo do tega, da so se v besedilih začeli kritični pogledi na obstoječi družbeni sistem. Pojavile so se skupine, kot je bila na primer Public Enemy, ki je bila eden najkakovostnejših produktov hip-hopa v takratnih časih. Skozi osemdeseta leta 20. stoletja se je izoblikoval beatboxing; uporaba človeškega telesa – ust, ustnic, jezika, glasu in drugih – za ustvarjanje ritma. Hip-hop se je uveljavil v Afriki, Aziji, Evropi in marsikateremu drugemu delu sveta, to pa je na žalost prineslo tudi visoko stopnjo komercializacije, ki je posledica nepotešljive želje po slavi ter denarju.

»Hip hop je pogled na/iz malega in mladega človeka in odgovor na vprašanje, kako se znajti in preživeti v predvsem urbanem okolju na zabaven, miren in ljubeč način.«12

3.2.2.3 DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE

Po hitrem in uspešnem razvoju hip-hopa v Združenih državah Amerike se je hip-hop scena začela razvijati tudi v državah bivše Jugoslavije. Omenil bi le nekaj uspešnih držav – Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija. Na teh območjih se je hip-hop neverjetno uspešno razvijal; vse skupaj pa se je odvijalo skoraj sočasno z razvojem v Združenih državah Amerike. Znano je, da je hrvaška hip-hop scena med pomembnejšimi v Evropi in se lahko primerja z nekaterimi najpomembnejšimi hip-hop scenami na svetu. Uspešni predstavniki oziroma hip-hop skupine, kot so The Beat Fleet, Elemental, Tram 11, General Woo, Shorty, Bolesna Braća, Stoka & Nered, postavljajo hrvaški hip-hop na izredno visoko raven. Za pionirja srbskega 'underground' rapa velja Voodoo Popeye. Omeniti velja še Bosno in Hercegovino, kajti tudi tukaj se ponujajo razna uspešna imena, kot so Frenkie, Edo Maajka in drugi.

11 Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999, str. 1.12 Rok Trkaj o hip-hopu v reviji Ona, neznana številka, str. 20. (25.02.2011).

23

Edo Maajka velja za najpopularnejšega raperja na Balkanu. Aktiven je od leta 1992; mnogi ga nekako povezujejo s Hrvaško, saj se je sem preselil v času Bosanske vojne in podpisal pogodbo tudi z enim izmed zagrebških studijev.

»Njihova umetniška imena so pomembna značilnost te kulture. Lajšajo namreč pomnjenje, ustvarjalci se preko njih približajo poslušalstvu na prijateljsko razdaljo, hkrati pa vzdevki zagotavljajo neke vrste zasebnost, morda celo anonimnost, ki naj bi jo postopoma, skozi svoje izdelke razkrival sam deklamator.«13

3.2.2.4 SLOVENIJA

»V zadnjih dveh letih je izšlo približno šestdeset slovenskih raperskih albumov, … , medtem ko je na YouTubu objavljenih že blizu 200 slovenskih videospotov v tem žanru.«14

V Slovenijo je hip-hop scena prišla v času, ko je bila predvsem v Združenih državah Amerike že precej razvita. Zanimivo je tudi, da je bil hip-hop že na precej visokem nivoju tudi v nekaterih državah bivše skupne države Jugoslavije.

»Žanr je med Alpe, Panonijo in Jadran prišel dvajset let pozneje, …«15

Slovenski hip-hop ima svoje začetke v letu 1978, ampak so vsa imena raperjev pozabljena oziroma izbrisana. Znanih je tudi nekaj nelegalnih izdaj albumov. V sredini osemdesetih let se je začel poskok hip-hopa na slovenski sceni in v času, ko je Ali-En med leti 1989 in 1994 izdal prvi nacionalni raperski album, je vse skupaj takoj postalo klasika. Po letu 1997 je sledil kratek premor z majhnim številom albumov, leta 2000 pa je Klemen Klemen izdal enega najpomembnejših produktov slovenske hip-hop zgodovine. Sočasno s tem dogodkom je izšla tudi prva kompilacija slovenskih hip-hop izvajalcev, katera je ponudila z imeni, ki so bila še neznana, vendar pripravljena na prihod na profesionalno hip-hop dogajanje. Prvo tekmovanje v freestyle rap-u leta 2001 je raperju 6pack Čukurju ponudilo pot med zvezde slovenskega hip-hopa. Tekmovanje je postalo stalnica in se organizira vsako drugo leto. Sledil je uspeh raperskega dueta Murat & Jose, ki sta izdala album, kateri je doživel slavo v domovini in velikem številu evropskih držav. Eno izmed prej omenjenih tekmovanj (leta 2003) pa je postreglo z najboljšim možnim rezultatom; pot na hip-hop sceno sta si izborila dva izmed trenutno najboljših slovenskih raperjev – N'toko, alternativni raper, za katerega je značilno, da ni še nikdar izgubil 'freestyle battla', niti v slovenščini niti v angleščini, in Trkaj, ki konstantno ponuja albume, kateri doživljajo velike uspehe. To so bila tudi leta, ko je slovenski hip-hop oziroma, točneje, rap postal zelo populariziran in je bilo izdanih kar nekaj zelo pomembnih albumov za kratko slovensko rap ter hip-hop zgodovino. Čas med leti 2004 in 2006 je bil najproduktivnejšo leto glede izidov albumov, ko je izšlo več albumov kot vsa leta pred tem skupaj; to pa je pomenilo, da je kvaliteta albumov nihala od enega do drugega in je prvič začela padati pod nivo prave kvalitete. Pojavila se je tudi kopija pravega ameriškega 'gangsta' rapa, katerega začetnik je bil mc DM. Od leta 2009 je priljubljen tudi raper Zlatan Čordić – Zlatko, ki uspešno razvija komercialno kariero. Na raperski sceni

13 Pogledi, Popis pRAPivalstva, 26. januarja 2011, str. 10. (25.02.2011).14 Prav tam.15 Prav tam.

24

se velikokrat pojavita tudi Slon in Sadež s kakšnim zanimiv provokativnim ter kritičnim besedilom. Eden izmed zelo dobrih poznavalcev hip-hopa pri nas je Jizah DaFunk.

Glede na kratko zgodovino slovenskega hip-hopa lahko mirno rečem, da smo precej produktivni, z velikim potencialom, priložnostmi ter željo po uspehu. Hip-hop je začel tudi v Sloveniji dobivati pravo podobo in že prihaja v tiste vode, v katerih se bo lahko primerjal s najboljšo evropsko in morda tudi svetovno hip-hop sceno; ki pa, seveda, vsekakor ni lahko dosegljiva.

»Tudi v tem primeru se je pokazalo dejstvo, da nobena kultura ni celota: vedno obstaja neki manko, ki povzroča njeno nedovršenost. In vedno prihaja tudi do neuresničevanja zahtev, ki jih mladim narekujejo družina, šolsko in delovno okolje. Prav s kulturnim razkolom se odpirajo možnosti (sub)kulturnih inovacij, novih predelav in reinterpretacij. … Subkulture predstavljajo manko dominantnih kultur, medtem ko scene njihov presežek. … Širša kultura se lahko ne le razvija, ampak sploh preživi le v neodpravljivem soodnosu dveh vrst kulturnih pluralizmov: navznoter, med vsemi svojimi kulturami, in navzven, do kultur, ki ji ne pripadajo ali ki ji nočejo pripadati.«16

3.2.2.4.1 PREKMURJE

Prekmurje je bilo, podobno kot v večini stvari, precej prikrajšano tudi pri razvoju hip-hopa. Precej pa se je spremenilo v zadnjem času; hip-hop je postal veliko bolj priljubljen v Sloveniji, to je pomenilo tudi razvoj hip-hop scene v Ljubljani in nekaj let za razvojem v središču državnega dogajanja se je hip-hop, s svojim najbolj priljubljenim elementom rapom, pojavil tudi v Prekmurju – seveda najbolj izrazito v Murski Soboti.

»Oblikujejo se takšne in drugačne skupine in sredine, ki jih pogojujejo lokalna okrožja … ali regije, iz katerih izhajajo. Izredno zanimiva je prekmurska scena, na kateri so najglasnejši Stekli psi, njihov zadnji spot Nindri indri pa se je prebil tudi na jadransko MTV lestvico Domačica. … znova povezuje pop-rock prostorja Makedonije, Srbije, BiH, Hrvaške in Slovenije.«17

Izredno velik potencial in vse večja pozornost, ki je že skoraj na istem nivoju kot v Ljubljani, sta prinesla hip-hop v Prekmurju na precej visoko raven. Ljudje so sprva mislili, da je hip-hop nekaj 'drugačnega', vendar so se nekaj časa kasneje začeli zavedati, kakšna zmota je takšno mišljenje ter dali rapu in hip-hopu priložnost, da se dokaže. To je dalo priložnost marsikateremu mlademu raperju, da je iz kleti in garaž prišel s svojimi besedili med ljudi ter povedal svoje mnenje. Meni najbolj znano je dogajanje v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu (MIKK) v Murski Soboti, kjer se izvajajo različni hip-hop dogodki – eden bolj znanih je hip-hop praksa – in omogočajo vsem generacijam, da se posvetijo ter prepustijo besedilom prekmurskih »underground« oziroma »nekomercialnih« raperjev.

Izreden uspeh v zadnjem času dosega prekmurska oziroma »soboška« hip-hop skupina Stekli psi. Z nedavno posnetim videospotom je prišla na prva mesta lestvic, kjer vztraja že

16 Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999, str. 21.17 Pogledi, Popis pRAPivalstva, 26. januarja 2011, str. 11. (25.02.2011).

25

nekaj tednov, redno pa jo predvajajo tudi na lokalnih radiih; pa tudi koncertov, ki so bolj ali manj dobro obiskani, je zelo dosti, saj s svojimi kritičnimi besedili podajajo pravi pogled na svet ter ponašajo Prekmurje, kot lepo in nestereotipno pokrajino, v marsikateri del Slovenije in drugih držav, za kar so prejeli že številne zasluge ter pohvale.

»Prežemanje naravnega in kulturnega, prirojenega in priučenega, telesnega in duševnega in kar je še podobnih nasprotij pa je prisotno tudi v samem estetskem pojavu, ki se nahaja v središču vsakega subkulturnega doživljanja.«18


26

3.2.3 HIP-HOP SUBKULTURA

»Pluralizem znotraj subkultur je v subkulturnih scenah nagrajen z vsestranskim relativizmom. Scene so nagnjene h grotesknemu križanju in k sintetizirajočemu mešanju elementov stila same matične subkulture in tudi različnih drugih (sub)kultur. Prekrojijo, ne le prikrojijo. Gre za pravi supermarket stila oz. za surfanje po stilu«19

3.2.3.1 ELEMENTI HIP-HOPA

Vsak element hip-hop subkulture je možnost, kako se lahko le-ta izrazi ali dokaže.

3.2.3.1.1 RAP

Rap – Rhythmically Accentuated Poetry oziroma ritmično poudarjena poezija ali ritmično poudarjeno pesništvo – je glasbena oblika izražanja v hip-hop subkulturi. Izraz naj bi pomenil 'udarjanje'. Oseba, ki rapa, se imenuje raper ter po navadi nima svojih besedil in govorijo predvsem o denarju ali slavi; če pa si oseba piše svoje lastne tekste, ki jih nato tudi izvaja in ima sposobnost dobrega nastopa na odru ter stika s publiko, si lahko »nadene« naziv MC [emcee], kar pomeni Master of Ceremonies oziroma Mic Controller. Rimana lirika se izvaja na ritmično glasbeno podlago (beat). Na kakšnem tekmovanju v prostem slogu (freestyle battle) ali, če pride do konflikta, se lahko pojavlja tudi sovraštvo (hate) in pojavijo se teksti, ki močno degradirajo človekovo dostojanstvo (diss ali disrespect); vendar pa to nima nobene veze s tistim, kar bi naj hip-hop in rap v osnovi bila.

»… se je tako rap izkazal za največjo glasbeno subkulturo v uvodu 21. stoletja in odločno nasledil nekdanje hipijevstvo, pankerstvo, metalstvo, darkerstvo, rejverstvo …«20

3.2.3.1.2 DISC JOCKEY

Disc Jockey [slovensko didžej], tudi DJ ali deejay, je oseba, ki izbira ter predvaja primerno podlago za rimanje lirike. Podlage lahko tudi »meša« in ni značilen le za hip-hop, saj se pojavlja tudi v diskotekah. DJ ima po navadi mešalno mizo (mixtable) z dvema ploščama in z raznimi triki iz dveh različnih plošč ustvarja glasbeno podlago, da zveni kot ena sama glasba. V tujko se takšnemu početju reče turntablism, ena izmed oblik mešanja glasbe pa je scratching. Oseba, ki napoveduje dogodke, velikokrat izreče znameniti stavek: ''DJ, kick that sh*t!''

3.2.3.1.3 BREAKDANCE

Breakdance je zvrst plesa, ki je značilen za hip-hop subkulturo. Temelji na tehniki, stilu in moči. Ta oblika plesa je produkt velikanske želje po tekmovalnosti ter ljubezni do plesa. Izraz se je razvij iz poimenovanja plesalcev, ki jih je DJ Kool Herc poimenoval B-boys oziroma break-boys, kar pomeni 'polomljeni fant'. Ti plesalci so dobesedno ponoreli, ko je

19 Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999, str. 20.20 Pogledi, Popis pRAPivalstva, 26. januarja 2011, str. 10. (25.02.2011).

27

vrtel glasbene podlage in je prišlo med njimi do premora, tako da so v ospredje stopili le zvoki bobnov – to se izvirno imenuje break.

Breakdance se je razvil na istem območju kot hip-hop, torej v Bronxu v New York-u, v začetku 70ih let 20. stoletja. Nekaj je ugibanj, da naj bi se b-boying razvil iz (na plesu bazirane) brazilske borilne veščine capoeire, kar pa še ni bilo dokazano. Ena od značilnosti breakdanca so 'bitke' (battles), ples znotraj kroga in pa spoštovanje do vseh ostalih plesalcev. Za skupine, ki skupaj trenirajo ter tekmujejo, se je uveljavil pojem crew, kar bi lahko dobesedno prevedli kot 'posadka'. Na tekmovanju lahko tekmujeta posameznika, en proti drugemu ali dvojice ali pa celotne skupine. Slednja oblika je najbolj priljubljena, saj velja za najlažjo, kajti plesalci se med seboj dopolnjujejo, če pa je posameznik sam, pa mora obvladati vse prvine breakdanca.

3.2.3.1.4 BEATBOX

Beatboxing (imitiranje instrumentov z glasilkami in usti) je vokalni element hip-hopa. Glavna značilnost je umetnost ustvarjanja podlag, ritmov ter melodij le s pomočjo človeških ust in ustnic. Beseda prihaja iz poimenovanja prve generacije posebnih orodij za elektronsko ustvarjanje zvokov bobna, ki so jim sprva rekli beatboxes – torej »udarjalne škatle«.

3.2.3.1.5 GRAFITI

V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se v Ameriki pojavili grafiti; to so bile slike, katere so odražale nesoglasje ljudi s političnimi zadevami, ali pa so jih uporabljale razne tolpe, da so označile svoja območja. Hip-hop subkultura je z grafiti našla skupne interese, saj so se lahko na tak način predstavljala razna mišljenja. Sprva je šlo za 'cestno umetnost', kasneje pa so grafiti postali vizualno izražanje rap glasbe; podobno kot je breakdance fizično izražanje hip-hopa.

Grafiti so kmalu postali prava umetnija in so privabili veliko radovednih pogledov. Literatura ponuja z zanimivostjo, da so grafite začeli ustvarjati na podzemnih železnicah ter jih risali tudi na vlake, ki so omogočili – v primeru, da je bil grafit kvaliteten – da je umetnijo videlo veliko število ljudi. Ustvarjanje grafitov velja za nelegalno dejavnost, zato je početje vsekakor zelo tvegano. Mnogi grafiti so v množicah mimoidočih vzbujali jezo in nemir, medtem ko so nekatere ustanove (predvsem galerije) ugotovile, kakšno veliko tržno vrednost lahko ima dober grafit.

Zelo pomembno vlogo ima tudi lokacija, kjer se grafit ustvarja. Tako je lahko viden velikemu številu oseb, vendar to pomeni, da je včasih ustvarjanje precej zahtevno; mnogo grafitov namreč opazimo na stenah visokih stavb ali na nadvozih na avtocestah. S tem, da je grafit poslikan na težko dostopnem predelu, si umetnik zagotovi spoštovanje preostalih grafitarjev in poznavalcev.

3.2.3.2 STIL IN SLOG

»Odnos vladajočih kultur do subkulturnih scen je razumljivo drugačen kot do subkultur: njihovi pripadniki so obravnavani kot neškodljivi, preskrbljeni drugačneži, kot vir

28

inspiracije za ekonomsko ali kulturno produkcijo ali zgolj kot objestna mularija. Scena ni opozicija, podtalni izziv, ampak dopolnitev dominantnim kulturam, … Niso le tolerirane, ampak celo spodbujane.«21

3.2.3.3 POLITIČNA AKTIVNOST

Pomembna dejavnost hip-hopa je izražanje mnenja glede političnih zadev ter kritičen pogled na položaj, ki ga imajo ljudje znotraj družbe. Hip-hop ne temelji na nobenih materialnih dobrinah, vsakdo je lahko pripadnik in ni nobenih meril. To pa pomeni, da se v sami subkulturi ne pojavljajo vladajoči posamezniki in manjvredne skupine, ki bi bile na hierarhični lestvici na najnižjih mestih. Ne glede na barvo kože, versko pripadnost, politično prepričanje in ekonomsko stanje je vsak pripadnik hip-hopa enakovreden drugim. Tako vse pripadnike (nekomercialnega) hip-hopa povezuje enaka miselnost in kritičen pogled na obstoječe stanje, ki poveličuje 'velikega' človeka in zatira 'malega'. Raperji v svojih besedilih težijo k pošteni oblasti, grafitarji v svojih umetnijah prikazujejo nepotrebne razlike med ljudmi, brejkerji pa s svojim plesom poskušajo vse ljudi pozvati k spoštovanju sočloveka.

»Pripadniki subkulturnih scen so manj problematični za okolje, v katerem živijo, in zato tudi njihova ločenost navzven ni tako izpostavljena. So del tega sveta, zato kaže, da mu pripadajo bolj, kot pa – kljub zunanjim podobnostim – radikalnemu, trdemu delu subkulture. Ni nekih trajnih, povezujočih ali mobilizirajočih ciljev. Skupinska identiteta pripadnikov subkulturne scene je šibkejša, bolj ohlapna od tistih iz subkulture. Celo kratkotrajna in hitro zamenljiva: …«22

Pred kratkim je bilo zanimivo nekakšno sodelovanje med raperjem 6pack Čukurjem in Zofijo Mazej Kukovič v neki politični kampanji. To nakazuje na to, da s pomočjo hip-hopa lahko poskusimo na svojo stran pridobiti mlajše generacije volivcev, vendar pa se je potrebno ob tem seveda zavedati, da je hip-hop skupaj z rapom veliko več kot le poceni »odštekano« ter nevsakdanje orodje za (samo)promocijo.

»V ljubljanski županski kampanji Zofije Mazej Kukovič je med drugim sodeloval Velenjčan 6 Pack Čukur in podobno sta Murat & Jose pred osmimi leti podprla Viko Potočnik iz LDS.«23

»Tega, da se politika in hip hop mešata, ne podpiram, še bolj pa me moti, ko postane rap eden izmed elementov hip hop kulture poleg slabe realizacije še predmet medosebnega obračunavanja.«24

3.2.3.4 VZORCI VEDENJA

Ob omembi katerekoli subkulture – in hip-hop ni nobena izjema – velika večina ljudi takoj pomisli na odpadništvo, uporništvo in/ali nasilništvo. Prav tako velja napačno mišljenje, da so hip-hoperji pripadniki gangsterskih tolp, ki se zapletajo v oborožene spopade ter v 21 Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999, str. 19.22 Prav tam, str. 20.23 Pogledi, Popis pRAPivalstva, 26. januarja 2011, str. 11. (25.02.2011).24 Rok Trkaj v reviji Ona glede mešanja hip-hopa in politike, neznana številka, str. 20. (25.02.2011).

29

svojih besedilih z neprimernimi besedami spodkopavajo obstoječe stanje v družbi. Ampak hip-hop je vsekakor čisto nasprotje tega. Hip-hop subkultura si prizadeva za spoštovanje drugih in poskuša obvarovati mladostnike pred ulico, saj jim nudi druženje ter zaupanje drugih pripadnikov. Marsikdo se tudi vpraša, ali bi njegovo morebitno ukvarjanje z rapom uničilo ali izničilo spoštovanje ter avtoriteto, ki jo ta oseba predstavlja.

»Če bi jaz nastopila v duetu z raperjem, ne vem, ali bi lahko še kdaj resno stopila pred svoje študente v predavalnici.«25

Čeprav mnogi trdijo, da hip-hop nima posebnega slenga, ga le-ta subkultura vsekakor ima; morda ne tako izrazitega, vendar pa ima svojevrstne vedenjske in jezikovne značilnosti, ki so lepo vidne ali slišne med pogovori pripadnikov hip-hop subkulture.

Sleng je značilna govorica ljudi, ki so v približno isti starostni skupini in je najbolj razširjen med mladimi generacijami. Sleng hip-hopa naj bi bila Black English ('črna angleščina') ali Ebonics. Morda je to le nekakšen upor proti nadvladi 'bele angleščine' (White English), ki je bila obvezna za izobrazbo. Glede na to, da je hip-hop doživel veliko stopnjo komercializacije, se nekatere značilne besede širijo tudi v druge kulture, kjer jih poleg privržencev govorijo tudi mnogi drugi posamezniki.

»Hip hop texts are rich in imagery and metaphor and can be used to teach irony, tone, diction, and point of view. Hip hop texts can be analyzed for theme, motif, plot, and character development. Both Grand Master Flash and T.S. Eliot gazed out into their rapidly deteriorating societies and saw a "wasteland." Both poets were essentially apocalyptic in nature as they witnessed death, disease, and decay.«26

3.2.3.5 MODA

»Značilnosti subkulturnega stila – videz, oblačila, dodatki, pričeske ipd., torej celoten outfit – so v primeru subkultur izdelani ali predelani doma ali v krogu same subkulture, torej po načelu naredi si sam. … prve (subkulture op.a.) pomenijo konflikt, druge (subkulturne scene op. a.) pomiritev.«27

3.2.3.5.1 OBLAČILA

Tudi za način oblačenja velja stereotip, da mora imeti hip-hoper oblečene preširoke hlače, široko ter dolgo majico s kratkimi rokavi, čiste bele čevlje, zlato verižico in kapo, obrnjeno nazaj. Velikokrat se za pripadnike hip-hopa verjame tudi, da je obvezen »modni dodatek« orožje, ki ga zataknejo za pas. Vendar pa tudi tukaj vse to pomeni le še en napačen predsodek, ki pa ga je zelo težko izbrisati.

Seveda ni možno trditi, da glede stila oblačenja ni prisotnih nobenih »pravil«, saj se pričakuje street style oziroma urbani način oblačenja. Prav tako se je z širjenjem hip-hop

25 Mnenje gospe Metke Tekavčič o sodelovanju z raperji v reviji Ona, neznana številka, str. 20. (25.02.2011).26 Morrell, E., Andrade, J. D., Promoting Academic Literacy with Urban Youth Through Engaging Hip Hop Culture, 2003, str. 10.27 Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999, str. 18.

30

subkulture povečalo tudi povpraševanje po značilnih modnih dodatkih in oblačilih, tako da hip-hop poskuša ohraniti svoj prvotni stil, ki ga je izoblikovala črnska ali belska mladina iz srednjega sloja.

Iz prvotne disko mode – ozke hlače, oprijete majice in obvezna verižica na moških prsih – se je izoblikovala bolj udobna oblika oblačenja; športni copati s širokimi vezalkami, ki v nasprotju s težkimi škornji ponazarjajo udobje, hitrost ter neobremenljivo preživljanje prostega časa. Ker usnjeni ali drugi oprijeti materiali niso bili primerni za ples, so se hitro uveljavila ohlapnejša oblačila, kot na primer trenirke in vrečaste hlače. Značilna frizura je bila afro frizura, ampak tudi dolgi lasje ali pobriti lasje – pa tudi dredi – so dobili svojo priložnost, da postanejo del hip-hop gibanja. Nastal je tudi eleganten stil, za katerega pa je bilo potrebno potovati v Evropo, saj so le tu bile primerne modne hiše.

3.2.3.5.2 OBUTEV

Tako kot z oblačili je bilo potrebno tudi z obutvijo nekako predstavljati to, kar je hip-hop v osnovi bil. Zato niso bili primerni težki, močni ali vojaški škornji, ki so pomenili nasilje ter moč in so, sprva brejkerji, začeli pripadniki hip-hopa v svoj stil vključevati udobne oblike obutve. To so bili športni copati z večinoma širokimi vezalkami, ki so ponazarjali svobodo in udobje. Veliko podjetij je začelo s proizvodnjo značilnih športnih copatov, ki so zelo popularni tako med hip-hoperji kot tudi med drugimi ljudmi.

3.2.3.5.3 MODNI DODATKI

Na hip-hop so pa vplivali tudi mnogi drugi stili. Tako so postale zanimive razne kape, usnjene jakne in podobno. Ker je hip-hop kritično gledal na nesprejemljive stvari v družbi, so se konec 70ih in v začetku 80ih let 20. stoletja v znak neodobravanja vietnamske vojne kot modni dodatki pojavile verižice, ki so imele ploščico z vgraviranim imenom in pa vojaške kamuflažne kape ter preostala vojaška ohlapna oblačila. Skupina Public Enemy prinese v hip-hop specifičen stil – stil »mestnega bojevnika«. S prvimi ženskimi hip-hop skupinami so se pojavila tudi neskladja barv ter materialov, ki v navalu uporništva nikakor niso smeli biti usklajeni. Kot modni dodatek so se pojavile še značilne oblike ličenja, oblikovanja pričesk ter lakiranja nohtov. Tako se je začelo mešanje raznih subkulturnih stilov, kar pa je v hip-hop modo prineslo veliko »kiča«. Kape pa so morale biti skoraj obvezno obrnjene po strani ali nazaj. Pa tudi razne rute so postale značilne za gangsterske oblike rapa, saj so s tem pokazali pripadnost določeni tolpi.

31

3.2.4 HIP-HOP DANES

3.2.4.1 KOMERCIALIZACIJA HIP-HOPA28

Kot marsikatera druga subkultura je tudi hip-hop, s svojo hitro širitvijo v vsa območja sveta, doživel komercializacijo. To pa ima tako dobre kot tudi slabe strani.

»… poznamo namreč plesno-zabavljaški, angažirani, izpovedni, zgodbarski in poulični rap …«29

Hip-hop se je v zadnjih šestindvajsetih letih razširil iz ameriških getov, črnskih dvorišč in skritih kotičkov ter se razvil enega najhitreje rastočih in obstoječih multikulturnih proizvodov oziroma čisti globalni fenomen. To pa je pomenilo – kot pri večini preostalih obstoječih subkultur – da se je začel tržiti kot »izdelek« oziroma proizvod. Čedalje večja popularnost v svetu je hip-hop postavila v vsakdanje izpostavljanje v množičnih medijih, ki so velikim skupinam ljudi ter raznim generacijam prikazovali hip-hop subkulturo; in jim velikokrat s takšnimi dejanji predstavljali napačen pogled na osnovno idejo samega gibanja. Vse to pa je na koncu privedlo do vsesplošne komercializacije hip-hopa. Raperji in njihova ritmična poezija so se dolgo časa izogibali predvajanju na televiziji in videospoti sprva sploh niso bili del predvajanih oddaj na MTV-ju (Music Television). Sčasoma pa so razne izpostavljene rap zvezde začele v svojih besedilih in videospotih predstavljati ter promovirati razne mogočne in rastoče založbe, kar ni prineslo le do izgube kvalitetne hip-hop glasbe, ampak tudi do napačnega interpretiranja samega hip-hopa.

Podobno se je dogajalo z vsemi elementi hip-hopa; rapati so začeli ljudje iz različnih starostnih generacij, plesati prav tako in tako naprej, kar je prineslo nastanek mnogih novih različnih oblik plesa, rapa ter oblačenja. Hip-hop moda, s svojimi »značilnimi« oblačili, velja danes za verjetno najbolj prodajan produkt v svetu oblačil. Nekateri komercialni raperji, na primer Nelly, Puff Daddy – sam pa bi dodal tudi imena, kot so 50 Cent, Lil Wayne, Kanye West in drugi –, s svojim pomembnim položajem v hip-hop gibanju izrazito vplivajo na to, kako poslušali ter gledalci in tudi poznavalci dojemajo samo hip-hop subkulturo. Nekateri ustvarjajo celo svoje lastne znamke oblačil in tako tržijo svoje ime še na ta način. Tako hip-hop izgublja svojo pravo veljavo in postaja le produkt za zaslužek velikih vsot denarja ter pridobivanje slave, moči, ugleda…

»Najbolj pogoste razprtije in medsebojna raperska nasprotovanja se odvijajo na ločnici med komercialnim in podtalnim rapom. Toda na koncu doživijo največ odmeva ustvarjalci, ki dovolj uspešno združujejo oboje.«30

Žalostno je, da raperji – ki slovijo po svojem pravem hip-hoperskem zgledu in so marsikomu idol ter sinonim za uspešnega hip-hoperja, ki je v svojem življenju prišel do uspeha praktično iz ničesar – v svojih posnetkih promovirajo svojo glasbo ter glasno 28 Zapisan tekst je rezultat prebrane literature (knjige, časopisni članki ter strokovne revije), mnogih domačih ali tujih internetnih virov, pogovorov z raznimi poznavalci hip-hopa, vsakdanjega srečevanja s hip-hopersko tematiko ter pripadniki in lastnega mišljenja.29 Pogledi, Popis pRAPivalstva, 26. januarja 2011, str. 11. (25.02.2011).30 Prav tam.

32

oglašujejo obstoječe stereotipe in predsodke z namenom po večji popularnosti ter prodaji. Takšna dejanja pa poznavalce vse bolj prepričujejo v to, da je takšen pristop rezultat namerne in prisilne povezave med hip-hop subkulturo ter multinacionalnim gibanjem, ki veča svetovni potrošniški trg in svetu prikazuje povsem napačno podobo hip-hopa.

Na spletu sem zasledil zanimivo dejstvo, da je hip-hop s svojim neverjetnim vplivom na japonske mlajše generacije povzročil pravo evforijo za obisk solarijev v želji, da bi bili mladostniki čim bolj podobni črncem. Vendar pa po nekaterih virih to ni niti tako nenavaden pojav, kajti naj bi se takšno početje pojavljalo v mnogih svetovnih prestolnicah. Biti črn – kar je prav tako eden izmed mnogih napačnih predsodkov o hip-hopu – je eno; biti »črn«, torej v prenesenem smislu »drugačen«, kar je eno od sporočil hip-hopa, pa je postalo prava politična identiteta, ki pomeni večen odpor in uporništvo proti nepravični prevladi oziroma vladavini imperialistične kulture medijev in svetovnemu rasizmu ter diskriminaciji drugačnih in svobodno mislečih.

Komercializacija je postregla z dvema novima pojmoma; hip-pop, ki pomeni današnji komercialen hip-hop in pop-rap, ki pomeni zgrešeno osnovo samega rapanja. Nekoč je besedilo risalo sliko revnega, brezupnega življenja, napolnjenega s kriminalom, ki je bil potreben za preživetje v krutem svetu in je pomenil vsakdanjo rutino v propadlih ameriških getih. Danes pa večina besedil pripoveduje zgodbo o uspešnem življenju v razkošni vili, krajšanju večerov v dragih restavracijah, vožnjah v najdražjih ter najboljših avtomobilih in podobnih stvareh. V refrenih razni zvezdnikovi prijatelji prepevajo o kvaliteti svoje založbe; nekateri raperji pa v svoji želji po tem, da bi jih poslušalci imeli za osebo, ki ji je pot do cilja bila velikokrat prikrajšana, saj so živeli revno in ubogo, pojejo o težkem življenju v obrobjih predmestja, kjer so se morali z nasiljem uveljaviti v raznih tolpah – ki pa velikokrat niso niti blizu pravemu pomenu izraza gangster ter tolpa. Tako mnogi ljudje torej ne vedo, da je to, kar vidijo na glasbenih televizijskih kanalih le »skomercializiran« hip-pop in pop-rap, katerega namen je zaslužek ter dosega prvega mesta na lestvici priljubljenosti in prejem nagrad za dosežek v svetu hip-hopa; vendar je ta hip-hop le senca prave hip-hop subkulture, ki se danes mora boriti tudi proti stereotipom, ki si jih je nevede ustvarila sama.

Skratka, ko je mlad hip-hop žanr prišel v svoja rana trideseta leta, je doživel globoko analizo svojega vpliva na svetovno populacijo. Spoznali so, da je gibanje kulturna senzacija, katera je nato spremenila glasbeno industrijo po celem svetu. Komercializacija in masovna produkcija sta hip-hopu zadali bolečo temno plat; ta brazgotina se bo vsekakor celila precej časa – vzrok za to pa je to, da je posledica tako imenovanega globalnega oziroma svetovnega hiperkapitalizma. Čeprav so se hip-hoperske vrednote sčasoma morda spremenile, glasba vseeno še nadaljuje svojo ponudbo v želji po ustvarjanju nove identitete te mišljenja, ki pomeni zaslužek ter prepoznavnost.

»Ob taki zavesti pa seveda teče še vzporednica, ki je v medijih premnogokrat portretirana kot edina slika raperja in hip hop kulture. To je kriminalni imidž, v katerega sodijo edinole gola dekleta, veliko denarja, nasilje, materialistična filozofija … Ta slika je

33

tako močno forsirana, da se je v splošni zavesti ljudi že ustalila kot edini veljavni imidž kulture, ki pa je le stereotip.«31

3.2.4.2 RAZVITOST HIP-HOPA PO SVETU

Hip-hop subkultura se je hitro in uspešno razvila v vseh območjih sveta. Verjetno na svetu ni osebe, ki se še ni srečala s tem razvijajočim se pojavom in ne (vele)mesta, kjer se ne bi izvajali teorija ter praksa hip-hop gibanja. Vse skupaj se je izredno zanimivo razvijalo, saj je hip-hop pričel iz večernih oziroma polnočnih zabav, katere so bili prisiljeni končati varuhi reda in mira, do pravih glasbenih ter plesnih spektaklov.

»Nekoliko bode v oči dejstvo, da resni preboj doslej ni uspel nobeni ženski izvajalki, … Prav tako ni odveč omeniti, da je Slovenija, ki poveličuje tujce z Zahoda, do tujcev z Vzhoda pa izkazuje svojevrstno brezbrižnost, dobila tudi kulturno vejo, v kateri je suveren izraz našlo večje število potomcev priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Izraz čefur zato na trenutke dobiva podobno statusno vlogo kot hermetični nigga, ki si ga temnopolti raperji v ZDA izmenjujejo le med seboj.«32

Omeniti velja, da imajo nekatera območja – Združene države Amerike, določeni predeli Evrope in Azije ter drugi - velikanski potencial za razvoj ter prepoznavnost v svetu hip-hopa. Prav tako je pomembno dejstvo, da se subkultura razvija tudi v odročnejših predelih sveta ter manj razvitih državah. Za Slovenijo in predvsem Prekmurje velja povedati, da takšnega potenciala, želje in poznavanja hip-hop pri nas še ni imel. Pomembno je, da se bo to uspešno izkoristilo in se bo slovenski hip-hop uveljavil na svetovni ravni. Preprečiti je potrebno le nazadovanje v pripadnosti omenjenemu gibanju, vendar se ob porasti priljubljenosti za to ni potrebno bati, kajti slovenski raperji iz leta v leto dokazujejo, da se lahko domača kvaliteta kosa z ravnjo na evropski ter svetovni sceni.

»… image of American hip hop's earliest days, with its 'loose community' of creative but 'innocent' young African-Americans in the Bronx who were 'naive about money'. It is a conflation that may well be necessary to foundational images for hip hop culture anywhere in the world. But it also means that hip hop is destined to remain 'ghettocentric', no matter where it might be.«33

Dodal bi še zanimivost, da začetek hip-hopa ni bil zavidljivo prijeten. Sprva so se po ulicah New York-a potepale, pretepale in delale škodo skupine črncev ter Portoričanov. Mestne oblasti so nato hitro ustanovile posebno enoto v policiji, imenovano Purple Mothers, katero so sestavljali veterani vojne v Vietnamu. Njihova poglavitna naloga je bila brez oklevanja razbijati »bande« ter ustavljati kriminal v mestu. Ker so po mojem mnenju delovali po načelu end justify means oziroma cilj opravičuje sredstva, je bila krutost teh policijskih oddelkov zloglasna in strašljiva.

31 Rok Trkaj v reviji Ona o napačnem dojemanju hip-hopa, neznana številka, str. 20. (25.02.2011).32 Pogledi, Popis pRAPivalstva, 26. januarja 2011, str. 11. (25.02.2011).33 Gelder, K., Subcultures: Cultural histories and social practice, (British Library Cataloging in Publication Data), Great Britain: MPG Books Ltd, Bodmin, 2007, str. 120,121.

34

»Prav tekmovanja v dvobojih in v prostem slogu so bila v zadnjih desetih letih tista, ki so rap najbolj popularizirala in ga pripeljala v klube, medtem ko je bila novinarska in radijska refleksija zgolj sporadična. Pot k razvoju raperske in hip-hop kulture so doslej tlakovali zelo različni ljudje.«34

34 Pogledi, Popis pRAPivalstva, 26. januarja 2011, str. 10. (25.02.2011).

35

3.2.5 PREDSTAVNIKI

V tem delu raziskovalne naloge ne bi izgubljal preveč besed in bi izpostavil tri raperje, za katere verjamem, da so v določenih obdobjih hip-hop subkulturo ponesli na novo, višjo raven.

»Najuspešnejši svetlopolti raper Eminem, ki je prišel na radijske valove kot odkritje hermetične in tradicionalno temnopolte scene iz predmestja Detroita, je med drugim prejel nekaj resnih, formalnih, uradnih pesniških nagrad.«35

3.2.5.1 2PAC

Tupac Amaru Shakur, bolje poznan kot 2Pac, je Afro-ameriški raper, rojen 16. junija leta 1971 v New York-u. V svojem prekratkem življenju je postal eden najbolje prodajanih ter najvplivnejših izvajalcev rapa in ikona oziroma sinonim za pripadnika hip-hopa. Po poroki z njegovim muslimanskim očimom mu je mati nadela ime Shukur, kar pomeni 'hvaležen bogu'. Preostali del imena, Tupac Amaru, pa izhaja iz imena inkovskega poglavarja iz 16. stoletja in v arabskem jeziku pomeni 'sijoča se kača'. Biološkega očeta ni spoznal in dolga leta otroštva so ga spremljale težave z zakonom, drogami ter krajami. Očim je bil zaradi kraje avtomobila ter umora obsojen na zaporno kazen in postal eden izmed desetih FBI-jevih najbolj iskanih zločincev v državi. Njegova mati je bila na visokem položaju pri revolucionarni skupini Črni Panterji, tako da je bil Tupac povezan tudi s takšno obliko kriminala. Velikokrat se je selil, naenkrat kar na zahodno obalo Združenih držav Amerike. Po obiskovanju tečaja poezije je začel pisati pesmi in kmalu izdal svoje prve rap komade. Svoj prvi album je posvetil mladim Afro-Američanom, njihovim težavam ter težkemu življenju, vendar so ga začeli kritizirati zaradi ostrih besed in opisovanja nasilja policije ter proti njej. Nekateri pomembni ljudje so celo izjavili, da album »nima kaj početi v naši družbi«. Tupac je v svojih naslednjih projektih in izdanih albumov uporabljal zelo zanimivo besedo thug, ki bi naj pomenila nasilneža, kriminalca ali gangsterja, ki se je bil za preživetje prisiljen nasilno živeti, da se je prebijal skozi težke čase. Na to je Tupac gledal kot na neko življenjsko filozofijo, ki se zato ne prevaja dobesedno. Sočasno z rastjo priljubljenosti in pozornosti kot glasbenika ter igralca so se začeli tudi njegovi problemi z zakonom. Nekateri viri navajajo, da sta ga dva policista ob nepravilnem prečkanju ceste brutalno pretepla in je vložil tožbo za 10 milijonov dolarjev ter se na koncu pogodil za vsoto 42 tisoč ameriških zelencev. Decembra 1993 je skupaj z nekaterimi posamezniki bil obtožen spolne zlorabe ženske v nekem hotelu. Epilog je bil takšen, da je bil obsojen le on in nihče drug; leto in pol zapora. Leta 1994 bil obsojen na 15 dni zapora za napad na zaposlenega pri snemanju njegovega glasbenega videospota. Kasneje v letu 1994 je bil velikokrat v družbi Madonne, ki naj bi po nekaterih navedbah želela tudi njegovega otroka. Prijatelji so ga nagovorili k opustitvi razmerja in leta 1995 je bil zopet na zagovoru na sodišču zardi domnevnega streljanja v letu 1992, ko je umrl šest letni otrok. Ta naj bi bil žrtev spopada med Shakurjevo in skupino rivalov, vendar so na koncu balistični testi dokazali, da ni streljal nobeden izmed njegovih. Tupac se je pogodil z družino za denarni znesek, odslužil del svoje kazni za nek prekršek, bil izpuščen in na koncu pristal v zaporu


36

zaradi domnevne kršitve pogojne kazni. Dan pred razsodbo za spolni napad so Tupaca ustrelili ter oropali. Na poti do snemalnega studia sta pristopila dva moška, izsiljevala in petkrat ustrelila Shakurja z neposredne bližine. Tupac se je zaprl v dvigalo, odpeljal do studia in tam so bili prisotni njegovi prijatelji, med drugim Notorious B.I.G. in Puff Daddy. Tupac je kasneje izjavil, da so bili vsi obrazi zelo presenečeni, ker je bil še vedno živ. Prepričan je namreč bil, da sta za napad krivi prej omenjeni osebi ali pa sta za to vsaj vedela in ga nista posvarila o preteči nevarnosti. Bolnišnico je Tupac zapustil tri ure po operaciji in na sodišče prispel sedeč v vozičku, kjer so mu sodili. Pred odhodom v zapor je končal nov album, kateri je postal prava senzacija ter se povzpel na prva mesta glasbenih lestvic. V zaporu se je poročil s svojo dolgoletno punco, a se je kasneje ločil. Prebiral je razno filozofsko ter življenjsko literaturo in mnoga politična strategijska dela. Oktobra 1995 zaradi odškodninskih tožb ni mogel zbrati dovolj denarja za varščino. Po zaslugi direktorja založbe je bil nato izpuščen, a je moral za znesek, ki ga je le-ta plačal, za založbo izdati tri albume. Ko je prišel na svobodo, je takoj začel pisati besedila in izdal že četrti album, ki je bil velik uspeh. Nadaljeval je s snemanjem, kljub temu, da je Dr. Dre zapustil mesto glavnega producenta pri založbi Death Row Records in ustanovil svojo založbo Aftermath. Shakur je nadaljeval s snemanjem in izdal veliko število albumov. Skupaj s skupino Outlawz je izdal pesem, ki je bila krut besedni napad na bivšega prijatelja Notorious B.I.G.-ja in vse, ki so kakorkoli povezani z zahodno založbo Bad Boy. Pesem je dokončno sprla Zahod in Vzhod ter tekmovalnost med obema založbama. Njegov zadnji nastop se je zgodil julija leta 1996, ko je nastopil s Snoop Doggom ter skupino Outlawz. Pridobil si je tudi vzdevek Makaveli. Ubit je bil 13. septembra 1996 v Las Vegasu po streljanju iz nekega vozila v njegov avtomobil. Zadnji album je bil izdan dva meseca po njegovi smrti in se razlikuje od vseh prejšnjih, saj je mračen ter preroški; mnogi ga štejejo za Tupacovo najboljše delo. Vse pesmi je spisal v treh dneh, produkcija pa je trajala naslednje štiri – naslov je bil The Don Killuminati: The 7 Day Theory. Na albumu kaže povsem ustvarjalen izgled; vse od pesmi do naslovnice, kjer je upodobljen na križu, kateri simbolizira medijsko »križanje« skozi njegovo življenje. Plošča je doživela neverjeten uspeh v Združenih državah Amerike in po celem svetu.

3.2.5.2 NOTORIOUS B.I.G.

Christopher George Latore Wallace, najbolj poznan pod vzdevkom Notorious B.I.G. (Business Instead of Game oziroma poslovanje namesto igre) ali Biggie Smalls, je bil ameriški črnski raper, rojen 21. maja 1972. Rodil se je v Brooklynu v New York-u. odraščal je v obdobju porasta drog in je že v ranih letih preprodajal razne oblike drog ter si ustvaril že kar velik »imperij« prijateljev in denarja. V svetu rapa se je uveljavil leta 1994 s svojim prvim albumom Ready to Die, ter postal eden najpomembnejših ustvarjalcev na Vzhodu (East Coast). Vsi znani raperji z Zahoda (West Coast) so živeli na območju Los Angelesa in B.I.G. se je precej spoprijateljil s Tupac Shakurjem ter je v času snemanja drugega albuma sodeloval na obeh straneh hip-hop »razdelitve«. Pri opisu 2Paca sem omenjal začetek ter vzroke in posledice vojne med Zahodom ter Vzhodom, zato se tukaj ne bi ponavljal. West Coast vs. East Coast konflikt je na koncu pripeljal tudi do tega, da je bil Wallace 9. marca 1997 ubit v neznanih okoliščinah. Napadli so ga, ko je čakal pred rdečo lučjo na semaforju in ga ustrelili. To je bila še ena nepotrebna smrt v vojni brez pomena, ki se seveda čuti še danes. Tekmovalnost med obema stranema ne bo pojenjala, vendar pa to po drugi strani pomeni

37

vedno boljše glasbene produkte. Tretji album je bil sestavljen iz dveh plošč in je bil izdan petnajst dni po njegovi tragični smrti. B.I.G.-a bi sam postavil za vzornika mlajšim generacijam, kajti kljub temu, da so mu vsi profesorji in starejši ljudje očitali, kako iz njega ne bo nastalo nič, obrnil hrbet pričakovanemu sistemu ter se prebil skozi težko otroštvo in zaporne kazni ter razne obtožbe in postal ena največjih legend svetovne hip-hop ter glasbe nasploh. Na takšne ljudi bi bilo potrebno pomisliti takrat, ko ne vemo, če bomo uspeli ali bi se najraje predali. In »veliki«, kot je tudi B.I.G., vedo to pokazati ter povedati v svojih verzih oziroma rimah.

3.2.5.3 EMINEM

»… Hiphop klasiko. Belec kot bodoči hiphop klasik? Ne bo šlo. Mar res? … Eminem je slonel na pultu v garderobni sobi, namenjeni nastopajočim, in strmel predse. Sprejel je sicer kakšen moški objem katerega izmed hiphoperjev, ki so ga poznali od prej, ko ni bil še nič. Ko je tudi sam mislil, da je nič. A to ni bil več Marshall Bruce Mathers III …«36

Marshall Bruce Mathers III oziroma Eminem ali Slim Shady je 17. oktobra 1972 rojeni ameriški raper. Rodil se je v St. Joseph v Missouriju, njegova mati je bila alkoholna odvisnica, očeta nikdar ni poznal. Stric ga je z neko kaseto, ki jo je prinesel kot darilo, seznanil z rapom in Eminem je začel rapati pri 14 letih. Svoje prve posnetke je predvajal na lokalnem radiu v Detroit-u, kjer ga je slišal neki producent in sta nato posnela prvi album. Zaradi neuspešnega projekta so nato posneli naslednjega. Ta je prišel do producenta Dr. Dre-ja, ki je povabil Eminema v Kalifornijo. Začela sta snemati in ustvarila albume, ki so se v milijonih izvodih prodajali po celem svetu. Eminem je posnel tudi film 8 Mile ali 8 milj, ki opisuje del njegovega življenja; tudi sam igra v njem – po mnogih selitvah se je namreč ustalil na napačni strani zloglasne ceste 8th Mile, razpadajoči belski četrti v glavnem črnskem industrijskem mestu. Pri opisu filma se ne bi zadrževal, kajti vsebuje vse prvine boja hip-hopa za svoj obstanek v krutem svetu ameriških getov. Eminem je izdal album Relapse in po štiriletnem premoru album Recovery, kateri pomeni dokončen konec borbe proti drogam ter vsem življenjskim problemom. Je najboljši belski raper in eden najboljših raperjev v svetu nasploh. Mnogi – moram priznati, da tudi sam – ga postavljajo na sam vrh raperske zgodovine, kajti s svojimi besedili ter izvajanjem je pravi mojster in mirno ga lahko imenujemo kar lyrical genious oziroma »lirični genij«.

»…medtem ko v ZDA (sploh pa v meltin' potu per se- NYC) najdemo dejansko 'črnca bele barve' kot je na primer Eminem. Dr. Dre ga je kot njegov mentor in istočasno producent porinil v ospredje, ker se zaveda da bo bela mladina, ki ljubi rap (in pogostokrat ne ve nič drugega o hip hopu), imela še rajši nekoga s katerim se lažje identificira – upornika bele polti in brez dlake na jeziku. Podobno kot je leta nazaj Sam Phillips našel Elvisa. In preko te identifikacije, denar polni blagajne črnske skupnosti. In ob tem se spomnim ironije potrošniške družbe, ki se tukaj kaže prav v pravilu: 'If you can't beat them, blunt them.'«37

»nindri indri samo ete, ne delamo razlike med delafci pa kmete«

36 Delo, Kdorkoli misliš, da sem: Eminem – belec, ki se je na vrh prebijal iz črnskega okolja, petek, 5. novembra 2010, str. 21. (25.02.2011).37 Koren, M., Hip hop kultura, Diplomsko delo, Ljubljana, 2004, str. 45.

38

4. EMPIRIČNI DEL

4.1 METODA SPRAŠEVANJA – ANKETA

Za anketni vprašalnik sem se odločil zaradi domneve, da mi bo podal najbolj kvaliteten vzorec, ki ga bo – po nekaj več kot 250 izpolnjenih anketah – možno dokaj dobro posplošiti na celoto. Sestavljal sem ga več dni in uporabil spletno stran eSurveysPro38, ki omogoča izdelavo anketnih vprašalnikov, za njegovo oblikovanje. Vprašalnik je bil na spletu vsem uporabnikom interneta na voljo en mesec, razposlal pa sem ga tudi različnim interesnim skupinam (pripadnikom hip-hopa, različnim starostnim skupinam, sošolcem v 4. letnikih in tako naprej), da bi bil vzorec vsestransko zastopan in bi podal zanesljive rezultate. Z odzivom sem bil precej presenečen; nad rezultati še toliko bolj ter seveda zelo zadovoljen s tem majhnim projektom. Anketa je bila anonimna.

4.1.1 VZOREC

Vzorec je raznoliko obarvan, saj je bil dostopen širši populaciji; laikom, poznavalcem hip-hopa, mlajšim ter starejšim generacijam in drugim. Velika večina anketirancev je iz Prekmurja oziroma okolice Murske Sobote, nekaj vprašanih prihaja z nasprotnega brega reke Mure, veliko število anket pa je bilo rešenih tudi po drugih koncih Slovenije, predvsem v Ljubljani ter okolici. To seveda ne bi bilo mogoče brez današnje tehnologije, ki se je tokrat izkazala za zelo priročno, saj je bilo mogoče dobiti odziv tudi iz najbolj oddaljenih kotičkov teh območij.

Naslednje štiri demografske podatke sem v raziskavo vključil, ker sem hotel ugotoviti, kako različne starostne in izobrazbene skupine gledajo na hip-hop, kako se mišljenje razlikuje glede na okolje v katerem anketiranci živijo ter predvsem različnost mnenja, ki ga o hip-hopu imajo pripadniki obeh spolov.

38 http://www.esurveyspro.com/Default.aspx (07.01.2011 - 07.02.2011).

39

http://www.esurveyspro.com/Default.aspx

4.1.1.1 ŠTEVILO

Anketni vprašalnik je bil na spletu odklenjen slab mesec; ko sem ga zaklenil, je bilo število vprašanih 261, s tem da 2 ankete nista izpolnila – torej skupno 259 anketirancev.

IZPOLNJENE ANKETE NEIZPOLNJENE ANKETE

Graf 1: Razmerje med izpolnjenimi in neizpolnjenimi anketami.

Vseh 259 izpolnjenih vprašalnikov predstavlja 99,23%, dva neizpolnjena pa 0,77%. Čeprav bi bilo zanimivo obdelovati podatke, ki bi bili 100%, moramo razumeti, da pri takšnih številkah vselej pride do manjših odstopanj; vendar pa je vzorec že reprezentativen in ga bom lahko v precejšnji meri posplošil.

OPOMBA: V nadaljnji obdelavi podatkov in njihovi analizi bom upošteval samo izpolnjene vprašalnike, tako da bo skupno število vzorca 259, vendar pa bom ob vsakem rezultatu vseeno pripisal, koliko vprašanih je odgovorilo na določeno vprašanje, saj pri večini vprašanj niso odgovorili vsi anketiranci.

4.1.1.2 SPOL

Zelo zanimiv se mi zdi podatek, da je anketo rešilo več oseb ženskega spola kot moškega. Glede na to, da sem pričakoval, da teme o subkulturah bolj navdušujejo moško populacijo, se mi zdi to pravo presenečenj. Anketni vprašalnik je rešilo 126 oseb moškega spola, kar predstavlja 48,65% in 133 oseb ženskega spola, kar pomeni 51,35%.

MOŠKI SPOLŽENSKI SPOL

Graf 2: Spol anketirancev.

40

4.1.1.3 STAROST

Za starost sem dobil podanih 251 odgovorov, kar pomeni, da se vsi niso starostno predelili. Ker je za navedbo vseh starosti to prevelika števila, bom omenil najnižjo ter najvišjo starost. Najnižjo starost, torej 13 let, zastopa nekaj anketirancev, medtem ko najvišjo, torej 53 let, zastopa le en anketiranec – vendar pa med starejšo generacijo ni osamljen, saj jih je kar nekaj starih čez 40 let in nekaj tudi čez 50. Največ vprašanih je starih med 15 in 30 let; največja večina med 16 ter 19 let.

4.1.1.4 IZOBRAZBA

Izobrazba je pomemben demografski podatek, saj mi je ponudil vpogled v to, kako različno izobrazbene skupine sprejemajo subkulture oziroma, konkretneje, hip-hop. Za hip-hop velja, da je subkultura otrok, ki ima delavske starše in zanimalo me je, če to velja še danes.

Izobrazbena sestava anketirancev je bila pričakovana; največ vprašanih je iz mlajših generacij, kar pomeni tudi, da jih ima največ od II. do V. stopnje izobrazbe. Sam sem pričakoval nekoliko večji delež mladih, ki še nimajo dokončane osnovne šole, vendar je takšno majhno število verjetno posledica nepoznavanja tematike ali pa še ne uporabljajo svetovnega spleta toliko kot starejši, torej najstniki in študenti ter drugi. Dodal bi še, da 5 oseb ni odgovorilo, torej je skupno število odgovorov 256.

izobrazba število %nedokončana osnovna šola (I. stopnja) 8 3,13

končana osnovna šola (II. stopnja) 94 36,72končana srednja šola (III., IV., V. stopnja) 97 37,89

končana višja šola (VI. stopnja) 12 4,69končana visoka šola (VII./1 stopnja) 12 4,69

končana univerza (VII./2 stopnja) 30 11,72magisterij (VIII./1 stopnja) 2 0,78doktorat (VIII./2 stopnja) 1 0,39

Tabela 1: Izobrazba anketirancev.

Da bi pridobljene podatke kar se da dobro prikazal, sem se odločil za tabelo. Največ vprašanih ima končano srednjo šolo – predstavljajo 97 vprašanih oziroma 37,89%, sledijo anketiranci s končano osnovno šolo – 94 vprašanih oziroma 36,72%, najmanj zastopana pa sta magisterij z dvema vprašanima oziroma 0,78% in doktorat z enim samim predstavnikom ter 0,39%. Dva podatka, končana višja in končana visoka šola, sta enako zastopana, medtem ko je presenetljiv odziv oseb s končano univerzo; teh je bilo kar 30 oziroma 11,72%.

41

nedokončana osnovna šola (I. stopnja) končana osnovna šola (II. stopnja)končana srednja šola (III., IV., V. stopnja) končana višja šola (VI. stopnja)končana visoka šola (VII./1 stopnja) končana univerza (VII./2 stopnja)magisterij (VIII./1 stopnja) doktorat (VIII./2 stopnja)

Graf 3: Izobrazba anketirancev.

4.1.1.5 BIVALIŠČE

Tudi bivališče je pomembna značilnost v mojem raziskovanju; prevladuje namreč mnenje, da so prebivalci večjih mest bolj dovzetni ter strpni za raznorazna gibanja, subkulturne ali drugačne novosti. Sprva sem hotel podati tri možne odgovore in sicer vas, naselje ter mesto, vendar bi bili odgovori nekoliko zavajajoči, kajti marsikdo, ki živi na vasi, se raje opredeli kot prebivalca večjega primestnega naselja. Tako sem se po krajšem premisleku odločil le za dve možnosti, torej podeželje in mesto.

Rezultati so zelo zanimivi; zastopanost obeh možnosti je skoraj enaka. 125 anketirancev oziroma 48,83% je odgovorilo, da živijo na podeželju, 131 ljudi oziroma 51,17% pa, da živijo v mestu. Nekaj več anketirancev torej prihaja iz mesta, za kar bi lahko iskali mnogo razlag – več računalnikov z dostopom do spleta, informacije se hitreje širijo oziroma razpošljejo, večja zainteresiranost za tovrstne teme ter še marsikaj drugega. Tudi tukaj 5 vprašanih ni odgovorilo, tako da je skupno število vseh anketiranih pri tem demografskem podatku 256.

PODEŽELJEMESTO

Graf 4: Bivališče anketirancev.

42

4.1.2 ANALIZA ANKETNIH ODGOVOROV

V nadaljevanju sledi analiza posameznih anketnih vprašanj, s podrobnejšim komentarjem in grafičnim prikazom.

4.1.2.1 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠANJA ŠTEVILKA 1

Kaj je vaša prva misel ob omembi besede subkultura?

Namen prvega vprašanja je bil ugotoviti, če anketiranci sploh poznajo termin subkultura, ki ga včasih tudi stroka težko pravilno razloži. Poznavanje te besede potem v nadaljevanju ponuja vsekakor konkretnejše odgovore, kar pa seveda ne pomeni, da pravilnejše.

4.1.2.1.1 REZULTATI

Najbolj zastopan odgovor je tisti, ki je pravilen; 226 vprašanih oziroma 87,60% je odgovorilo, da je subkultura nekakšen del kulture. 31 vprašanih, ali 12,02%, je subkulturo označilo kot uporništvo in le ena oseba, torej 0,39%, meni, da je subkultura nasilništvo. 3 osebe na to vprašanje niso odgovorile, torej je skupno število anketiranih 258.

DEL KULTURE UPORNIŠTVO NASILNIŠTVO

Graf 5: Prva misel ob omembi besede »subkultura«?

4.1.2.1.2 KOMENTAR REZULTATOV

Ker me skozi celotno raziskavo najbolj zanima, kakšno je mnenje ljudi glede hip-hopa ter subkultur na splošno, je bilo to s tega stališča eno najpomembnejših vprašanj. Sam sem domneval, da bo več ljudi subkulture »obtožilo« nasilja, vendar temu ni bilo tako. Glede uporništva pa bi to dejstvo lahko s kakšnim dobrim argumentom tudi zagovarjali, vendar pa je v teoriji subkultura del večje, dominantne kulture, ki ima nekatere svoje značilnosti, se ne podreja tako zlahka težnjam elit, ki nam vladajo in ima določeno stopnjo uporništva, vendar ni odpadniška oziroma se vseeno nekako podredi splošno sprejeti kulturi.

Dodal bi, da predpona sub- nekako že nakazuje na nekaj, kar je del nečesa večjega, vendar sem v teoretičnem delu dokaj natančno razložil, da v primeru pojma subkultura temu ni tako. Razumeti pa je potrebno tudi, da v današnjih časih množični mediji podajajo zelo

43

enostranske ter napačne podobe raznih subkultur in jih prikazujejo kot nekaj, kar je na robu konformnega oziroma na robu tega, kar več ne moremo sprejemati kot normalno.


Napišite svoj hobi, kateremu posvetite največ prostega časa.

Drugo vprašanje ponuja vpogled v ukvarjanje s hobiji, ki so pomemben del našega prostega časa.

4.1.2.2.1 REZULTATI

Pri tem vprašanju sem dobil 252 odgovorov; ker je to seveda preveč, da bi vse navedel, bom izpostavil najbolj zastopane kategorije. Največkrat so omenjene športne dejavnosti – nogomet, košarka, kolesarjenje, ples, tek ter borilni športi in pa glasba, torej petje oziroma tudi poslušanje glasbe. Igranje raznih instrumentov, preživljanje prostega časa za računalnikom in televizijo ter druženje ali zabavanje s prijatelji so prav tako velikokrat omenjeni, vendar vseeno ne tako pogosto, kot šport ali glasba.


To vprašanje sem zastavil, ker sem v nadaljevanju hotel ugotoviti, kako svoje hobije oziroma dejavnosti dojemajo ljudje; če se imajo s tem, da se ukvarjajo z neko dejavnostjo, za pripadnika določene subkulture ali pa se s tem ukvarjajo le ljubiteljsko. To se mi zdi pomembno, kajti razumeti moramo, da vsak hobi ter dejavnost ne spada v nobeno izmed subkultur, ampak predstavlja le druženje oziroma skupino ljudi, ki jim ugajajo podobni načini preživljanja prostega časa. Nekatere skupine pa svojih hobijev niti nočejo opredeljevati kot subkulturo, kajti njihov namen je le, da uživajo v družbi.


Menite, da ima vaš hobi pomembno vrednost v vašem življenju?

Nekaterim razne dejavnosti imajo za ljudi tudi velik življenjski pomen, kar sem hotel dokazati pri tretjem vprašanju.

4.1.2.3.1 REZULTATI

Skupno je odgovorilo 254 vprašanih; 235 oseb, kar je 92,52%, jih je odgovorilo pritrdilno, 19 anketiranih, oziroma 7,48%, pa ne.

44

DA NE

Graf 6: Ali ima vaš hobi pomembno vrednost v vašem življenju?


Podobno kot pri prejšnjem vprašanju, me tudi pri tem zanima, kako anketiranci ocenjujejo pomen svojih dejavnosti v svojem življenju. Za subkulture in njihove pripadnike je značilno, da ima njihova pripadnost življenjsko pomembno vlogo – sploh za diskriminirane skupine (v raznih getih: črnci, Azijci, Latino-Američani,…), ki jim ta pripadnost pomeni preživetje v vsakdanjem nasilja polnem ter krutem svetu – in le stežka preživijo izven svojih skupin. Res pa je, da velik pomen dejavnosti oziroma takšno druženje za nekega človeka še ne pomeni pripadnosti neki subkulturi.


Se sami opredeljujete kot pripadnika določene subkulture?

Glede na to, kakšen pomen imajo za določene ljudi njihove dejavnosti oziroma hobiji, sem v četrtem vprašanju ugotavljal, ali se vprašani čutijo kot del katere izmed subkultur. Pri tem vprašanju je prišlo do izraza tudi nerazumevanja te besede, kajti velika večina dejavnosti nima značilnosti subkulture ali pa se ne prišteva k le-tej.

4.1.2.4.1 REZULTATI

Skupno število odgovorov je 258, torej 3 osebe niso dogovorile. 109 vprašanih, kar predstavlja 42,25%, je odgovorilo z DA, 149 anketiranih, kar pomeni 57,75%, pa z NE.

DANE

Graf 7: Ste pripadnik katere izmed subkultur?

45


To, kar sem hipotetično domneval pri prejšnjih vprašanjih, sem tukaj lahko konkretno ugotavljal; ljudje se velikokrat opredeljujejo kot pripadnika subkulture, vendar to z njihovim početjem nima nič skupnega. Športniki, glasbeniki ali plesalci – ni nujno, da so vsi del subkulture, čeprav trenirajo nekaj, kar se z le-to povezuje. Sem pa sam vsekakor domneval, da se bo velika večina opredelila kot pripadnika subkulture, vendar jih je skoraj 60% odgovorilo, da se ne čutijo kot pripadnika neke subkulture, kar me je pozitivno presenetilo; kajti prepričan sem bil, da je v miselnosti mnogih, da če si kupijo široke hlače ter kapo z napisom New York in nekoliko predolgo ter ohlapno majico, da so del hip-hopa ali pa trenirajo ples, pišejo tekste in rapajo pred znanci ter se štejejo med pripadnike hip-hop subkulture. Mogoče je to banalen primer, vendar niti ni tako redek, kot bi si morda mislili. Veliko »pravih« hip-hoperjev mi je povedalo, da je tovrstnega početja in »šminkeraja« oziroma »pretvarjanja, da si nekaj, kar nisi« veliko preveč.


Pripadnost subkulturi pomeni?

V petem vprašanju sem podal nekaj pojmov, ki imajo veliko skupnega s pripadnostjo določeni subkulturi. V odgovorih je tako mogoče opaziti tudi čustveni odziv na posameznikovo pripadnost nekemu cilju in skupini.

4.1.2.5.1 REZULTATI

Ker je bilo vprašanje odprtega tipa, bom rezultate predstavil v tabeli.

[v številkah] 1 2 3 4 5 številoobveznost 66 62 74 33 19 254varnost 33 60 93 44 25 255

sprejetost 8 17 64 76 89 254druženje 6 1 21 65 163 256

možnost zaupanja 13 15 76 80 71 255

Tabela 2: Pomen pripadnosti v subkulturi (odgovori v številkah).

[v %] 1 2 3 4 5obveznost 25 24 29 12 7varnost 12 23 36 17 9

sprejetost 3 6 25 29 35druženje 2 0 8 25 63

možnost zaupanja 5 5 29 31 27

Tabela 3: Pomen pripadnosti v subkulturi (odgovori v procentih).


Torej, rezultati tega vprašanja so zame zelo presenetljivi, saj sem bil prepričan v to, da bodo odgovori dokazali, da so vsi ti pojmi pomembni za pripadnost v subkulturi in bo večina

46

anketiranih odgovarjala le s številkama 4 ter 5. Vendar pa se veliko vprašanih, glede na dobljene rezultate, ne bi strinjali z mano.

Glede obveznosti, ki naj bi jih čutil do subkulture, so rezultati v pričakovanjih; večina se jih strinja, da moraš kot pripadnik čutiti določeno obvezo, vendar pa to ni pogoj za pripadnost.

Tudi glede varnosti bi lahko rekel, da sem takšen odziv pričakoval; pripadnost ne pomeni, da te bo nekdo varoval – potrebno je, da vsi pripadniki držijo skupaj, se borijo za enake cilje in vrednote.

Tudi pomen sprejetosti je bil pričakovan; večina vprašanih je menila, da imaš kot pripadnik subkulture lahko vseskozi občutek sprejetosti oziroma se lahko počutiš kot del družbe, del nečesa večjega.

Besedo druženje pa bi si sam v okviru subkulture razlagal drugače. Biti del subkulture ne pomeni, da se z nekom družiš, ampak da nekaj predstavljaš, da nekaj čutiš in se za nekaj boriš. Mogoče se sliši pretirano, vendar pripadnost pomeni, da za nekaj dobesedno živiš; ne glede na to, kaj pravijo drugi, vedno je na prvem mestu tisto, kar je tvoja želja in tvoj cilj. Kar 163 oseb od 256 vprašanih je druženje postavilo na sam vrh pomembnosti v pripadnosti subkulturam.

Tudi možnost, da se lahko nekomu zaupaš, ni prvinski cilj pripadnosti določeni subkulturi; res je, da si je v ožjem krogu vsekakor potrebno zaupati, vendar pa vselej obstajajo stvari, ki jih ni mogoče kar tako nekomu izdati. Vendar pa so odgovori vseeno zadovoljivi, saj je večina anketirancev menila, da je zaupanje znotraj subkulturnih skupin potrebno ter pomembno.


Poznate pojem hip-hop subkultura?

S tem vprašanjem sem hotel ugotoviti, koliko ljudi trdi, da poznajo hip-hop. Z nadaljnjimi vprašanji sem tako ugotovil, če hip-hop res poznajo ali pa to le domnevajo.

4.1.2.6.1 REZULTATI

Na vprašanje je odgovorilo 257 oseb; 198 vprašanih, kar pomeni 77,04%, je odgovorilo, da omenjeni pojem poznajo, 59 anketirancev, oziroma 22,96%, pa da omenjenega pojma ne poznajo.

47

DA NE

Graf 8: Poznate pojem »hip-hop subkultura«?


Rezultat tega vprašanja je bil zelo presenetljiv. Moja domneva je bila, da bo več kot 90% vprašanih menilo, da poznajo hip-hop, vendar je slaba četrtina odgovorila, da ga ne pozna. Vsekakor presenetljivo dejstvo, kar pomeni, da so vprašani odgovarjali iskreno. V nadaljnjih vprašanjih sem poskušal ugotoviti kakovost znanja, ki ga o hip-hopu posedujejo tisti, ki so na to vprašanje odgovorili pritrdilno.

Glede na hiter razvoj in razširjenost ter prepoznavnost, hip-hop pozna manjši delež populacije, kot bi pričakovali. Vendar pa je potrebno poudariti, da temelji skoraj celoten vzorec na anketirancih iz Sloveniji, kjer pa hip-hop subkultura šele v zadnjih letih pridobiva na veljavi. Zanimivo bi bilo videti podatke izpred desetih ali dvajsetih let, kakšno stanje je bilo takrat; pa tudi čez nekaj deset let bo zanimivo raziskati, kakšni bodo odgovori takrat.


Označite pomembnost navedenih pojmov v hip-hop subkulturi.

V vprašanju sem omenil nekaj pojmov, ki so značilni za hip-hop, nekaj besed pa s samim hip-hopom sploh ni imelo povezave. Tukaj sem ugotavljal, kako anketiranci dejansko poznajo omenjeno subkulturo.

4.1.2.7.1 REZULTATI

To vprašanje je izpolnilo 253 oseb. Glede na to, da je bilo odprtega tipa in je vsak anketiranec razporejal osem števil, je podatkov veliko. Podal bom le najpomembnejše ugotovitve, ki jih bom kasneje v komentarju podrobneje razložil.

Breakdance: ta pojem so anketiranci največkrat uvrstili na mesta tik pod vrhom, torej na 2. oziroma 3. mesto. Nekajkrat se je omenjena beseda znašla tudi na 5. mestu, preseneča pa me, da jo je precej vprašanih postavilo na zadnje, torej mesto številka 8., kar seveda pomeni, da elementov hip-hopa ne poznajo dovolj dobro.

Beatbox: velika večina vprašanih je omenjeni pojem postavila na 4. mesto, nekaj manj jih je tej besedi pripisalo 7. mesto. Preostale možnosti so zastopane v manjših številkah,

48

nekajkrat se beatbox pojavi kot najpomembnejši element hip-hopa, pa tudi zadnje mesto je bilo nekajkrat uporabljeno.

Politična aktivnost: politična aktivnost je v večini odgovorov postavljena na zadnje, torej 8. mesto. Nekajkrat se pojavi tudi na predzadnjem 7. mestu, nekaj vprašanih pa jo je postavilo kar na prvo mesto, kar nekoliko preseneča.

Skateboard oz. rolka: ta pojem je večina vprašanih uvrstila na 7. mesto, nekaj anketiranih ga je postavilo na četrto oziroma tudi na zadnje mesto.

Rap: skoraj vsi vprašani so rap postavili na prvo mesto pomembnosti v hip-hop subkulturi. Nekajkrat se le-ta pojavi na zadnjem mestu, kar pa ne preseneča, kajti to je bil namen raziskovanja, da ugotovim, kako anketiranci poznajo samo hip-hop subkulturo.

Dreadlocksi (dredi) ali obritoglavost: najbolj so zastopani 6., 7. in zadnje, torej 8. mesto, vendar se omenjeni pojem nekajkrat pojavi tudi na prvem ali drugem mestu, vendar pa le v nekaj primerih.

Grafiti: grafiti so v večini primerov postavljeni na mesta v sredini; največkrat na peto mesto, zatem šesto ter nekajkrat tudi na četrto mesto pomembnosti.

DJ-stvo: omenjeni pojem anketiranci postavljajo na šesto in sedmo mesto pomembnosti v hip-hop subkulturi, nekajkrat pa se DJ-stvo pojavi tudi na drugem mestu, kar nekoliko preseneča, glede na to, da je razpon med odgovori dokaj velik ter omogoča zanimivo analizo.


Pravilen vrstni red rezultatov: rap, DJ-stvo, breakdance, grafiti, beatbox, politična aktivnost, skateboard oz. rolka in dreadlocksi (dredi) ali obritoglavost.

Rap je vsekakor najpomembnejši element hip-hop subkulture; tudi večina vprašanih je ta element postavila na prvo mesto. Kot sem omenil že pri rezultatih ankete, je nekaj anketirancev postavilo rap na zadnje mesto, vendar so odstopanja sprejemljiva in tudi dokazujejo dejstvo, da vsi vprašani omenjene subkulture ne poznajo.

DJ-stvo je prav tako eden osnovnih elementov, brez katerega hip-hop subkulture ne bi bilo. Vendar pa se danes pojavljajo DJ-i, ki mešajo predvsem techno, house ter electro glasbo, kar pušča pečat tudi v miselnosti ljudi, ki DJ-stvo pripisujejo k drugim subkulturam oziroma so prepričani, da je DJ-stvo le del zabav in diskotek. To seveda lahko trdim, kajti tudi rezultati pričajo podobno; večina vprašanih je namreč omenjeni element postavila na šesto ter sedmo mesto pomembnosti.

Breakdance je bil s strani anketirancev pravilno umeščen v »lestvico« pomembnosti; največkrat se je pojavil na tretjem mestu. Nekaj vprašanih ga je postavilo na zadnje mesto, za kar pa je lahko vzrok to, da predstavlja pripona –dance (ples) za nekaj vprašanih značilnosti katere izmed drugih subkultur, saj s hip-hopom povezujejo samo glasbo in rap.

49

Grafiti so četrti najpomembnejši element hip-hop subkulture, saj odražajo tisto, kar imajo pripadniki v svoji duši in to poskušajo z umetnijo izraziti. Večina vprašanih je grafite postavila na sredino »lestvice« pomembnosti, tako da lahko zaključim, da so omenjeni element hip-hopa prepoznali.

Beatbox večina poznavalcev postavlja na peto mesto, kot zadnjega med osnovnimi elementi hip-hop subkulture. Tudi anketiranci so beatbox postavili na četrto oziroma peto mesto, tako da lahko tudi tukaj trdim, da je omenjeni element dobro poznan.

Politična aktivnost je prav tako eden najpomembnejših dejavnikov, ki zaznamujejo prepričanje v hip-hop subkulturi. Je eden najpomembnejših stranskih elementov; s tem pa se večina vprašanih ne bi strinjala, kajti skoraj vsi, ki so odgovorili, so politično aktivnost postavili na zadnje mesto pomembnosti v hip-hop subkulturi. Verjetno na to vpliva današnja podoba hip-hopa v medijih, ki predstavljajo omenjeno subkulturo kot subkulturo denarja, slave in uspeha – kar v mnogih vzbuja prepričanje, da se pripadniki hip-hopa strinjajo z obstoječim stanjem ter nimajo nobenih drugačnih političnih teženj. Vendar pa je hip-hop v osnovi vse drugo kot le to in potrebno je imeti že kar nekaj osnovnega znanja o hip-hopu, da lahko razumemo, kaj pomeni politična aktivnost sami hip-hop subkulturi.

Skateboard oziroma rolka pripada povsem drugi subkulturi – SK8 ali skaterska subkultura. Tudi za skaterje so značilna ohlapnejša oblačila in podobna obutev, kar marsikdo poveže s hip-hopom. Vendar pa je ta pojem vseeno prepoznan; večina vprašanih ga je uvrstila na predzadnje mesto, kakor je bilo tudi pričakovano.

Dreadlocksi (dredi) ali obritoglavost pa s samo hip-hop subkulturo nimata ničesar skupnega. Vse skupaj je le eden izmed mnogih napačnih predsodkov, da so »hip-hoperji nasilni obritoglavci s kapucami«, kar pa vsekakor ne velja. Dredi so značilna pričeska rastafarijanstva, tako da tega pojma s hip-hopom ne moremo povezovati; ne trdim pa, da takšne pričeske med pripadniki hip-hopa ni mogoče najti. Zelo me je presenetilo, da je tudi večina anketiranih ta pojma postavila na zadnje mesto, kar ponovno priča o tem, da velika večina vprašanih pozna hip-hop subkulturo.


Hip-hop lahko srečamo samo v Afro-ameriških getih.

V osmem vprašanju sem poskušal ugotoviti, kako stereotipi oziroma predsodki vplivajo na ljudi, saj se večina hip-hopa v medijih prikazuje kot samo in le črnsko gibanje.

4.1.2.8.1 REZULTATI

Na vprašanje je odgovorilo 256 oseb; 3 ljudje (1,17%) so se s trditvijo popolnoma strinjali, 54 (21,09%) jih je menilo, da trditev deloma drži ter obstajajo izjeme in največ, kar 199 (77,73%), jih je bilo mnenja, da trditev nikakor ne drži.

50

POPOLNOMA DRŽIDELOMA DRŽI, SAJ OBSTAJAJO IZJEMEPOPOLNOMA NE DRŽI

Graf 9: Hip-hop lahko srečamo samo v Afro-ameriških getih.


Hip-hop ima svoje začetke v črnskih getih, vendar se je od tam razširil v vsa območja sveta. Hip-hop ni več le subkultura črncev, ampak tudi belcev ter drugih rasnih skupin. Pričakoval sem, da bo nekaj vprašanih odgovorilo pritrdilno, ostali pa bodo izbirali med preostalima dvema možnostma. Tudi tukaj bi izpostavil problem predsodkov, ki jih širijo množični mediji, kajti velikokrat se ob omembi hip-hopa pojavijo predstavniki črnske rase, kar ljudem vsiljuje mnenje, da so le oni del te subkulture. To bi lahko bil odgovor na to, zakaj je skoraj četrtina vprašanih izbrala drugo možnost. Največ, nekaj več kot tri četrtine vprašanih, pa jih je odgovorilo, da hip-hop subkulture nikakor ne moremo povezovati samo s predeli, kjer živijo (velikokrat diskriminirani) črnci.


Pripadniki hip-hopa so nasilneži, vandali ter uporniki.

Podobno, kot v prejšnjem vprašanju, me je tudi pri tem zanimalo, kako vprašanci dojemajo pripadnike hip-hopa, kateri so nemalokrat prikazani v izredno slabi luči.

4.1.2.9.1 REZULTATI

Odgovorov je bilo 256; 4 osebe ali 1,56% so odgovorile pritrdilno, kar 252 oseb ali 98,44% pa, da trditev ne drži.

DRŽINE DRŽI

Graf 10: Pripadniki hip-hopa so nasilneži, vandali ter uporniki.

51


Razne subkulture in njihovi pripadniki so velikokrat označeni kot nekdo, ki živi ter delujejo na meji sprejemljivega. Vendar pa ob poznavanju pomena določenih subkultur takšno mišljenje takoj ovržemo; mogoče je zakoreninjeno le še v miselnosti starejših generacij. Zelo zanimivo se mi zdi dejstvo, da so skoraj vsi vprašani odgovorili v nasprotju s trditvijo, ki pravi, da so pripadniki hip-hopa nasilni ter uporniški. Ti odgovori seveda kažejo dobro prihodnost hip-hopa, kajti ne bo nekakšnega nepotrebnega zatiranja pripadnikov, ki bodo lahko mirno ustvarjali, namesto da bi nedolžni poslušali pretirane obtožbe zoper njihovo pripadnost svoji subkulturi.


Hip-hop in rap sta dve besedi za enako stvar.

Deseto vprašanje je meni osebno najpomembnejše, kajti ena glavnih ugotovitev, ki jih želim dokazati je, da omenjena pojma nista dovolj dobro poznana ter ju marsikdo – tudi poznavalci – zamenjuje in napačno uporablja ter interpretira.

4.1.2.10.1 REZULTATI

Na to vprašanje 3 osebe niso odgovorile, tako da je skupno število odgovorov 258. Z DA je odgovorilo 14 ljudi, kar pomeni 5,43%, z NE 242 ljudi, kar predstavlja 93,80% in 2 anketiranca – 0,78% – sta odgovorila, da omenjenih besed ne poznata.

DA NENE POZNAM TEH BESED

Graf 11: »Hip-hop« in »rap« pomenita isto.


V teoretičnem delu naloge sem podrobno opisal razliko med omenjenima pojmoma in tudi nad odgovori sem bil pozitivno presenečen, kajti več kot 93% vprašanih se s trditvijo ni strinjalo. Nekaj vprašanih je sicer odgovorilo z DA, vendar lahko sklepam, da spadajo v skupino tistih, ki so odgovorili, da hip-hop subkulture ne poznajo.

52


Hip-hop ima svoj stil oblačenja.

To vprašanje se v veliki meri spet nanaša na predsodke, ki so povezani s hitro in še potekajočo komercializacijo hip-hopa.


257 vprašanih je na to vprašanje odgovorilo; kar 225, oziroma 87,55%, jih je odgovorilo z DRŽI, 18 (7,00%) z NE DRŽI ter 14 (5,45%) z NE VEM.

DRŽINE DRŽINE VEM

Graf 12: Hip-hop subkultura ima poseben stil oblačenja.


Hip-hop subkultura v osnovi značilne mode ne pozna, vendar pa so se oblikovali določeni vzorci, ki jo zaznamujejo. Rezultati so bili pričakovani, čeprav je bil zaželen odgovor NE DRŽI, vendar pa se je prepričanje o ohlapnih hlačah, širokih majicah ter posebno obutvijo izrazito ukoreninilo v miselnosti ljudi in to lahko trdim tudi na podlagi rezultatov svoje ankete.


Pripadniki hip-hopa uporabljajo svoj sleng, ki je poln kletvic in nespoštljivih besed.

Tudi to vprašanje ima namen dokazati, da je mnenje ljudi ter množičnih medijev o hip-hopu zelo zgrešeno.


Od 258 vprašanih, ki so na to vprašanje odgovorili, se jih je s trditvijo popolnoma strinjalo 10 (3,88%), 81 (31,40%) se jih je s trditvijo strinjalo, kajti omenjena dejstva naj bi zaznamovala hip-hop, 142 (55,04%) se jih s trditvijo ni strinjalo, 25 (9,69%) oseb pa ni vedelo, kaj odgovoriti.

53

POPOLNOMA SE STRINJAMSTRINJAM SE, VENDAR TO ZAZNAMUJE HIP-HOPNE STRINJAM SENE VEM

Graf 13: Hip-hop je poln grdih in sovražnih besed.


Na prvi dve možnosti za odgovor na to vprašanje je sigurno precej vplivala komercializacija hip-hopa. V »sodobnih« besedilih je precej kletvic, žalitev ter nespoštovanja, kar pomeni boljšo prodajo in več posvečene pozornosti. Lahko bi rekli, da vse to vseeno nekako zaznamuje hip-hop subkulturo, vendar pa to ni nujno za pripadnost. Še enkrat; pomembno je tisto, kar se čuti in dela, ne pa tisto, kar se ne misli, pa se vseeno govori oziroma prikazuje.


V Prekmurju se hip-hopu posveča premalo pozornosti.

Trinajsto vprašanje je bilo pomembno pri »prekmurskih« anketirancih, saj me je zanimalo njihovo mnenje o hip-hop sceni v Prekmurju.


Na vprašanje kar 9 ljudi ni odgovorilo. Od 252 odgovorov jih je bilo 121 (48,02%) DRŽI, 49 (19,44%) NE DRŽI in 82 (32,54%) NE VEM.

DRŽINE DRŽINE VEM

Graf 14: V Prekmurju se hip-hopu posveča premalo pozornosti.

54


Namen vprašanja je bil ugotoviti, kakšen potencial za razvoj hip-hopa ima Prekmurje. K anketi sem povabil prekmurske hip-hoperje – plesalce, raperje, pisce tekstov – in rezultati so potrdili to, kar sem hipotetično tudi sam domneval. Odgovori NE VEM so večinoma prihajali iz območij, kjer so anketo reševali ljudje, ki prekmurske hip-hop scene ne poznajo dovolj dobro. Odgovor NE je večinoma predstavljal mnenje najmlajših ter najstarejših generacij, ki hip-hopa v Prekmurju prav tako ne poznajo dovolj. Pritrdilen odgovor na vprašanje pa sem dobil od poznavalcev prekmurskega hip-hopa in pripadnikov (predvsem »underground«) domače scene, ki so v pričakovanju boljše hip-hop prihodnosti pri nas.


V Sloveniji se hip-hopu posveča premalo pozornosti.

Ugotavljal sem enako stvar kot pri prejšnjem vprašanju, vendar se je navezovalo na območje celotne Slovenije.


Na vprašanje je odgovorilo 256 ljudi; 102 oziroma 39,84% se jih je s trditvijo strinjalo, 60 oziroma 23,44% se jih s trditvijo ni strinjalo, 94 oziroma 36,72% pa jih ni upalo ničesar trditi.

DRŽI NE DRŽI NE VEM

Graf 15: V Sloveniji se hip-hopu posveča premalo pozornosti.


Čeprav vprašanje ni imelo tako velikega pomena za raziskavo kot prejšnje, sem ga vseeno vključil v anketo. Ker so anketni vprašalnik izpolnjevali tudi ljudje iz različnih slovenskih pokrajin, sem hotel ugotoviti, kakšno je njihovo mnenje glede prihodnosti ter potenciala hip-hopa v domovini. Rezultati so zanimivi, saj so vsi odgovori zastopani v »grobih« tretjinah. Odgovora NE DRŽI ter NE VEM sta večinoma predstavljala mnenje tistih, ki hip-hopa v Sloveniji ne poznajo, odgovor DRŽI pa so večinoma izbrali tisti, ki domačo hip-hop sceno poznajo in čakajo na izvirnejše, prodornejše ter bolj povezujoče ustvarjalne čase.

55


Ali poznate kakšnega hip-hoperja ali raperja?

S komercializacijo hip-hopa se je pojavilo tudi medijsko izpostavljanje največjih zvezd, tako da me je zanimalo, ali anketiranci poznajo kakšnega zvestega pripadnika hip-hop subkulture.


Na eno izmed najpomembnejših vprašanj je odgovorilo 258 ljudi. 81,01% oziroma kar 209 vprašanih je odgovorilo z DA, 49 anketiranih – kar predstavlja 18,99% – pa z NE.

DA NE

Graf 16: Poznate katerega hip-hoperja ali raperja?


Glede na to, da je hip-hop z rapom ena najbolj predvajanih glasbenih zvrsti in prinaša največje zaslužke, sem domneval, da bo velika večina vprašanih poznala katero osebnost iz sveta hip-hopa. Presenetilo me je, da je skoraj petina vprašanih odgovorila z NE. Vendar pa takšen odziv dokazuje pravilnost odgovora pri vprašanju, če anketirani poznajo hip-hop subkulturo. Pri omenjenem vprašanju je skoraj četrtina vprašanih odgovorila z NE; tudi pri tem vprašanju jih je skoraj petina odgovorila z NE, kar pomeni, da tisti, ki hip-hopa ne poznajo, ne poznajo niti njegovih predstavnikov – kar pa je bilo razvidno tudi ob analizi vseh anketnih odgovorov.


Če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili z Da, potem navedite vam najbolj znanega.

S tem vprašanjem sem hotel pridobiti čim več imen, za katera naj bi veljalo, da predstavljajo nekoga iz vrst hip-hopa in rapa. Glede na podana imena bi tako lahko ugotavljal še, ali so navedene osebe res pripadniki hip-hopa in, ali imajo »komercialna« imena prednost pred tistimi, ki se ne izpostavljajo preveč ter »furajo« pravi undergound story-telling in freestyle rap.

56


Glede na to, da je bilo zadnje vprašanje namenjeno le tistim anketirancem, ki so na prejšnjega odgovorili z DA, je zanimivo, da je nanj odgovorilo le 201 vprašanih; pri prejšnjem vprašanju jih je pritrdilno odgovorilo nekaj več in sicer 209. Na vprašanje ni odgovorilo 60 ljudi, čeprav je pri prejšnjem odgovoru z NE odgovorilo le 49 od 258 vprašanih. Izmed 201 podanih odgovorov sta dva bila brez navedenega imena, torej je vsega skupaj bilo 199 odgovorov. Čeprav je bilo vprašanje sestavljeno tako, da bi vsak anketiranec podal le eno ime, je velika večina odgovorila z dvema, tremi ali več predstavniki. To je torej vzrok, da je imen predstavnikov veliko več, kot pa anketiranih oseb. Grafično sem prikazal nekaj najpogostejših odgovorov; nekaj imen, katera so zanimiva za analizo in nekaj slovenskih predstavnikov, za katere sem domneval, da so poznani med slovenskimi prebivalci. Največkrat se je kot samostojno ime pojavil Eminem, sledijo mu prekmurski predstavniki Stekli psi z obema MC-jema – Dula ter Poppalinko – in nekatera druga znana hip-hoperska imena. Zanimivi so se mi zdeli odgovori, ki so vsebovali imena plesalcev oziroma breakdancerjev, katere sem namenoma štel v kategorijo ostali, ki predstavlja največ različnih podanih imen, katerih nisem uvrstil v nobeno drugo kategorijo..

2Pac

Notorious B

.I.G.

Eminem

50 Cent

Jay-Z

Stekli

psi

N'toko

Zlatko

Nekro

mant

Smay

oTrk

ajAli-E

n

6Pack Čuku

r

Edo M

aajka

ostali

odgovo

rjeno, v

endar

brez im

ena

števil

o ljudi, k

i na v

prašan

je niso

odgovo

rili0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

15

6

51

7 8

37

10 12

2 0

116 8 5

92

2

60

ŠTEVILO ODGOVOROV

ŠTEVILO ODGOVOROV

Graf 17: Grafični prikaz odgovorov v različnih kategorijah.

57


Sam sem pričakoval, da bo od podanih imen večina »komercialnih«. Vendar pa lahko to dejstvo ovržem že s tem, da tisti, ki hip-hopa ne poznajo, nimajo stika niti s komercializacijo in pri tem vprašanju sploh niso odgovarjali. V rezultatu tega anketnega vprašanja so torej zajeti samo odgovori tistih, ki hip-hop poznajo in vedo, da je »neskomercializiran« rap veliko kakovostnejši kot rap, ki temelji na zaslužku ter slavi.

Večkrat so bili v odgovor podani raperji, ki so še na sceni oziroma se v zadnjih letih o njih veliko govori. Vendar pa so tudi tisti nekoliko starejši predstavniki bili kar nekajkrat omenjeni, tako da je to še en izmed pokazateljev, da določen delež anketirancev res dobro pozna hip-hop subkulturo.

Pod kategorijo ostali so šteti navedeni predstavniki, ki so se pojavili le nekajkrat ali pa so bili to odgovori, ki so vsebovali imena prekmurskih raperjev ter MC-jev, katere so omenjali predvsem poznavalci in pripadniki hip-hop subkulture v Prekmurju, ki sem jih povabil k izpolnjevanju anketnega vprašalnika.

58

4.1.3 POVZETEK ANKETE

Z rezultati, ki so jih prinesli izpolnjeni anketni vprašalniki, sem vsekakor zelo zadovoljen. Nekateri odgovori so postregli le s potrditvijo mojih domnev, večina pa jih je pomembno vplivala na zaključke oziroma na, v začetku postavljene, hipoteze. Anketni vprašalnik je rešilo nekaj več oseb ženskega spola, kot moškega; na vprašanja so odgovarjali ljudje različnih starostnih skupin, vsak s svojimi prepričanji ter lastnim, nevsiljivim mnenjem. Prav tako so vprašalnik izpolnjevali ljudje z različnimi stopnjami izobrazbe in različnih okolij ter – po gospodarski razvitosti raznolikih – območij.

Pozitivno me je presenetilo, da ljudje subkulture ne dojemajo več kot nekaj nasilnega oziroma odpadnega, ampak kot potreben del dominantne kulture, da le-ta lahko sploh obstaja. Večina vprašanih se strinja, da se je hip-hop subkultura razvila ter razširila po celem svetu in ni več omejena na črnske četrti oziroma razne gete. Prav tako se velika večina vprašanih strinja s tem, da pripadnost subkulturi ne pomeni vandalizma, gangsterizma ali nasilništva; pripadniki hip-hopa v miselnosti ljudi niso več zapisani kot pripadniki tolp, ki oboroženi ob nekakovostni glasbi varujejo »svoje« predele mesta. Ljudje hip-hopa, glede na mojo opravljeno raziskavo, več ne obtožujejo pretiranosti kletvic, nespoštljivosti ter zaničljivosti in se strinjajo, da ima hip-hop svojevrstne značilnosti, ki to subkulturo delajo to, kar je.

Skoraj vsi vprašani se ukvarjajo z raznimi dejavnostmi oziroma hobiji, ki vsem pomenijo pomemben del življenja. Kar nekaj anketiranih se šteje med pripadnika določene subkulture, čeprav »pripadnost« pomeni nekaj drugega; glede na odgovore pa se večini vprašanih zdi, da je ima pripadnost neki subkulturi velik pomen v smislu druženja, sprejetosti, zaupanja ter varnosti in, da imajo pripadniki s svojo pripadnostjo tudi določeno obveznost do svoje subkulture.

Več kot tri četrtine vprašanih pozna hip-hop subkulturo; to dejstvo sem z enim izmed najpomembnejših vprašanj ankete poskušal ovrednotiti in izkazalo se je, da poznavanje samega hip-hopa ni tako kakovostno – tisti, ki se opredeljujejo kot pripadnike hip-hop subkulture, so anketo prav tako izpolnjevali ter trditev, da hip-hop poznajo, tudi potrdili. Nekoliko drugače je bilo z anketiranci, ki se s hip-hopom vsakodnevno le srečujejo, ampak ga v osnovi ne poznajo. To lahko glede na rezultate mirno trdim; ne obsojam pa prepričanosti vprašanih v to, da omenjeno subkulturo res poznajo. Velika večina anketiranih pozna katero izmed oseb iz sveta hip-hopa ali rapa, čeprav je bilo pritrdilnih odgovorov – ob takšni komercializaciji hip-hopa v današnjem času – glede na moja pričakovanja nekoliko manj.

Večina vprašanih se strinja tudi s tem, da imata besedi »hip-hop« in »rap« povsem drugačen pomen. Strinjajo se tudi s tem, da ima hip-hop značilno modo, kar po trditvah poznavalcev ni res, vendar pa tega ne moremo niti potrditi niti ovrčti; hip-hop subkultura ima značilne vzorce oblačenja, ki niso le produkt oziroma rezultat komercializacije. Mnenje anketirancev glede prihodnosti hip-hopa v Sloveniji in Prekmurju je neenotno, vendar pa se skoraj vsi strinjajo s tem, da ima domača hip-hop scena velik razvojni potencial in ima vse možnosti za uspeh ter kvaliteten obstoj v glasbenem svetu.

59

4.2 METODA SPRAŠEVANJA – INTERVJU

Za izvedbo intervjuja sem se odločil, ker sem domneval, da bi to naredilo raziskovanje veliko bolj kakovostno. Intervju sem opravil s prekmursko hip-hop skupino Stekli psi v prostorih MIKK-a, N'toko mi je – kot eden najboljših slovenskih raperjev, ki ima velik vpliv tudi na hip-hop na Japonskem – svoje kratke ter jedrnate odgovore podal preko socialnega omrežja Facebook39 in čisto na koncu sem preko socialnih omrežij prišel v kontakt tudi z enim od največjih poznavalcev slovenskega ter jugoslovanskega hip-hopa pri nas, Jizahom. To je torej nekaj osrednjih oseb slovenskega hip-hopa in v veliko zadovoljstvo mi je bilo, da so si vzeli nekaj dragocenih minut ter prispevali resnično velik delež k mojemu raziskovanju.

4.2.1 STEKLI PSI

Stekli psi so v zadnjem letu, oziroma nekoliko več kot le letu, eden najpomembnejših »reprezentov« Prekmurja, saj s svojimi besedili MC Dula in MC Papa ustvarjata ter prikazujeta poseben odnos do Prekmurja in ga kažeta v povsem drugačni podobi, kot je prisotno v zavesti mnogih, ki si svojo mišljenje oblikujejo na podlagi tujih izkušenj. Vse se je začelo v murskosoboškem MIKK-u na delavnicah z nazivom Hip Hop Praksa, kjer sta oba preživela veliko večernih ur, kasneje pa sestavila kolektiv in svojemu duetu priključila še bobne, kitaro ter bas, kateri so posnete »beate« oziroma ritmične podlage zamenjali na vrhunski ravni. Sami pravijo, da v posnetih podlagah ni prihodnosti; na njih lahko ustvarja vsak, na podlagah – odigranih v živo – pa je ustvarjanje že umetnost. Za glasbila so se postavili glasbeniki, ki jim je bil rap le obstranska duhovna poezija, kajti vsi so prihajali iz oblik garažne rock ali metal glasbe. Vendar pa prav ta poznavalska raznolikost ter neskončna raperska domišljija obeh MC-jev, so prispevale k pestremu izboru originalnih hip-hop podlag. S prvim izdanim albumom Koga briga, ki je bil izdan pri domači založbi God Bless This Mess Records, so z besedili, ki nikakor ne olepšujejo položaja prekmurskih ljudi, govorijo o kapitalističnih političnih igricah, pripadnosti domači regiji ter okolju in zagovarjajo tisti pravi podtalni rap, ki je brez denarnih nazorov ter želje po slavi in brez kakovosti, so se povzpeli na sam vrh slovenske hip-hop glasbe. Dobro obiskani koncerti v Prekmurju in okolici ter ostalih mestih po Sloveniji – najbolj cenjeni so vsekakor v Ljubljani – in tudi po mestih v državah bivše Jugoslavije, pričajo o tem, da je njihova glasba perspektivna ter zelo bogata. Ob predstavitvi ene izmed knjig, ki razbija stereotipe o »od boga pozabljenem« Prekmurju, so na več prireditvah s svojimi akustičnimi izvedbami prekmurski rap približali mnogim, ki ga drugače ne bi nikoli sprejeli med priljubljeno glasbo. V začetku leta 2011 pa so s svojim prvim posnetim videospotom Nindri Indri prišli na vrh lestvice Domačica na televiziji MTV Slovenija. Meni osebno je najbolj zanimiva njihova fraza Prekmurje RAPublika.

4.2.1.1 VPRAŠANJA IN ODGOVORI

MC Dula je hitro privolil v intervju in podal kratke, vendar izredno zanimive ter pomembne odgovore. Tudi Papa se ni dolgo obotavljal in je takoj privolil v intervju ter podal svoje direktno mnenje oziroma čisto konkretne odgovore na moja vprašanja.

39 www.facebook.com (N'toko: 25.01.2011, Jizah: 31.01.2011).

61

http://www.facebook.com/

Razlika med pojmoma hip-hop in rap?

MC DULA

Sam vidi hip-hop kot kulturo, rap pa izražanje te kulture; hip-hop se po njegovem torej živi, rap pa je v okviru vsega tega nekaj, kar se dela.

MC PAPA

Hip-hop je kultura, rap pa en element te kulture. V hip-hopu so štirje glavni elementi, razlika je le v tem, da je en element samo del celotne hip-hop subkulture.

Pomen hip-hopa za pripadnike?

MC DULA

Pomen ima glasba, ki jo imajo ljudje možnost poslušati. Hip-hop je že zelo razvit, z grafiti, breakdanceom, MC-janjem, DJ-janjem (turntables, scratching, …) in drugimi elementi hip-hopa lahko vsakdo najde nekaj, kar mu ustreza. Hip-hop ima veliko elementov in ima absolutno velik pomen za pripadnike.

MC PAPA

MC Papa mi takoj pojasni, da pomen sigurno obstaja; ima nekakšno sporočilo, se pleše, vrti se glasba, se riše – ustvarjalnost je nenormalno prisotna. V hip-hopu ni nič slabega, odvisno je od tega, kako si posameznik to razlaga; eni rapajo zato, ker je to trenutno popularno in si mislijo, zakaj ne bi še oni ter »nabijajo nekaj v prazno«. So pa prisotne tudi bolj pametne variante za izkoristek hip-hopa, da si del te kulture in si pač izbereš tisto, kje se vidiš ter najdeš.

Komercializacija danes?

MC DULA

Komercializacija je odvisna od tega, kako vsak posameznik gleda na to – ni plus in ni minus; če si dober, te »folk« posluša, tvoja glasba se vrti, kar pomeni kvalitetno delo in tako naprej. Vprašanje je kvaliteta in potrebno je ločiti dobro od slabega. Tudi »underground« scena ima dobre artiste, prav tako »mainstream« scena; najbolj pomembna je torej kvaliteta.

MC PAPA

Obstaja dobra glasba, dober rap, ki je precej znan, imamo pa tudi raperske »klovne«, ki so v rap prinesli to razliko med dobrim ter slabim. MC-ji imajo nekaj za povedati, govorijo o tem, kako živijo za hip-hop; so pa tudi »skomercializirani« raperji, ki »nabijajo« in razlagajo nekaj, kar neveš, kam bi dal ter od kje se je vzelo. MC ima še vedno več za povedati, veliko več tem, veliko več doživetij, kaj obožuje, različne tematike, »story-telling«, »freestyle«, kar koli, kar je del njega. Raperji pa so »našminkani«, kot jih je nekdo naredil – predvsem Amerika. »Šminkeraj«, ki se vrti, včasih sploh ni vreden vrtenja v medijih, na televiziji ali radijih.

62

Pomen besede MC?

MC DULA

Dula razloži, da MC pomeni Mic Controller (»kontroliraš mikrofon« oziroma rapaš), vendar pozna tudi splošno znano razlago te besede: Master of Ceremony. Priložnost je izkoristil tudi za to, da mi je na hitro razložil razliko med MC-janjem ter rapom; MC mora imeti rap izdelan do te mere, da obvlada »story-telling«, je sposoben tekmovanja v prostem slogu oziroma »freestyle-u«, izvedba v živo mora biti vrhunska in album prav tako. Ljudje morajo ob njem uživati, kajti vsakdo lahko v studiu posname album »šteri je dober ka čuda«40, sama izvedba v živo pa je porazna.

MC PAPA

Papa razloži, da MC pomeni Master of Ceremony in nadaljuje, da MC ne more biti vsak, raper pa je lahko. Nekatere k rapanju sili želja po dokazovanju, da bi se pokazal, da bo izpostavljen in, da ga bo »folk« poznal. MC-ji pa se tudijo, da povejo, kar mislijo; en pravi MC bo »sprerapal« veliko več kot tisti, ki ga vidimo po televiziji vsakih pet minut. Po mnenju Pape, 50 Cent ne bo nikoli rapal toliko, kolikor je to v življenju storil Mos Def ali pa KRS-One.

Razvoj hip-hopa v Prekmurju, Ljubljani, Sloveniji, državah bivše Jugoslavije…?

MC DULA

Rap scena se je na hrvaškem zelo razvila že v 90ih letih, torej v času, ko je bila le-ta najbolj razvita v svoji domovini Združenih državah Amerike. Uspeh je hrvaške raperje dvignil zelo visoko. Slovenija je svoj prodor v svet rapa začela kasneje; začetki domače hip-hop scene segajo v sredino 90ih let. Razvoj še traja, tako Prekmurje kot Ljubljana pa imata velik potencial. Prekmurje je seveda svoje prve rap privržence dobilo še nekoliko kasneje kot Ljubljana, saj tukaj ni bilo toliko možnosti kot drugod, kjer jih bilo sigurno več. Vse skupaj se počasi razvija; razvoj pa poteka povsod po Sloveniji.

MC PAPA

MC Papa spremlja hip-hop sceno v bivši Jugoslaviji; po njegovem mnenju vse, kar je bilo dobrega hip-hopa v Ameriki, zdaj gre mimo in prihaja na naše območje. Pozna izvajalce v Novem Sadu, Reki, Splitu ter Beogradu, kjer delajo dober rap in je zelo zadovoljen, ko izve, da te skupine izdajajo svoje komade ter albume, saj imajo »sound«, ki je značilen samo za njih in njihovo območje. V Sloveniji se je hip-hop scena močno razvila lani ter letos; povezovati so se začele razne pokrajine, kjer je za hip-hop velik interes. Prej je bilo v besedilih veliko nespoštovanja (diss) in sovraštva (hate), kar pa je brez veze, kajti ljudje se niti ne poznajo ali srečujejo v vsakdanjem življenju, tako da osebe, ki je niti ne poznaš, ne moreš degradirati zaradi njihovih videospotov. Papa pravi, da »dissov« ne posluša, ker ga ne zanima, kaj hoče nekdo slabega povedati o drugih; če nekoga ne maraš ne pomeni, da je ta

40 MC Dula o posnetih albumih. (op. a.: citat je v prekmurščini in pomeni, da je nekaj res izvedeno na vrhunskem nivoju)

63

oseba slab človek, saj glasba s tem nima veze – vsak človek pač počne, kar hoče oziroma želi. Sam je pripravljen na sovražne tekste konkurence, napisan ima tekst, vendar manjkajo še imena. Nekateri po njegovem mnenju pravijo, da mora sovraštvo ter nespoštovanje biti v rapu prisotno, on pa odgovarja, da tega v rapu ne sme biti, saj ni potrebe in en proti drugemu je brez pomena.

Ali je hip-hopu posvečene dovolj pozornosti?

MC DULA

Posvečene pozornosti je dovolj, feedback oziroma povratna izkušnja publike je čedalje bolj prisotna. Na začetku je bilo vse skupaj brez kakršnega koli zanimanja, potem pa se je videlo, da je hip-hop nekaj, kar le ni tako brez veze, da je OK in tako se je nivo močno dvignil.

MC PAPA

Pravi, da so začeli pisati in ustvarjati mladi MC-ji, začeli so se družiti ter delati skupaj. Ne upa si zagotovo trditi in govoriti za naprej, ker ne ve, kaj je v njihovih glavah, vendar pa sliši, da se dela oziroma delajo zelo dobro, za kar je zelo srečen.

Predstavnik oziroma idol, ki je zaznamoval vaše hip-hop življenje?

MC DULA

KRS-One, Public Enemy, Mos Def in drugi.

MC PAPA

Mos Def mu pomeni sam vrh hip-hop ustvarjanja, v svojem času mu je bil všeč tudi Biggie, ki ga še dandanes rad posluša; dober flow in dobri teksti, brez sovraštva mu veliko pomenijo. Biggie je bil po njegovem mnenju tisti pravi raper, ki pa so ga zardi tega vsi imeli »na piki«. Pravi, da je to seveda razumljivo in da je življenje uspešnega ter pravega raperja resnično težko.

Predsodki ljudi o pripadnikih hip-hop subkulture in kakšna osebna izkušnja?

MC DULA

Vse skupaj je odvisno od generacije o kateri govorimo; ko so se prvič pojavile široke hlače, drugačno oblačenje ter glasni radiji pred bloki ali na strehah avtomobilov, se starejši ljudje vsekakor hip-hoperjem namenili dosti čudnih pogledov, ki so bili tudi dokaj nezaupljivi. Potrebno je poudariti, da kakšne diskriminacije ni bilo; prodor na začetku je bil težji, kasneje so ljudje ugotovili, da to ni neka novodobna muha in so hip-hop subkulturo mnogi podprli.

64

MC PAPA

S predsodki se ne ubada, nič si ne jemle k srcu; vsak naj si misli svoje, naj ocenjuje – njemu samemu to ne pomeni nič. Vse to je del življenja, tako pač je – če ga ljudje sprejmejo, dobrodošli, če ne, pa se jim izogne in gre še naprej po svoji poti.

Politična aktivnost v rapu?

MC DULA

Politika je v hip-hopu vedno prisotna; preko besedil, saj je glasba najboljša za izražanje tega, kar se čuti v sebi.

MC PAPA

Pri politiki vidi marsikaj narobe in to, kar le-ta dela narobe, on pove; ne zanimajo ga različne stranke, vse je isto, saj politiki le otežujejo življenje drugih ljudi s svojimi napakami ter obljubami. Sam pravi, da gleda in opazuje okolje ter nato ustvarja zgodbe.

Značilna moda v hip-hopu?

MC DULA

Točno določene mode ni; ni potrebno nositi širokih hlač, saj tudi čisto normalno oblečeni raperji vrhunsko obvladajo mikrofon in tudi čisto vsakdanje oblečeni MC-ji izvajajo takšen rap, da je že težko verjeti.

MC PAPA

Oblačenje ni važno; čisto normalno oblečene osebe lahko »trgajo« na mikrofonu. MC Papa nosi širša ter ohlapnejša oblačila zato, ker mu ugaja in ima rad občutek svobode, ki ga takšna oblačila nudijo.

Obnašanje, sleng, …?

MC DULA

Sleng je vsekakor prisoten. Vsak pisec ima svoje; išče ter najde svoje besede, ko piše tekste in uporablja metafore ter vseskozi zavestno premetava svoje besede.

MC PAPA

Samo obnašanje in metanje rok ter mahanje z rokami, ko se nekaj govori ali poje mu je nesprejemljivo – po domače »totalno mimo«. Prav tako so mu zgrešeni ljudje, ki so preveč zagledani vase in mislijo, da nekaj so oziroma pomenijo, v resnici pa so čisto nasprotje.

65

4.2.2 N'TOKO MC

N'toko-u sem postavljal podobna vprašanja kot skupini Stekli psi in, ker so njegovi odgovori namenjeni le mojemu raziskovanju, bom njegov odziv podal v nespremenjeni obliki.

4.2.2.1 VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Hip-hop vs. rap?

Hip hop je po definiciji ulična kultura, ki jo sestavljajo 4 elementi: rapanje, breakanje, deejayanje in grafitiranje. Rap je torej eden izmed štirih elementov hip hopa.

Pomen določene subkulture za pripadnike?

Subkultura je prostor, kjer se najdejo enako misleci ljudje, ki se ne najdejo v mainstream kulturi. Taksni prostori so pomembni predvsem ko odraščaš in se oblikuješ svojo identiteto.

Razvoj hip-hopa?

Glede preteklosti nisem največji strokovnjak, zato ti bolj priporočam malo iskanja po netu kot pa moje mnenje:) Trenutno se mi zdi pomanjkanje velikih raperskih imen, bolj pomembno vlogo so prevzeli hip hop producenti kot so Kanye West, ki postavljajo trende v hip hop zvoku. V mainstreamu so se vedno zelo aktualni in vplivni Jay Z, Eminem, Lil Wayne, Snoop Dogg, OutKast...čeprav to niso več ravno nova imena. V zadnjem času je precej vplivna postala tudi raperka Nicki Minaj.

Predsodki ljudi o pripadnosti hip-hopu?

Ko sem začel poslušati hip hop je bil ta že precej aktualen in razširjen, zato bi težko rekel temu 'odpadništvo'. Doživel sem precej nerazumevanja v krogu svoje družine, ki jim je bilo to tuje, sicer pa sem imel več težav z ortodoksnimi hip hoperji, ki so mi očitali, da ne izkazujem dovolj pripadnosti:)

Posvečena pozornost hip-hopu v Sloveniji?

Mislim, da hip hop pri nas dobi kar precej medijske pozornosti, tudi izvajalcev je precej. Zdi se mi da na sceni predvsem manjka novih imen in raznolikosti.

Komercializacija – plus ali minus?

Menim, da nobena stvar ni sama po sebi 100% dobra ali slaba. Po eni strani je zaradi komercializacije nastalo veliko cenenih in plehkih hip hop komadov, po drugi strani pa se je s tem hip hop razširil in prevzel različne druge glasbene vplive. Underground izvajalci so prisiljeni posodobiti svoj zvok in najti nove rešitve.

Kaj pomeni MC?

MC=master of ceremonies

66

4.2.3 POVZETEK OBEH INTERVJUJEV

Z odzivom in odgovori sem bil res prijetno presenečen. Še večje presenečenje pa je bilo, da se nobeden od vprašanih ni obotavljal in je takoj privolil v kratek pogovor. Zvedel sem marsikaj novega, ugotavljal njihovo mnenje glede pomena ter uporabe raznih pojmov, ki so velikokrat nerazumljivi ali napačno uporabljeni; najbolj pa sem zadovoljen s tem, da lahko v svojem raziskovalnem delu ponudim informacije iz prve roke. Vsi vprašani so proti komercialnim težnjam hip-hopa, tako da so podali neodvisne in konkretne odgovore. Strinjajo se, da ima hip-hop razgibano prihodnost, v kateri pa se bo moral zelo potruditi za svoj obstoj. Njihovi odgovori so podobni, kar priča o tem, da hip-hop subkulturo res dodobra poznajo in bilo mi je prijetno sodelovati z vsakim izmed njih. N'Toko oziroma Miha Blažič, ki je do nedavnega veljal le za alternativnega raperja, pa v svoje delo vključuje tudi izkušnje ter doživetja, ki jih je spoznal ob obisku Japonske in to prinaša njegovim besedilom prav posebne značilnosti.

»Rap še zdaleč ni muha enodnevnica. Razvijal se bo, nas ozaveščal in dramil iz spanca monotonosti ter rutine, nam v drugih primerih podkuril pod nogami, se včasih skomercializiral ali dvignil do neslutenih umetniških višav. Predvsem pa ni nobenega dvoma več, da je treba z njim odslej računati vsaj toliko kot z ostalimi podžanri zabavne glasbe. Sporoča namreč vse tisto, za kar si ostali tekstopisci v kratki pop formi pač ne morejo vzeti časa.«41


67

4.2.4 JIZAH

Tudi Marko Godnjavec oziroma Jizah mi je odgovor prispeval elektronsko in sicer sem tudi z njim stopil v kontakt po spletnem socialnem omrežju Facebook. Zaradi prenatrpanega urnika in premnogih obveznosti, ki jih je moral opravljati v teh tednih, sem nad njegovim odzivom že skoraj obupal. Vendar pa si je sam vseeno vzel nekaj časa in mi v kratkem sestavku odgovoril na nekaj vprašanj. Ker Jizah velja za velikega poznavalca hip-hop scene doma in po svetu, sem tudi sam nekako želel dobiti njegovo mnenje. Zanimalo me je predvsem, kaj meni o začetkih hip-hopa, hip-hopu v Sloveniji in kakšno je njegovo mnenje o hip-hop sceni v Prekmurju. V nadaljevanju podajam njegov odgovor na moja vprašanja.

»SLOVENSKI HIPHOP – HITRI PREREZ

Razvoj slovenskega hiphopa bazira na zgodnjem zanimanju za ritmično govorjenje besed domačih progresivnih kantavtorjev. Na krilih svetovnega pojava hiphopa in tehnološke zaostalosti domače scene, ki takrat ni imela dj-ev in producentov, ki bi vzorčili (samplali), je najprej govorjeno rapersko formo uprizoril in manifestiral Tomaž Domicelj v kompoziciji „Banane“ (leta 1980), sledil pa mu je še Jani Kovačič v skladbi „Kontraband“ (1985). Zgodnji poskusi na bendovski zasnovi so postali bolj izraziti konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se v tem poskusili tako pop izvajalci (Gu-Gu), kot tudi različne house in elektronske zasedbe (Abrams, BeitThroN) in pogojno zgodnje, komične raperske zasedbe, kakršna je bila recimo gimnazijska ekipa Gimnazije Bežigrad - Kud Koseski.

Razlika med takratnimi, dokaj primitivnimi, poskusi rapa in kasnejšo hiphop estetiko se je kazala predvsem v kopiranju takratne ameriške scene in lokalnimi posebnostmi. Umanjkanje hiphoperskih producentov, resnih DJ-ev in tehnološko-studijskega neznanja oz. neopremljenosti, je hiphop tako v formi govorjene besede kot tudi v estetiki vzorčenja, nadomestil šele v sredini in drugi polovici devetdesetih let. Delitev scene na več aspektov, od angažirane, družbeno-kritične drže, ki so jo predhodno v domačem prostoru predstavljali pankerji in deloma tudi kantavtorji. do humornega, zabavnega in močno lokalnega, mestoma celo lokalnopatriotskega eksponiranja in reprezentiranja domačega kraja ali regije pa se v domači hiphop dokončno zasidra na prelomu tega stoletja.

V poslednjih letih je po velikem medijskem pompu in komercializaciji rapa znotraj polja sodobne subkulture v začetku stoletja (Klemen Klemen, 5 Minutes of fame,...), scena začela usihati predvsem na idejni in kohezivni ravni, saj je z nastankom in dosegljivostjo novih tehnologij vsak raper, brez resnejšega znanja ter vodenja ali vlaganja v svoje znanje začel snemati svoje stvari brez pretirane samokritike. Nesamokritičnost je izvajalce in s tem tudi sceno pripeljala na nivo, ko je bilo precej izdaj tako zvočno kot siceršnje osiromašenih, z izgubo izraznosti, breizdejnostjo, samovšečnostjo ter ponavljanjem sorodnih tematik, vzorcev in rimljivih sklopov pa je začela scena toniti sama vase. Nad gladino jo drži zgolj peščica povečini izkušenejših raperjev, zavedajoč se, da s svojo kariero ne bodo zaslužili in katerim je jasno kakšno sporočilo poslušalcu predajajo. Zanimivo je, da te izjeme prihajajo iz povsem različnih raperskih okvirov - tako je N'Toko zelo aktivističen, raziskovalen, artističen raper,

68

Samo Boris politično angažiran in družbeno-kritičen, Klemen Klemen pripovedovalec nenavadnih zgodb, Doša in Thug Connect vsakdanje ulično prezentni raperji z močnim vplivom domačega okolja, Stekli psi, Valterap! in Tekochee kru pa močni lokalni predstavniki scene, ki pa se predvsem zaradi specifik okolja, jezikovne bariere in evidentnega koketiranja z lokalno skupnostjo, nikakor ne prebijejo v okvir širše domače scene.

Potencial prekmurske scene se sooča s problemom ostalih malih in jezikovno inferiornih lokalnih scen, ki je v primeru prekmurščine še toliko bolj intenziven zaradi specifike in nerazumljivosti prekmurskega dialekta drugim govornim področjem, žargonom in slengom. Tudi oba vokalista Steklih psov sta deloma prešla okvire lokalne scene predvsem zaradi drugačnega pristopa, saj nastopa z močno podstatjo polnokrvnega, živega, rockerskega benda, ki je kot tak širši množici veliko dostopnejši kot klasično rapanje na hiphoperske podlage, hkrati pa se zasedba z obema rimoklepačema skorajda ne dotika ostale raperske scene, temveč se uvršča v polje t.i. alternativnih glasbenih skupin. Manjko prekmurske scene je viden predvsem v pomanjkanju resnega raperskega DJ-a, pa tudi klasičnih raperskih producentov in lirikalno močnih raperjev z jasnim podajanjem svoje vizije. Potreba po tem, da iz lokalnega posebneža lahko zlahka stopiš na oder povsem drugega okolja, je v primeru pomurske/prekmurske scene še toliko bolj izrazita, saj raperji iz tega okolja niti kot obiskovalci prireditev, kaj šele kot mc-ji niso prezentni na ostalih scenah (predvsem mariborski in ljubljanski). Moj nasvet prekmurskim raperjem gre predvsem v resnejšo artikulacijo, dikcijo in samokritičnost ter bazično vprašanje komu hočejo svoje zgodbe povedati - lokalnemu občinstvu ali širši masi, ki bi jo utegnile zanimati njihove specifike.«

69

»težko je, da nejde, lejko je, da grata, pokaže spoštovanje, pa sva lejko brata«

5. ZAKLJUČEK

Vsaka stvar ima svoj konec in tudi moje raziskovanje se po skoraj sedmih mesecih počasi približuje koncu. Takoj bi poudaril, da sem se ob izdelavi te naloge naučil res veliko novega, dobival presenetljive odgovore ter prihajal do še zanimivejših rezultatov in zaključkov. Sprva je bila ideja o naslovu moje raziskovalne naloge le plod domišljije, vendar pa sem se po kratkem premisleku odločil, da je to res to, kar hočem in ni mi žal, da sem začel raziskovati hip-hop subkulturo. Sprva sem mislil, da hip-hop do neke mere poznam, vendar sem z vsako napisano stranjo te raziskovalne naloge ugotavljal, da o subkulturah ter hip-hopu ne vem skoraj ničesar, pa tudi sedaj, ob zaključku, moram priznati, da je še veliko tistega, česar o hip-hopu še nisem spoznal in to mi daje željo po še nadaljnjem prebiranju literature o hip-hopu ter raziskovanju določenih značilnosti.

»… saj na trenutke z besedili zadane točno to, kar nas večina misli in čuti, pa morda ne znamo ali si ne upamo izraziti.«42

5.1 POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE

Hip-hop subkultura ima svoje začetke v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar se šele začenja njeno pravo širjenje in vpliv. Z razvojem in širjenjem hip-hopa se širijo tudi značilnosti ameriškega oziroma zahodnega načina življenja. Prvine hip-hopa se vseskozi dopolnjujejo, izboljšujejo; nastajajo pa raznorazne podzvrsti pri plesih, glasbi, grafitih… Organizirajo se razna tekmovanja, kjer lahko pripadniki hip-hopa pokažejo svoje talente. Vse to pa močno širi vpliv ter prepoznavnost hip-hop subkulture po svetu.

Močno prisotna je tudi komercializacija; sprva so bili zvezdniki rapa oziroma hip-hopa tisti, ki so s svojimi besedili vsaj poskušali predstaviti težko življenje v obrobjih velemest, danes pa moraš za uspeh v hip-hopu rapati o slavi, moči, denarju ter ženskah in si za oblačila izbirati nekajkrat prevelike, ohlapne majice ter hlače, nositi »nazaj obrnjeno« kapo in imeti okoli vratu obešenih več zlatih verižic. Mogoče se zdi, da pretiravam s tem stereotipom, vendar ta predsodek na žalost prehaja v kruto realnost, ki hip-hopu ne prinaša ničesar dobrega. Uspeh v hip-hopu pomeni milijonske zaslužke; rap postaja ena najdonosnejših glasbenih zvrsti – hip-hop postaja del glasbe, tako da se bo njegov vpliv težko izničil.

»Mesto, ki ga je v popularni kulturi zavzemala predvsem bolj 'pop' in širši množici prijazna različica rapa, je počasi začel zasedati oster, aktualen, družbenokritičen, pa tudi iskreno osebnoizpovedni rap, …«43

Začetki hip-hopa se pojavljajo pri revnem črnskem prebivalstvu, ki je živelo v kriminalu, nasilju, večinoma že čisto na robu; v glasbi so iskali uteho in upanje, kasneje pa v 42 Pogledi, Razbiti stereotipe, 26. januarja 2011, str. 11. (25.02.2011).43 Prav tam.

70

uspehom ob razvoju hip-hopa videli priložnost, da se ob slavi povzpnejo na »nivo« belskega prebivalstva. V hip-hopu in slavi so videli tudi dokaz enakopravnosti med »dominantnimi« belci in »podrejenimi« črnci. Ob vsem tem pa bistvo rapa postaja zaslužek in ne več kvalitetna glasba. Ustvarjanje glasbe temelji na čim večji prodaji in pridobivanju čim širšega kroga poslušalcev.

Subkulture so kot produkt današnje družbe neizogiben pojav, ki pa v nasprotju s splošnim mišljenjem ne prinaša toliko odpadništva oziroma drugačnosti, kot si to razlaga večina. Subkulture so v osnovi le del dominantne kulture, s svojimi značilnostmi in posebnostmi; hip-hop subkultura pa je ena novejših ter najprodornejših. Hip-hop se sooča z mnogimi predsodki o nasilništvu ter kriminalu, vendar pa vseeno ostaja tisto gibanje, ki svojim pripadnikom omogoča varnost in sprejetost ter zaupanje in možnost svobodnega izražanja v rimah, plesu, grafitih… Pripadnost hip-hopu ni pogojena s širokimi oblačili, nasiljem in nošenju orožja, ampak s tistim, kar resnično čutiš in to je osnovna stvar, ki se pri hip-hopu mora spoštovati.

Hip-hop subkultura je sestavljena iz štirih glavnih elementov: rap, breakdance, DJ-stvo in grafiti; veliko več pa je tistih drugih elementov, kot so beatbox, moda, politična aktivnost ter drugi, ki predstavljajo tudi glavne značilnosti hip-hop subkulture. V teoretičnem delu naloge sem izpostavil tudi nekaj pomembnih predstavnikov, ki so hip-hop in rap postavili na višjo, boljšo raven.

Globalno gledano se hip-hop subkultura hitro in nezadržno širi; nekoliko drugače je s hip-hop gibanjem v Sloveniji, državah bivše Jugoslavije ter Prekmurju. Sem je hip-hop prišel z zamikom nekaj desetletij, čeprav so se že kmalu po začetkih v Ameriki tudi pri nas začeli pojavljati prvi glasbeni albumi ter prvi raperji. Pri nas ne moremo govoriti o tako velikem številu raperjev, da bi lahko kasneje govorili o prav posebnem stilu oziroma slogu hip-hop glasbe, vendar pa se sčasoma že razvija tekmovalnost – čeprav ne v takšni meri kot v Ameriki med Vzhodom in Zahodom, kjer je »raperska vojna« terjala tudi veliko preveč nepotrebnih smrtnih žrtev. Prav tako za naše območje ne moremo govoriti kot pravi, značilen prostor z raznimi geti, ki so polni kriminala, ni tekmovalnosti med deli mest, tako da ni mestnih oboroženih tolp in podobnega. Ljudje iz revnih predelov Bronx-a, Harlem-a in Queens-a si niso mogli privoščiti kaj več od uličnih zabav, prav tako so namesto računalnikov ter mešalnih plošč za podlago rapa uporabljali glasove telesa (beatbox), česar v domači hip-hop sceni nikakor ne zasledimo. Plesalci breakdancea se učijo plesov v plesnih šolah; v Ameriki je to potekalo spontano, kar na ulici oziroma pred bloki ali hišami v revnih četrtih. Prav tako pri nas ne poznamo tako zgovornih grafitov kot, na primer, v Ameriki, kjer je aretacija mladih grafitarjev del vsakdana, kar pa pokaže tudi dvoličnost demokratičnega sistema, ki poveličuje svobodno mišljenje ter izražanje, vlaganja v boj proti kriminalu pa so nekajkrat višja od vlaganj v šolstvo in druge državne sisteme. Domača hip-hop scena se sicer šele začenja razvijati, vendar ima ogromen potencial in podporo ljudi. Izginjajo tisti najbolj kruti predsodki in pojavlja se prava slika hip-hop subkulture, ki jo ljudje z veseljem sprejemajo za nekaj, kar morda lahko ponudi nekaj dobrega vsem ljudem v težkih, brezupnih časih.

71

Nekateri trdijo, da hip-hop kulture pri nas ni, ampak je le izredno slaba imitacija imidža, z izjemo redkih, ki jim udejstvovanje v rapu resnično uspeva na kvalitetni ravni. Sam bi po svojih raziskavah že lahko trdil, da pa ima hip-hop v domovini vseeno velik potencial in mnogo možnosti. Čeprav ni socialnih okoliščin, ki bi pomagale razumeti tisto pravo pripadnost hip-hop gibanju in omogočale kvaliteten razvoj, saj iz tega izhaja tekmovalnost, katera posledično prinaša tudi dobre produkte v glasbi.

»… s svojimi besedili poskušajo postavljati neprijetna vprašanja, razkrivati boleče osebne in kolektivne izkušnje in travme ter poslušalce tudi navdihniti, pri tem pa so zelo artikulirani in presenetljivo prodorni.«44

V empiričnem delu sem poskusil dobiti odgovor na to, kako dobro poznajo hip-hop tisti, ki trdijo, da ga poznajo; rezultati so pokazali, da skoraj nihče ne pozna hip-hop subkulture tako, kot domneva. Zanimivo se mi zdi, da med ljudmi ne prevladuje prepričanje, da je hip-hop subkultura polna nasilja, odpadništva in da jo je mogoče zaslediti le v ameriških oziroma črnskih getih. Velika večina anketirancev se ukvarja z raznimi dejavnostmi, nekateri se štejejo tudi za pripadnika določene subkulture; vsem pa ta dejavnost predstavlja pomemben del življenja. velik delež vprašanih pozna pojem hip-hop in verjamejo, da to ni le glasba polna kletvic ter nespoštovanja. Prav tako jih je velika večina pritrdilno odgovorila na vprašanje, če ima hip-hop subkultura svoje značilnosti, kot je, na primer, moda in izpostavili so res veliko število raznih znanih osebnosti iz sveta rapa ter hip-hopa. Pomemben del raziskave je bilo ugotavljanje razlike med besedama »hip-hop« in »rap«, kar pa sem poskušal podrobno razložiti v teoretičnem delu, čeprav sem tudi v empiričnem delu ugotavljal, kakšen je pomen te razlike za anketirance. Za konec sem poskušal ugotoviti, kakšno prihodnost vprašani pripisujejo hip-hopu in skoraj vsi, ki sceno poznajo, so zagotovili, da hip-hop v Sloveniji in Prekmurju ima velik potencial za razvoj ter širitev, kot se je v preteklosti zgodilo v Združenih državah Amerike.

5.2 EVALVACIJA RAZISKOVALNE NALOGE

Svoje delo bi ovrednotil kot precej dobro; glede na skromne zapise v slovenski literaturi in pomanjkanju oseb, ki bi dovolj dobro poznale hip-hop sceno ter (sprva nepričakovano) zahtevnost same naloge. Poskušal sem se dotakniti vseh odprtih vprašanj in značilnosti ter predsodkov, ki zaznamujejo hip-hop subkulturo, tako v teoretičnem kot v empiričnem delu; tako bi svoje delo ocenil kot kvalitetno in zanesljivo.

Morda mi kakšnih stvari ni uspelo konkretno razložiti; pravilna oblika zapisa »hip-hop«, manjše pomanjkljivosti v razlagi komercializacije ali kakšna (pre)dolga razlaga določene nepomembnosti, vse to lahko daje nekoliko slabši pečat mojemu delu, vendar pa bi sam vse skupaj vsekakor ocenil kot odlično opravljeno.

»Hkrati smo želeli tudi razbiti nekatere negativne stereotipe v zvezi z rapom, ki so se pri nas, pa tudi drugod po svetu, pojavili zaradi nepoznavanja te zvrsti in zaradi načina, na katerega se jo pogosto odločijo predstaviti (predvsem populistični in 'mainstreamovski')

44 Pogledi, Razbiti stereotipe, 26. januarja 2011, str. 11. (25.02.2011).

72

mediji. Čeprav še danes od nekaterih glasbenih poznavalcev lahko slišimo (milo rečeno) ignorantske izjave tipa 'rap je nakladanje' in 'rap ni glasba', …«45

5.3 STATUS HIPOTEZ (POTRDITEV OZ. OVRŽBA)

V raziskovalni nalogi sem potrdil naslednje hipoteze:

H2: Razvoj hip-hopa je bil zelo hiter. H4: Hip-hop subkultura ima svoj način oblačenja. H5: Hip-hop subkultura ima svoj način obnašanja. H6: Hip-hop je sestavljen iz več elementov. H7: Hip-hop je doživel komercializacijo. H9: Pojmov 'hip-hop' ter 'rap' nikakor ne smemo enačiti. H11: V Združenih državah Amerike je to gibanje zelo popularno. H13: V Prekmurju se hip-hop subkultura šele razvija. H14: Pripadniki hip-hopa svoje subkulture ne poznajo dobro. H15: Za pripadnike hip-hop subkulture je le-ta pomemben del življenja.

Ovrgel pa sem naslednje hipoteze:

H1: Večina mladih se samo opredeli kot pripadnike določene subkulture.

Večina anketirancev se ne opredeljuje kot pripadnika določene subkulture, čeprav jim razne dejavnosti predstavljajo pomemben del življenja. velika večina vprašanih spoštuje dejstvo, da so v nečem sprejeti, da nečemu pripadajo, vendar tega ne postavljajo na previsoko raven.

H3: Pripadniki hip-hopa so le Afro-Američani.

Hip-hop se je začel v črnskih getih, vendar se je hitro razširil po vseh območjih sveta. S tem se strinjajo tudi skoraj vsi vprašani v anketi, pa tudi v teoriji ter praksi ta hipoteza več nima prave podlage.

H8: Pripadniki hip-hop subkulture so med ljudmi označeni kot nasilneži.

Presenetljiv odgovor anketirancev, vendar med ljudmi ne prevladuje več prepričanje, da je pripadnost subkulturi nekaj nenormalnega oziroma odklonskega. Razni predsodki prav tako več ne vplivajo na ljudi tako močno, kajti množice so začele na množične medije gledati z rahlim odporom, saj se zavedajo, da je marsikaj, kar jim le-ti ponujajo, napačnega.

Dve hipotezi pa nisem ne ovrgel in niti potrdil:

H10: Večina ljudi ne pozna pravilne opredelitve pojma 'hip-hop'.

Anketirani poznajo pojem »hip-hop«, vendar ne poznajo tistih osnovnih značilnosti ter elementov. Velika večina razume razliko med hip-hopom in rapom, vendar kakšne podrobnejše razlage ne vedo predstaviti.

45 Pogledi, Razbiti stereotipe, 26. januarja 2011, str. 11. (25.02.2011).

73

H12: V Sloveniji in državah bivše Jugoslavije hip-hop ni razvit.

V nekaterih državah bivše Jugoslavije je hip-hop scena razvita že skoraj do vrhunca; drugače je v Sloveniji, kjer se vse skupaj šele začenja konkretno razvijati oziroma širiti svoj vpliv. Vsi, ki so odgovarjali se strinjajo s tem, da ima hip-hop veliko priložnosti ter potenciala za uspeh v svetu domače glasbe.

5.4 MOŽNOSTI OZ. SMERNICE NADALJNJEGA RAZISKOVANJA

Kot sem tudi sam pregledoval analize raznih raziskav glede hip-hopa iz preteklosti, bi bilo zanimivo čez nekaj let ponoviti anketni vprašalnik z istimi vprašanji, kot sem jih postavil jaz. Morda se zdi nepotrebno ter nezanimivo, vendar bi le tako lahko dobili pravo sliko, kako se hip-hop subkultura uveljavlja, širi in vpliva na množice.

Možnosti za nadaljnje raziskovanje je polno; predvsem v tem, da bi se vključili izključno v hip-hop skupino in črpali razne informacije ter izvajali raziskave samo v takšni skupini, da bi vzorec temeljil le na pripadnikih hip-hopa.

Glede možnosti za nadaljnje delo, ki jih ponuja moja raziskovalna naloga bi povedal, da bi lahko vsako vprašanje ankete in nekaj odprtih misli v teoretičnem delu bolj podrobno ter konkretno raziskali ter utemeljili, za kar pa bi bil seveda potreben čas. Sam sem poskušal razložiti čim več stvari in to čim bolj razumljivo, tako da bi moje delo lahko pregledoval vsak, od poznavalca pa do laika in mislim, da mi je to dokaj dobro uspelo ter nisem zaobšel oziroma pustil tistih glavnih značilnosti hip-hopa nepojasnjenih.

»Najvišja hvala, ki jo lahko pokloniš katerikoli zvrsti glasbe – prihaja z obeh strani, punk rocka in hip hopa – je, da ustvarjaš glasbo, ki navdihuje ostale ljudi, da ustvarjajo glasbo, namesto da bi samo sedeli in se prepustili pasivni vlogi publike.«46

5.5 OSEBNO MNENJE AVTORJA

V raziskovalni nalogi sem poskušal hip-hop čim bolj podrobno razložiti ter ga predstaviti širšemu krogu bralcev oziroma ljudi. Sprva sem si vse skupaj predstavljal kot nekaj strani teorije, kratko anketo in analizo v empiričnem delu, na koncu pa je nastal izdelek, na katerega sem prav posebno ponosen in mirno lahko rečem, da je nastalo veliko več, kot sem si zamislil.

O hip-hopu in subkulturah sem se naučil mnogo novega, nekaj, kar se ne moraš naučiti drugje, kot da se nekoliko bolj poglobiš v raziskovanje; vsekakor bolje razumem hip-hop in pripadnost le-temu, razumem, kaj hip-hop nekomu pomeni ter kaj hip-hop dejansko pomeni. Če bi se odločal še enkrat, bi izbral enak naslov, enako temo in naredil enak izdelek. Z rezultatom raziskovalnega dela sem resnično zelo zadovoljen in iskreno povedano mi ni žal, da sem v to vložil toliko časa, kajti zdaj resnično vem, kaj pomeni biti del nečesa ter nekaj pomeniti.

46 Michael Diamond (Beastie Boys).

74

Sami začetki hip-hopa se lahko označijo tudi kot »romantični«; namreč že v času Stare Grčije so po antičnih dežela potovali rapsodi, ki so – kljub razviti kulturi ter visoki znanosti – nepismenemu ljudstvu z ustnim izročilom prenašali zgodbe iz kraja v kraj in iz roda v rod (pripovedovali so tako imenovane ode). Rap-oda oziroma rapsodija je epska pesem, instrumentalna skladba ali recitacija, po navadi precej svobodne oblike in velikokrat ljudskimi melodijami. Po zatonu kar nekaj stoletij je v 18. stoletju ponovno postala popularna ter se v romantiki uveljavila kot pomemben literarni termin. Improvizacija je prisotna prav zaradi svobodne oblike in v Stari Grčiji je veljalo, da nihče ne ustvari verza z heksametri kot to stori legendarni Homer. Tako bi lahko nekoliko v šali, pa tudi zares, Homerja šteli kot prvega moža v hip-hop industriji, Iliado ter Odisejo pa za prvi raperski uspešnici; zdaj se torej vse skupaj ponavlja – zgodovina modernega časa.

»… zgodovini slovenskega rapa in se sprašujemo o družbenokritični drži znotraj te zvrsti glasbe, o povezavah med rapom in politiko, rapom in poezijo, pa tudi o vlogi slovenskega jezika in narečij v rapu.«47

Hip-hop moraš doživeti oziroma kar živeti, da ga lahko razumeš. Vse, kar nam prinaša današnja družba, od razslojevanja, revščine in naraščanja kriminala, pa pomeni, da bo tudi hip-hop scena dobila »svoje pravo okolje«, v katerem se bo lahko nemoteno razvila.

»Poslanstvo hip hopa je spoštovati svetost in dostojanstvo življenja brez diskriminacije ali predsodkov. Hip hop se bori proti revščini, spregovori o krivicah in ustvarja bolj skrbno družbo in svet, v katerem je več miru.«48

47 Pogledi, Razbiti stereotipe, 26. januarja 2011, str. 11. (25.02.2011).48 Rok Trkaj v reviji Ona o poslanstvu hip-hop subkulture, neznana številka, str. 20. (25.02.2011).

75

»čas, ka ga davlen, čas, ka ga man, brez dezinformacije gučin tou, ka znan«

6. VIRI IN LITERATURA

6.1 BESEDILO

1. COOLTURA: uvod v kulturne študije, (Knjižna zbirka Scripta), Ljubljana: Študentska založba, 2002.

2. Stankovič, P., Tomc, G., Velikonja, M. (uredili), URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih, (Zbirka posebne izdaje/ŠOU), Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1999.

3. Sociologija: učbenik za 280-urni predmet sociologije v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja, Ljubljana: DZS, 2006.

4. Gelder, K., Subcultures: Cultural histories and social practice, (British Library Cataloging in Publication Data), Great Britain: MPG Books Ltd, Bodmin, 2007.

5. Morrell, E., Andrade, J. D., Promoting Academic Literacy with Urban Youth Through Engaging Hip Hop Culture, 2003.

6. Rivera, Raquel Z., New York Ricans from the hip hop zone, New York, 2003.

7. Chang, J., Can't Stop Won't Stop: A History of the Hip-Hop Generation, Združene države Amerike, 2005.

8. SUBKULTURE: prispevki za kritiko in analizo družbenih gibanj 6/7, Maribor: Subkulturni azil, (Frontier; 020; 027; 033; 042), 2002.

9. SUBKULTURE: prispevki za kritiko in analizo družbenih gibanj 9, Maribor: Subkulturni azil, (Frontier; 049), 2002.

10. Koren, M., Hip hop kultura, Diplomsko delo, Ljubljana, 2004.

11. Delo, Kdorkoli misliš, da sem: Eminem – belec, ki se je na vrh prebijal iz črnskega okolja, petek, 5. novembra 2010. (25.02.2011).

12. Pogledi, Popis pRAPivalstva, 26. januarja 2011. (25.02.2011).

13. Pogledi, Razbiti stereotipe, 26. januarja 2011. (25.02.2011).

14. Članek v reviji Ona, Rok Trkaj: »Yo«, neznana številka. (25.02.2011).

15. http://sl.wikipedia.org/wiki/Kultura (10.11.2010).

16. http://sl.wikipedia.org/wiki/Subkultura (10.11.2010).

6.2 SLIKE

17. http://www.gfm-ljutomer.si/ (17.03.2011).

18. http://www.gimvic.org/dijaki/izdelki_dijakov/hiphop/prvavmmdmx.htm (15.03.2011).

76

»povejte, gda te notre, da te prave hip-hop, tou, ka znate elemente, ne pomejne, ka ste not«

7. PRILOGE

7.1 ANKETA

Sem Grega Konkolič, dijak 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in pripravljam maturitetno nalogo z naslovom Hip-hop subkultura v Prekmurju. Pripravil sem kratek anketni vprašalnik, kateri mi bo pri tej nalogi zelo pomagal. Anketni vprašalnik je anonimen. Hvala Vam, da ste si vzeli nekaj minut in prispevali velik delež k mojemu raziskovanju.

Spol:a) Moškib) Ženski

Starost:_____

Izobrazba:a) Nedokončana osnovna šola (I. stopnja)b) Končana osnovna šola (II. stopnja)c) Končana srednja šola (III., IV., V. stopnja)d) Končana višja šola (VI. stopnja)e) Končana visoka šola (VII./1 stopnja)f) Končana univerza (VII./2 stopnja)g) Magisterij (VIII./1 stopnja)h) Doktorat (VIII./2 stopnja)

Bivališče:a) Podeželjeb) Mesto

1. Kaj je vaša prva misel ob omembi besede subkultura?a) Uporništvob) Del kulturec) Nasilništvo

2. Napišite svoj hobi, kateremu posvetite največ prostega časa.

_________________________________________________

3. Menite, da ima vaš hobi pomembno vrednost v vašem življenju?a) Dab) Ne

77

4. Se sami opredeljujete kot pripadnika določene subkulture?a) Dab) Ne

5. Označite z 1, če se s trditvijo popolnoma ne strinjate in s 5, če se s trditvijo popolnoma strinjate.

Pripadnost subkulturi pomeni: 1 2 3 4 5Obveznost

VarnostSprejetostDruženje

Možnost zaupanja

6. Poznate pojem hip-hop subkultura?a) Dab) Ne

7. S številkami od 1 do 8 označite pomembnost navedenih pojmov v hip-hop subkulturi.1 – najbolj pomembno8 – najmanj pomembno

___ Breakdance___ Beatbox___ Politična aktivnost___ Skateboard oz. rolka___ Rap___ Dreadlocksi (dredi) ali obritoglavost___ Grafiti___ DJ-stvo

8. Hip-hop lahko srečamo samo v Afro-ameriških getih.a) Popolnoma držib) Deloma drži, saj obstajajo izjemec) Popolnoma ne drži

9. Pripadniki hip-hopa so nasilneži, vandali ter uporniki.a) Držib) Ne drži

78

10. Hip-hop in rap sta dve besedi za enako stvar.a) Dab) Nec) Ne poznam teh besed

11. Hip-hop ima svoj stil oblačenja.a) Držib) Ne držic) Ne vem

12. Pripadniki hip-hopa uporabljajo svoj sleng, ki je poln kletvic in nespoštljivih besed.a) Popolnoma se strinjamb) Strinjam se, vendar to zaznamuje hip-hopc) Ne strinjam sed) Ne vem

13. V Prekmurju se hip-hopu posveča premalo pozornosti.a) Držib) Ne držic) Ne vem

14. V Sloveniji se hip-hopu posveča premalo pozornosti.a) Držib) Ne držic) Ne vem

15. Ali poznate kakšnega hip-hoperja ali raperja?a) Dab) Ne

16. Če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili z Da, potem navedite vam najbolj znanega.

____________________________________________________________________

Hvala za sodelovanje!

79

7.2 ČLANEK NA www.sobotainfo.com

HIP-HOP SUBKULTURA V PREKMURJU

Sem Grega Konkolič, dijak 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in pripravljam maturitetno nalogo z naslovom Hip-hop subkultura v Prekmurju. Za to temo sem se odločil predvsem zaradi same zanimivosti hip-hopa, ki pa je v očeh mnogih vse prevečkrat napačno označen ter ga mnogi obsojajo tudi brez pravih razlogov. Po navadi je vse, kar je nekoliko drugačno od »normalnega«, takoj označeno za nesprejemljivo in tako je tudi z omenjeno subkulturo, ki se sama po sebi noče podrejati vrednotam, ki jih ponuja kultura vladajočih.

S svojim raziskovanjem hočem odkriti predvsem to, koliko je hip-hop v Prekmurju poznan in koliko pozornosti mu je namenjene. Zanima me tudi, kakšne izkušnje imajo hip-hoperji z morebitnim neodobravanjem širše družbe. Zanima me tudi potencial, ki ga okolje nudi razvoju subkultur in kakšne možnosti ima v Prekmurju hip-hop. Opravim sem nekaj kratkih intervjujev, enega s prekmursko hip-hop skupino Stekli psi in vsakič dobil zanimive informacije ter poglede iz prve roke zvestih pripadnikov hip-hopa.

Za konec bi rad ugotovil tudi, kaj pripadnikom določenih subkultur, oziroma konkretneje pripadnikom hip-hop subkulture, pomeni ta pripadnost in če res vedo, komu ali čemu dejansko pripadajo. Moja največja želja je hip-hop približati čim večjemu številu ljudi in omenjeno subkulturo prikazati v pravi luči ter izbrisati vsaj nekaj predsodkov, ki se pojavljajo ob omembi hip-hopa. Uspeh bi bil že, če bi se spremenila ta obsodba: »Fčera san biu na hip-hoperskon koncerte! -Eh, tou so palik tisti, ka neka brezveze skačejo pa preklinjajo pa šürke lače na sejbe vlačijo, gele?«

V ta namen sem pripravil kratek anonimni anketni vprašalnik, ki mi bo zelo pomagal. Hvala za teh nekaj minut, ki bodo vsekakor prispevale velik delež k mojemu delu.

»http://www.eSurveysPro.com/Survey.aspx?id=ca8a57fc-0860-4cc9-afe6-fc7f5dc38fa7«

7.3 OSTALO GRADIVO

Razni dodatki k mojemu raziskovalnemu delu so še:

intervju s skupino Stekli psi nekaj kratkih forumskih vprašanj na raznih spletnih straneh pogovori z nekaterimi poznavalci in pripadniki po raznih spletnih socialnih

omrežjih, vendar teh pogovorov (zaradi zasebnosti) ne morem razkriti

80

http://www.eSurveysPro.com/Survey.aspx?id=ca8a57fc-0860-4cc9-afe6-fc7f5dc38fa7

hip-hop subkultura

Documents