GRŠKA ANTIKA II

Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.

GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015

Klasično obdobje

Periodizacija grške umetnosti

• Geometrično obdobje (1100–750 pr. n. št.)

• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)

• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)

• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)

KLASIČNO OBDOBJE(479–323 pr. n. št.)

• obdobje zazanamujejo vojne s Perzijci (490 - 479 pr. n. št.)• prvič v grški zgodovini sklenjeno vojaško zavezniško, ki je povezovalo vse grške

polise proti Perzijcem – helenska zveza• nato ustanovljena Atiško-delska pomorska zveza, ki naj bi branila Grčijo pred

nadaljnjimi napadi (vodilno vlogo prevzamejo Atene - tudi v umetnosti)• Atene: Periklejeva doba (461 - 429 pr. n. št.) - vrh grške klasične umetnosti

(zlata doba)• sledijo spori med Grki - peloponeške vojne (431 - 404 pr. n. št.), zaton zlate

dobe, začetek obdobja propada• čas, ko se ljudje v grških mestih začnejo spraševati o pomenu starih tradicij in

dvomiti v legende o bogovih - pozornost se usmeri k naravi stvari

Splošno

Umetnost

• prehod iz arhaične v klasično dobo od začetka do sredine 5. stol. pr. n. št. pomeni pridobivanje na zrelosti, spretnosti in samozavesti

• okrog 450 pr. n. št. se začne pravo klasično obdobje, v katerem kasnejši rodovi vidijo veliko klasično kulturo

• umetnost je tehnično izpopolnjena, a zadržana v čustvih (izogiba se skrajnosti - prikazu jeze ali veselja, mladosti ali starosti...)

• vsak del postane del celote – usklajenost in razmerje med posameznimi sestavinami

• prizadevanje za idealno, popolno obliko – klasični ideal lepote

• Atene postanejo veliko umetnostno središče

Slikarstvo

Atiški sovji skifos z Mosta na Soči, višina 8,7 cm, sredina 5. stol. pr. n. št., Tolminski muzej

Lekitos z belo osnovo, Smrt in Spanec nosita bojevnika

k počitku, višina 49 cm,

pripisan slikarju Tanatosu, ok. 435-425 pr. n. št.,

The British Museum, London

Grob potapljača, okrog 480 pr. n. št., Museo Archeologico Nazionale di Paestum

Kiparstvo

• zgodnja klasika se imenuje tudi strogi stil (med 480 in 450 pr. n. št.)

• kipi na obrazih izražajo popolni mir, ni realizma (slabosti, bolečine…)

• prevladujejo podobe slavnih posameznikov in bogov

• večja razgibanost, nakazovanje gibanja, dinamična drža - pojavi se KONTRAPOST

• priljubljene naravne drže, gibanje in povezava med osebami; popolna telesa in slikovito nagubana oblačila

• izredno priljubljen material za kipe je bron, marmor se uporablja predvsem za stavbno plastiko

• znani klasični grški kiparji:

- 5. stol. pr. n. št.: Poliklet, Fidija, Miron

- 4. stol. pr. n. št.: Praksitel, Lizip, Skopas

Efeb z Akropole (Kritiosov deček), 490 – 480 pr. n. št., Muzej na Akropoli, Atene

AVRIGA, 478 ali 474

Auriga (Voznik) iz Delfov, 474 pr. n. št., Muzej Delfi

Zeus ali Pozejdon z rta Artemision, ok. 460-450 pr. n. št.,

National Archaeological Museum,Atene

Kipa iz morja pri mestu Riace (Bronzi di Riace), ok. 460-450 pr. n. št., Museo Nazionale della Magna Grecia, Reggio Calabria

Miron

Diskobolos (metalec diska), ok. 450 pr. n. št.,

rimska marmorna kopija po bronastem originalu,Palazzo Massimo alle Terme, Rim

Poliklet

Doriforos (Kopjenosec),ok. 450-440 pr. n. št.,rimska marmorna kopija po bronastem originalu,Museo Archeologico Nazionale di Napoli

Fidija

Atena Partenos, rekonstrukcija, krizelefantinska tehnika,

ok. 438 pr. n. št.

Fidija

Olimpijski Zeus, krizelefantinska tehnika, rekonstrukcija,

ok. 430 pr. n. št.

Praksiteles

Knidska Afrodita,ok. 350-340 pr. n. št.,

rimska marmorna kopija, Glyptothek, München

Arhitektura in stavbna plastika

zatrep / čelo

akroterij

triglifarhitrav

abakus

ehinusvrat

metopa

steblo

Stilobat – podnožje stebra

Stereobat –Podnožje stebrišča

voluta

abakusKapitel

baza

steber

žlebiči

friz

VolutaRozetaAkant

Arhitrav / preklada

žleb

greben

DORSKI RED JONSKI RED KORINTSKI RED

venec

friz

Kapitel

Zobni friz

Ogredje

Olimpija

Olimpija

Olimpija

Zevsov tempelj, ok. 472-456 pr. n. št., Arhitekt Libon iz Elide, Olimpija

Rekonstrukcija

Zevsov tempelj, Olimpija- okras na timpanonih, mojster Pajonij,

ok. 460 pr. n. št.- okras na metopah v portiku, mojster iz

Olimpije, ok. 460 pr. n. št.

Vzhodni timpanon, Archaeological Museum, Olimpija

Zahodni timpanon, Archaeological Museum, Olimpija

ZGORAJ (Z stran): Heraklej ubije nemejskega levaHeraklej se bojuje z lernajsko hidroHeraklej prinese stimfalske ptice v AteneHeraklej ujame kretskega bikaHeraklej ukroti kerinejsko košutoHeraklej ubije kraljico Amazonk

SPODAJ (V stran):Heraklej z erimantskim merjascemHeraklej in ena od Diomedovih kobilHeraklej ubije GerionaHeraklej in zlata jabolka HesperidHeraklej in KerberHeraklej čisti Avgijeve hleve

Zevsov tempelj, metope, Archaeological Museum, Olimpija, in Musée du Louvre, Pariz

Heraklej in zlata jabolka Hesperid

Atene

Akropola, Atene

Periklej, rimska kopija Kresilasovega kipa, ok. 429 pr. n. št.,

British Museum, London

Akropola, maketa

Akropola, Atene

Propileje, ok. 437-432 pr. n. št.

Propileje, rekonstrukcija

Propileje

Partenon, arhitekta Iktin in Kalikrat, ok. 447-438 pr. n. št.

Partenon

Friz

Partenon, kiparski okras:- na obeh trikotnih timpanonih so prizori z zgodbo Atene, - metope, ki se v frizu izmenjujejo s triglifi,- friz, ki poteka po zunanji strani naosa pod stropomMetope

Timpanon

Partenon, ostanek kiparskega okrasa in situ

Vzhodni timpanon, ok. 447-432 pr. n. št.British Museum, London

rekonstrukcija

Zahodni timpanon, ok. 447-432 pr. n. št.British Museum, London

Metope, ok. 446-442 pr. n. št.

Južne metope:KENTAVROMAHIJA

nahajališče: Acropolis Museum, Atene, in British Museum, London

Metope s partenona, New Acropolis Museum, Atene

Lawrence Alma-Tadema, Fidija razkazuje partenonski friz prijateljem, 1868

Partenonski friz, British Museum, London

Partenonski friz, ok. 442–438 pr. n. št.

Panatenajska procesija

VZHODNI FRIZ - deklice - junaki - bogovi - peplos - bogovi - junaki - deklice

Peplos

VZHODNI FRIZ

VZHODNI FRIZ

ZAHODNI FRIZ - konjeniki

JUŽNI FRIZ, vzhodni del – žrtvene živali

SEVERNI FRIZ: vzhodni del – nosači, žrtvene živali

Tempelj Atene Nike, ok. 421–415 pr. n. št.

Tempelj Atene Nike, okras na balustradi, ok. 410 pr. n. št.

Erehtejon, ok. 421-405 pr. n. št.

Erehtejon

Agora, Atene

StoaOdeon

Bulevterij

Odeon

Stoa

Bulevterij

Shema grškega gledališča

TEATRON

ORKESTRA

SKENE

Gledališče v Epidavru, ok. 330-320 pr. n. št.

Urbanizem

mesto MILET, arhitekt Hipodam, 470 pr. n. št.

mesto PRIENA, 350 pr. n. št.