gradivo maj 2018 - zdu-giz · v primeru, da depozitne institucije ne bi obstajale, bi vsaka...

1

GRADIVO za

preizkus znanja s področja trženja enot investicijskih skladov

Maj 2018

Kazalo

Sklop 1: OSNOVNE ZNAČILNOSTI FINANČNEGA SISTEMA IN FINANČNIH PRODUKTOV …..str. 2g. Urh Bahovec

Sklop 2: DEJAVNIKI IZBORA INVESTICIJSKEGA SKLADA …………………………………………str. 42g. Urh Bahovec

Sklop 3: PREDPISI, KI UREJAJO PODROČJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB ZA UPRAVLJANJE…………………………………………………………………………………...str. 92g. Primož Damjanovič

Sklop 4: IZBRANE VSEBINE PREDPISOV S PODROČJA TRGA FINANČNIH INSTRUMENTOV………………………………………………………………………………...str. 159mag. Andrej Šercer

Sklop 5: PREDPISI O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA……………………………….……………………………………………………...str. 183g. Bogdan Tušar

Sklop 6: DAVČNI PREDPISI, KI SE NANAŠAJO NA OBDAVČITEV IMETNIKOV INVESTICIJSKIH KUPONOV OZIROMA DELNIC INVESTICIJSKIH SKLADOV…………..………..……….str. 222

mag. Gregor SlugaSklop 7: (1. DEL) POSLOVNA ETIKA IN ODNOS DO VLAGATELJEV …………………………….str. 241

g. Urh BahovecSklop 7: (2. DEL) POSLOVNA ETIKA IN ODNOS DO VLAGATELJEV

Izvensodno reševanje sporov…………………………………………………………………..str. 264mag. Andrej Šercer

2

Sklop 1:

OSNOVNE ZNAČILNOSTI FINANČNEGA SISTEMA IN FINANČNIH PRODUKTOV

Urh Bahovec

20. 04. 2018

Gradivo za preizkus s področja trženja IS in prodaje IK oz delnic IS 4

FINANČNI SISTEM

Finančni sistem je pomemben del narodnega gospodarstva. Poglavitna naloga finančnega sistema, ki ga sestavljajo finančne institucije, finančni trgi in finančni inštrumentije vzpostavitev povezave med varčevalci in investitorji.[1]

[1] Finančni sistem bi tako lahko opredelili kot sistem, ki ga tvorijo finančne institucije, finančni trgi in finančni inštrumenti, z namenom vzpostaviti čim učinkovitejšo prenos prihrankov od varčevalcev na investitorje.

3

20. 04. 2018


Finančni sistem

Finančne institucije Finančni trgi Finančni instrumenti

20. 04. 2018


FINANČNE INSTITUCIJE

Neposreden prenos, agentski prenos, posreden prenos Prenos finančnih prihrankov je lahko neposreden, kjer

končni varčevalci sami neposredno prenašajo finančne presežke na končne investitorje. Druga možnost pa je posreden prenos finančnih prihrankov, kjer končni varčevalci prenašajo finančne presežke na končne investitorje posredno s pomočjo finančnih institucij, ki jih imenujemo finančni posredniki. Posledica tega je vzpostavitev posrednega finančnega razmerja med končnim varčevalcem in končnim investitorjem. V primeru, ko finančnih posrednikov v narodnem gospodarstvu sploh ne bi bilo, bi to pomenilo manjši obseg varčevanja, manjši obseg finančnih prihrankov in manj racionalno alokacijo denarne akumulacije.

Po funkcionalnem načelu delimo finančne institucije (finančne posrednike) na depozitne in nedepozitne finančne institucije.

4

20. 04. 2018


FINANČNE INSTITUCIJE

DEPOZITNE

Poslovne banke

Hranilnice

Kreditne zadruge

Vzajemne hranilnice

NEDEPOZITNE

INVESTICIJSKI SKLADI

Vzajemni skladi (odprti)

Investicijske družbe (zaprti)

POGODBENO FINANČNE

INSTITUCIJE

Zavarovalnice

Pokojninski skladi

5

20. 04. 2018


Depozitne finančne institucije

Skupna značilnost depozitnih finančnih institucij je zbiranje finančnih prihrankov varčevalcev na osnovi vlog oz. depozitov z različnim rokom zapadlosti (vloge na vpogled, vezane vloge). Depozitne finančne institucije največkrat prenašajo zbrana sredstva varčevalcev na deficitne gospodarske celice z odobravanjem posojil, delno pa tudi z nakupom njihovih vrednostnih papirjev.

20. 04. 2018


Nariši bilanco stanja banke

6

20. 04. 2018


Prednosti depozitnih finančnih institucij:

Ponujajo hranilne vloge, ki omogočajo takšne zneske in likvidnostne preference, kakršne želi večina suficitnih celic;

Prejete vloge preoblikujejo v posojila v takšni velikosti in zapadlosti, kot jo želijo deficitne celice;

Prevzemajo tveganje za odobrena posojila; Imajo več izkušenj za ocenitev kreditne sposobnosti deficitnih

celic kot posamezne suficitne celice; Diverzificirajo (razpršijo) posojila med številne deficitne celice in

absorbirajo slabe kredite bolje kot jih lahko individualne suficitne celice; Vlagateljem za njihove prihranke zagotavljajo nominalno trdno

vrednost.

20. 04. 2018


K depozitnim finančnim posrednikom sodijo komercialne banke, hranilno-kreditna združenja, hipotekarne banke in kreditne zveze.

7

20. 04. 2018


V primeru, da depozitne institucije ne bi obstajale, bi vsaka suficitna celica morala sama najti deficitno enoto, ki si želi izposoditi točno določen znesek posojila za določeno časovno obdobje, v katerem so ti prihranki na voljo.Vsaka suficitna celica bi morala tudi sama oceniti kreditno sposobnost deficitne celice in se izpostaviti tveganju nepravilnega ravnanja. Pod temi pogoji bi večina suficitnih celic raje obdržala svoje prihranke, kot pa jih razdelila deficitnim celicam. S tem bi bil tok prihrankov od suficitnih do deficitnih celic moten.

20. 04. 2018


Druge finančne posrednike uvrščamo med nedepozitne. Delimo jih v dve podskupini, in sicer v pogodbene finančne institucije in investicijske sklade.

8

20. 04. 2018


Pogodbeni finančni posredniki

na podlagi pogodb, ki jih sklenejo, zagotavljajo različne vrste izplačil denarnih zneskov v prihodnje. Na pasivi premoženjske bilance imajo obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih zavarovalnihali pokojninskih pogodb, na aktivi pa so različne finančne naložbe. Njihova primarna naloga je izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vzporedna pa opravljanje finančnega posredništva. V to skupino spadajo zavarovale družbe in pokojninski skladi.

20. 04. 2018


Nariši bilanco stanja zavarovalnice!

9

20. 04. 2018


Investicijski skladi

Druga podskupina nedepozitnih finančnih posrednikov so investicijski skladi. Preko njih lahko posamezniki naložijo svoje finančno premoženje posredno v vrednostne papirje. Varčevalcem nudijo strokovno upravljanje njihovih prihrankov in jim z diverzifikacijo portfelja omogočajo zmanjševanje tveganja. Ti finančni posredniki imajo na pasivi svoje premoženjske bilance delnice, če gre za zaprte investicijske sklade (investicijske družbe), v primeru odprtih (vzajemnih skladov) pa investicijske kupone. Na aktivi imajo različne portfelje vrednostnih papirjev, skladno s poslovno politiko posameznega sklada.

20. 04. 2018


Nariši bilanco stanja: Vzajemnega sklada Investicijske družbe

10

20. 04. 2018


VLOGA FINANČNIH INSTITUCIJ PRI PRENOSU PRIHRANKOV Sprva se je razvil neposredni prenos prihrankov. Omejitve

neposrednega prenosa prihrankov so posledica različni potreb oziroma zmožnosti realnih investitorjev na eni strani in varčevalcev na drugi strani.

Za večji in učinkovitejši prenos finančnih prihrankov so na trgu potrebne finančne institucije. Finančne institucije se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo finančnih oblik in/ali storitev. Razvoj finančnih institucij je posledica vrste prednosti, ki jih ima takšen posreden prenos tako na realne investitorje na eni strani kot tudi na varčevalce.

20. 04. 2018


Prednosti z vidika:

realnih investitorjev (velja tudi za varčevalce): sprememba velikosti prihrankov; sprememba ročnosti prihrankov;

varčevalcev: večja kvaliteta naloženih prihrankov večja likvidnost

narodnega gospodarstva: večji in učinkovitejši prenos prihrankov obseg prihrankov večji obseg realnih investicij višji gospodarski rasti. ekonomije obsega

12

20. 04. 2018


FINANČNI TRGI

Finančni trgi s finančnimi institucijamipredstavljajo mehanizem, ki omogoča prenos prihrankov od tistih ekonomskih subjektov, ki varčujejo (običajno je to prebivalstvo), na tiste, ki investirajo v produktivne namene (običajno je to gospodarstvo). Gre za prenos tistega dela prihrankov ekonomskih subjektov, ki ga le-ti ne porabijo za svoje nefinančne naložbe (nepremičnine, oprema, znanje). Ta del prihrankov imenujemo finančni prihranki (Mramor, 1993, str.65).

13

20. 04. 2018


Finančni trg

Današnji finančni trg je po obsegu globalen in je eno najhitreje razvijajočih se gospodarskih področij. Tu se vsak dan pojavljajo novi instrumenti, s katerimi poskušajo finančne institucije, podjetja, država in ostali pritegniti investitorje, da bi svoje prihranke naložili prav v njihove finančne instrumente. Prenos finančnih prihrankov lahko poteka neposredno ali posredno od končnih varčevalcev na končne investitorje. Posreden prenos poteka preko financnih posrednikov, finančnih institucij, ki posredno prenašajo finančne presežke od končnih varevalcev (suficitnih celic) na končne investitorje (deficitne celice).

20. 04. 2018


Ekonomska funkcija

Ekonomska funkcija finančnih trgov je torej omogočanje takšnega prenosa prihrankov od varčevalcev na investitorje, da bodo prihranki uporabljeni ekonomsko učinkovito. S tem se večata premoženje in potrošnja varčevalcev, investitorjev in celotnega gospodarstva (Mramor, 1993, str.67). Ekonomski pomen prenosa prihrankov je v tem, da se prihranki porabijo za investicije v takšno realno aktivo (npr. stroje, opremo) , ki zagotavljajo tržno in finančno uspešno blago oz. storitve. Učinkovit prenos prihrankov zagotavlja, da investirajo samo tisti ekonomski subjekti, ki imajo najboljše sposobnosti in možnosti, ostali pa varčujejo. Finančni trgi zagotavljajo alokacijo produkcijskih faktorjev in je nepogrešljiv v sodobni tržni ekonomiji.

14

20. 04. 2018


Finančna funkcija

Zagotavljanju likvidnosti[1] (možnost spremembe prihrankov, ki se nahajajo v nedenarni obliki (npr. obveznice, delnice) v denar, ki ga nameni za nakup druge finančne aktive, realne naložbe ali potrošnjo, je velika spodbuda varčevanju), kar ima pozitiven vpliv na varčevanje in s tem na realne investicije in gospodarski razvoj.

Možnosti razpršitve naložb (diverzifikacija): Razpršitev prihrankov enega varčevalca na več investitorjev zmanjšuje tveganje, da varčevalec ob dospetju ne bo dobil obljubljenega donosa. Verjetnost, da svojih obljub ne bodo izpolnili vsi investitorji, je namreč manjša kot, da svojih obveznosti ne bo izpolnil en investitor. Finančni trg to omogoča tako, da so naložbe v vrednostne papirje praviloma deljive(npr. veliko število delnic majhne nominalne vrednosti). Vsak varčevalec tako lahko kupi poljuben del finančne naložbe posameznega izdajatelja in s svojimi prihranki lahko kupi večje število naložbe različnih izdajateljev s čemer zmanjšuje tveganje, da njegovi prihranki ne bodo zagotovili pričakovanega donosa, kar ima prav tako pozitiven vpliv na varčevanje in s tem na realne investicije in gospodarski razvoj

[1] Poznamo dva pojma likvidnosti: 1. zmožnost poravne določene obveznosti na določen dan, 2. zmožnost spremembe nedenarne naložbe v denarno obliko. Likvidnost posameznih naložb (zmožnost prodaje naložbe brez izgube) je odvisna od razvitosti in velikosti finančnega trga.

20. 04. 2018


DELITEV FINANČNEGA TRGA

Finančne trge lahko razvrstimo v skupine na različne načine. Najširša delitev, ki se tudi največkrat pojavlja v literaturi, je delitev finančnega trga na denarni trg in trg kapitala.

Trga se med seboj razlikujeta glede na rok prenosa finančnih sredstev od suficitnih k deficitnim celicam na finančnem trgu. Pomemben most med denarnimi trgi in trgi kapitala predstavljajo nekatere finančne institucije, predvsem poslovne banke.

15

20. 04. 2018


TRG DENARJA

Trg denarja je del finančnega trga na katerem se trguje s kratkoročnimi finančnimi instrumenti. To so kratkoročna posojila in vrednostni papirji, ki imajo do dospetja manj kot eno leto. Tipični kratkoročni vrednostni papirji so: blagajniški zapisi(izdajajo jih centralna banka in poslovne banke), komercialni zapisi (izdajajo jih nebančni izdajatelji) in zakladne menice kot državni vrednostni papir.

20. 04. 2018


Denarni trg

omogoča prenos velikih vsot denarja od varčevalca k investitorju v razmeroma kratkem casu in z relativno nizkimi stroški ter predstavlja vlagatelju glavni vir in pretok denarnih sredstev, s katerim ohranja likvidnost (plačilno sposobnost).

16

20. 04. 2018


Instrumenti[1] denarnega trga

so vsa kratkoročna posojila in kratkoročni vrednostni papirji države, poslovnih bank, prvovrstnih podjetij in drugih finančnih in nefinančnih institucij. Kratkoročna posojila so običajno pogodbeno dogovorjena in se praviloma ne prodajajo na sekundarnem trgu. Za njihov obstoj sta bistveni obljubljena obrestna mera in njihova varnost. S kratkoročnimi vrednostnimi papirji se trguje na sekundarnem trgu. Njihove cene in donosnosti so tesno povezane s tistimi, ki jih ponujajo oz. dosegajo novoizdani instrumenti. Ti vrednostni papirji se običajno pojmujejo kot likvidna sredstva, saj zanje velja, da jih je mogoče prodati pred dospetjem za ceno, ki je blizu nakupni. Za denarni trg so značilni nizko tvegani dolžniški vrednostni papirji. Te instrumente lahko zaradi njihove varnosti in likvidnosti imenujemo »cash equivalents«.

[1] Najbolj pogosti inštrumenti denarnega trga v ZDA so zakladne menice, potrdila o vlogi, komercialni zapisi, bančni akcepti, evrodolarji in reodkupni sporazumi.

20. 04. 2018


TRG KAPITALA

Trg kapitala je del finančnega trga za dolgoročne finančne naložbe. V tržni ekonomiji opravlja predvsem naslednje funkcije (Mramor, 1998, str.1):

omogoča in spodbuja oblikovanje čim večjega obsega prihrankov,

usmerja zbrane prihranke v najboljše možne investicije in

omogo a oblikovanje optimalne likvidnosti ekonomskih subjektov.

17

20. 04. 2018


Za učinkovito opravljanje teh funkcij je potrebno na trgu zagotoviti varnost, zaupanje, transparentnost, likvidnost, stabilnost in donosnost.

20. 04. 2018


Na trgu kapitala poteka trgovanje z dolgoročnimi finančnimi inštrumenti, in sicer z lastniškimi vrednostnimi papirji (delnice podjetij in finančnih institucij) in dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznice podjetij, bank, države, občin, državnih institucij in skladov).

18

20. 04. 2018


Sredstva, vložena na trgu kapitala imajo predvsem naložbeno funkcijo, ki naj bi zagotovila vlagatelju večji donos (Špec, 1996, str.23). Osnovni namen trga kapitala je spodbuditi in povečati obseg varčevanja ter usmeritev v najbolj produktivne naložbe.

20. 04. 2018


Trg kapitala

V širšem smislu se na trgu kapitala odvijata ponudba in povpraševanje po dolgoročnih finančnih sredstvih (rok, daljši od enega leta). Trg kapitala se deli na trg dolgoročnih posojil in trg vrednostnih papirjev (Prohaska, 1999, str.11). Trg posojil predstavlja pogodbeno dogovorjeno neposredno razmerje med posojilodajalcem in posojilojemalcem. Za posojila je značilno, da nimajo zelo razvitega sekundarnega trga, čeprav je možna njihova odprodaja pred dospetjem (npr. z diskontom), saj je zaradi neuniformiranosti pogodbenih določil posameznega posojila otežena njihova medsebojna primerjava in s tem vzpostavitev nekega likvidnejšega trga.

19

20. 04. 2018


Za razliko od trga posojil pa je trg VP neoseben ali tki javni trg, saj so si kupci in prodajalci med seboj nepoznani, ker trgovanje večinoma poteka prek agentov ali borznih posrednikov. Del tega trga pa je le bolj oseben pri čemer gre za tki zasebnii trg, pri čemer je krog kupcev dolčene finančne naložbe vnaprej omejen.

20. 04. 2018


Trge VP lahko nadalje delimo glede na vrsto VP (npr. trg dolžniških VP/npr. obveznic; trg lastniških VP/ npr. delnic) te lahko nadalje delimo npr. na trg državnih obveznic, trg podjetniških obveznic, ipd.

20

20. 04. 2018


Primarni in sekundarni trg

Trg vrednostnih papirjev delimo na primarni in sekundarni trg in še nadalje na terciarni[1] in kvartarni[2] trg (Bohorc, 2001).

Primarni trg vrednostnih papirjev je namenjen novoizdanim (emisijskim), prvič ponujenim vrednostnim papirjem. Cilj posameznika, podjetja, banke ali državne institucije je z izdajo vrednostnega papirja priti do denarja za financiranje svojih izdatkov.

Sekundarni finančni trg je namenjen trgovanju z že obstoječimi finančnimi oblikami. Vrši se takoimenovana preprodaja vrednostnih papirjev in menjava lastništva.

[1] O terciarnem trgu kapitala govorimo, ko gre za prodajo vrednostnih papirjev podjetij, ki sicer kotirajo na borzi, preko bannih okenc. To poteka v neposrednih, telefonskih ali raunalniških povezavah med finančnimi posredniki in agenti.

[2] O kvartarnem trgu govorimo, ko se prodajajo vrednostni papirji institucionalnim varčevalcem.

20. 04. 2018


21

20. 04. 2018


VRSTE NALOŽB

S svojo dejavnostjo posamezniki pridobivajo denarna sredstva, ki jih delno porabijo za tekočo potrošnjo, preostali del, takoimenovane prihranke, pa lahko naložijo. Prihranke lahko naložijo realno ali finančno, in to bodisi neposredno ali pa posredno preko finančnih institucij. Če posameznik prihranke uporabi za nakup dolgoročnih realnih dobrin, govorimo o realnih naložbah, če pa prihranke prenese na druge ekonomske subjekte, je prenos v sodobnih ekonomijah praviloma finančne narave, zato govorimo o finančnih naložbah (Mramor, 1993, str.111).

20. 04. 2018


Vsako leto se pojavi cela vrsta novih finančnih naložb. Finančne institucije, podjetja kot tudi država ponujajo vlagatelju pestro izbiro finančnih naložb za izdelavo osebnega premoženjskega načrta. Poiskati si mora finančni program, ki mu omogoča najbolj optimalno rešitev finančne varnosti in uresničitev ciljev, ki si jih je zastavil. Ob tem se mora zavedati, da zastopniki bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij ne delajo le za interes vlagatelja, temve tudi za svoj interes in interes delodajalca (konflikt interesov).

V nadaljevanju je prikazana temeljna delitev naložb na realne naložbe, finančne naložbe in naložbe v znanje. Finančne naložbe so nadalje razvršene glede na izdajatelja.

22

20. 04. 2018


20. 04. 2018


23

20. 04. 2018


BANČNE VLOGE

O bančni vlogi ali depozitu govorimo, ko vlagatelj položi denar na račun pri banki, banka pa se obveže, da mu denar z obrestmi vrne v dogovorjenem času. Banke varčevalcem nudijo vloge na vpogled in vezane vloge. Pri vlogah na vpogled vlagatelj kadarkoli svobodno dvigne denar s svojega računa, medtem ko lahko pri vezanih vlogah denar dvigne šele po koncu dogovorjenega obdobja ter za svojo vlogo prejme ustrezno višjo obrestno mero. Višina obrestne mere naraša s povečevanjem dobe vezave sredstev. Pomembni prednosti bančne vloge sta neobdavčenost obresti[1] na vloge in jamstvo za izplačilo vlog, ki ga banka nudi svojim strankam, če le-ta zaide v stečajni postopek. Višina jamstva je omejena navzgor. Druge prednosti so enostavnost, nizki stroški, možnost načrtovanja likvidnosti,...

[1] Glej novi zakon o dohodnini in davek od dobička pravnih oseb (davek od dohodka pravnih oseb)!

20. 04. 2018


Banke so finančne institucije, katerih temeljna funkcija je zbiranje sredstev gospodinjstev in podjetij s finančnimi presežki in posoja teh istih sredstev gospodinjstvom in podjetjem s finančnimi primanjkljaji. V Sloveniji so banke institucije, ki imajo zbranih največ vloženih sredstev prebivalstva. Glavna razloga za to sta tradicionalna navezanost na banke ter nepoznavanje in nezaupanje v druge možnosti naložb denarja s strani prebivalstva.

24

20. 04. 2018


Pri dolgoročnem varčevanju v bankah lahko izpostavimo dve obliki: prva oblika je t.i. rentno varčevanje, druga pa je varčevanje v obliki dolgoročno vezanih depozitov v domači ali tuji valuti, ki ima najdaljšo tradicijo vlaganja med slovenskimi vlagatelji.

20. 04. 2018


Donosnost na bančne vloge je omejenazaradi restriktivne naložbene politike bank. Banke lahko le manjši del zbranih vlog nalagajo direktno na trg kapitala, kjer se ustvarjajo višji dobički ob višjem tveganju, večji del pa nalagajo v manj tvegane državne vrednostne papirje, kredite prebivalstvu in gospodarstvu. Posledično so donosi na vložena sredstva nižji.

25

20. 04. 2018


Likvidnost bančne vloge je izredno omejena. V primeru želje po predčasni prekinitvi pogodbe o varčevanju so sankcije lahko izredno ostre (npr. Prekinitev ni možna prej kot po drugem letu varevanja, pri čemer se obrestne mere obračunavajo po znižani stopnji, ponavadi kot za vpogledne vloge ali enomesečni depozit) lahko pa nam banka premostitveni kredit, ki je obrestovan po višji obrestni meri kot naša vloga.

20. 04. 2018


Pristop k varčevanju je enostaven, saj vlagatelj preprosto izpolni varčevalno pogodbo (s strani vlagatelja je to predvsem redno plačevanje pogodbenih zneskov, za banko pa to pomeni izplačevanje dogovorjenih obresti na račun vlagatelja).

26

20. 04. 2018


Preglednost naložbe je za vlagatelja po eni strani dobra, saj natačnno ve kolikšni so vložki, kakšna je doba vlaganja in kakšni bodo donosi, čeprav je treba opozoriti, da so obrestne mere pri dolgoročnem varčevanju, tako rentnem kot depozitnem, spremenljive in torej niso enake za celotno obdobje.

Enotne, sestavljene o.m. Fiksne, spremenljive o.m.

20. 04. 2018


Banke pri rentnem varevanju in dolgoronih depozitih stroškov ne zaračunavajo. Lastni dobiček ustvarjajo s tem, da zbrana sredstva nalagajo na kapitalski trg in posojajo fizičnim in pravnim osebam s finančnimi primanjkljaji, s čimer dosegajo višje donose, kot jih nudijo svojim vlagateljem. Stroški za vlagatelja so tako oportunitetni ali stroški izgubljenih alternativ, kar pomeni, da vlagatelj za vložen denar dobi manj, kot če bi denar vložil kot banke.

27

20. 04. 2018


Rentno varčevanje in dolgoročni depozit sta obliki dolgoročnega varčevanja, ki sta primerni za bolj konzervativne vlagatelje z željo po visoki varnosti, donosnost pa jim je drugotnega pomena. Slabosti so predvsem v nelikvidnostisredstev in sankcijah v primeru prekinitve ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti (Klapš, 2001, str. 34).

20. 04. 2018


OBVEZNICE IN KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI Poleg delnic so obveznice najbolj pogosta dolgoročna oblika

naložbe. Izdajatelj[1] obveznice je po vsebini posojilojemalec, kupec pa posojilodajalec. Značilnost obveznice je, da njihov imetnik dobi za dobo do dospelosti obveznice redno izplačane kupone z vnaprej določeno obrestno mero. Ob dospetju se vse obveznice izplačajo v nominalni vrednosti.

[1] Izdajatelj na ta način pridobi sredstva podobno kot pri bančnem kreditu, le da posojilodajalec ni le banka, ampak vsak, ki kupi obveznico, to pa je načeloma lahko vsaka fizična in pravna oseba.

28

20. 04. 2018


Nakupna cena obveznice na sekundarnem trgu je odvisna od ponudbe in povpraševanja[1]. Imetnik obveznice ima možnost na organiziranem trgu (borzi) prodati obveznico tudi pred rokom dospelosti, t. j. kadarkoli. Pri nas se pojavljajo državne obveznice, obveznice bank in obveznice podjetij. Državne obveznice so od vseh obveznic najvarnejša naložba z najmanjšim donosom. Obveznice bank so bolj tvegane in bolj donosne. Obveznice podjetij so sicer najbolj tvegane od prejšnjih dveh, vendar ponujajo nekoliko višjo donosnost.

[1] Vrednost obveznice se izračuna tako, da se sprva ugotovi časovni razpored vseh plačil obresti in plačila glavnice, nato pa se ti denarni tokovi diskontirajo (prevedejo na danes) glede na ustrezno zahtevano stopnjo donosa, ki je odvisna od tveganosti naložbe.

CENA , VREDNOST

20. 04. 2018


Glavna značilnost, ki razlikuje obveznice od delnic, je v tem, da lastnik oziroma imetnik nima možnosti soodločanja pri poslovanju podjetja, ima pa obljubo izdajatelja, da mu bo ob zapadlosti oziroma roku obveznice izplačal glavnico, v obdobju med izdajo in dospetjem pa tudi obresti, kot nadomestilo za posojena sredstva (Kleindienst, 2001).

29

20. 04. 2018


Varnost nalaganja sredstev v obveznice je odvisna od izdajatelja. Državne obveznice so najbolj varne, saj za njihovo izplačilo jamči država z vsem svojim premoženjem. Drugače je z obveznicami bank in podjetij. Donosnost obveznic lahko podobno kot pri delnicah razdelimo na dva dela. Prvi del predstavljajo kapitalski dobički, torej razlika med prodajno in nakupno ceno obveznice, ter tečajnimi razlikami, kadar je obveznica denominirana v tuji valuti, drugi del pa izplačane obresti. Razlike med posameznimi izdajatelji glede donosnosti so lahko velike in so posledica varnosti naložbe. Obrestne mere pri državnih obveznicah so zaradi nizke tveganosti nižje kot obrestne mere na bolj tvegane podjetniške obveznice. Premija za tveganje je sestavljena iz razlinih dejavnikov: premije za nelikvidnost, premije za ročnost, premije za tržno tveganje, premije za kreditnotveganje, premije za odpoklic, premije za valutno tveganje.

20. 04. 2018


Trgovanje z obveznicami na sekundarnemtrgu in trgovanje »preko okenc« povečuje likvidnost naložbe oz. enostavnost in prilagodljivost za vlagatelja. Stroški za vlagatelje pri prodaji oz. nakupu na sekundarnem trgu so podobni kot pri delnicah.

30

20. 04. 2018


Obveznice so naložba, ki je zaradi stroškov in razmeroma šibke ponudbe obveznic trenutno primerna predvsem za večje t.i. institucionalne investitorje, ki večino posla opravijo s svežnji. Trg malih investitorjev je izredno omejen in skoncentriran na manjše število obveznic.

20. 04. 2018


Večino zgoraj navedenega velja tudi za kratkoročne dolžniške papirje z rokom dospetja krajšim od enega leta. Sedaj so najpomembnejši kratkoročni dolžniški papir na domačem trgu zakladne menice, ki jih izdaja zakladnica ministrstva za finance, pred tem so bili blagajniški zapisi Banke Slovenije.

31

20. 04. 2018


Na koncu velja opzoriti še na tveganje, na katerega zlasti radi pozabijo mali vlagatelji. To je tveganje spremembe obrestne mere, ki ima izredno močan vpliv na gibanje tržnih tečajev obveznic. Učinek spremembe splošnega nivoja obrestnih mer v gospodarstvu in s tem spremenjene zahtevane donosnosti obveznic odločno vpliva na tečaj obveznic po katerem se z njimi trguje na borzi. Vpliv spremenjene zahtevane donosnosti na tečaj je večji pri obveznicah z daljšo preostalo ročnostjo in nižjo nominalno obrestno mero, kot pa pri tistih s krajšo preostalo ročnostjo in višjo nominalno obrestno mero. Nepoznavanje učinka spremenjenih obrestnih razmer na tečaj obveznic lahko bridko razočara vlagatelja, ki se je pri izboru naložb v obveznice zanašal zgolj na dober sloves izdajatelja in visoko likvidnost posameznih naložb.

20. 04. 2018


DELNICE

Delnica je lastniški vrednostni papir, kar pomeni, da daje imetniku lastniško pravico. Imetnik delnice ima pravico odločanja o poslovanju družbe in sicer v relativni višini svojega lastništva. Druge pravice, ki jih ima delničar, so pravica do sorazmernega deleža v dobičku (dividenda), pravica do ustreznega deleža v likvidacijski masi ob morebitnem stečaju podjetja in pravica do prednostnega nakupa delnic ob morebitnem povečanju kapitala oziroma novi izdaji delnic (Kleindienst, 2001).

32

20. 04. 2018


Na slovenskem trgu kapitala se trguje z večino delnic slovenskih podjetij, ki so prestrukturiranje v delniške družbe doživela v času privatizacije. Z vidika varnosti so delnice od vseh primerjanih naložb najbolj tvegane so pa hkrati naložba, ki od vseh primerjanih naložb dolgoročno prinaša v povprečju najvišje dobičke. Dobiček pri naložbah v delnice je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je kapitalski dobiček, to je razlika med prodajno in nakupno ceno delnice, drugi del pa donos v obliki udeležbe v dobičku podjetja, katerega lastniki smo, in se kaže v dividendah. Izplačevanje dividend je odvisno od realiziranega dobička ustvarilo in od politike dividend podjetja, ki lahko določa, da bo dobiček namenilo razvoju podjetja v prihodnosti in ne bo izplačevalo dividend lastnikom delnic.

20. 04. 2018


Varčevanje v delnicah je lahko likvidna naložba. V primeru, da potrebujemo denar, delnico enostavno prodamo preko borzno posredniške hiše. Z vidika prilagodljivosti so delnice primerna naložba. Sami se lahko odločamo o višini vložka in v kakšnem časovnem razdobju. Možna je tudi preprosta zamenjava ene delnice z drugo, edino vprašanje je, ali je to zaradi stroškov posrednikov[1] in davkov smiselno.

Davek povezani z lastništvom delnic so obdavčitve kapitalskih dobikov in obdavčitve dividend.

[1] Stroški nakupa delnic so pogojeni s samo organizacijo in izvedbo nakupa/prodaje, kar pomeni, da izdajatelj delnic stroškov ne zaraučnava, ampak jih zaračunavajo borzno posredniške hiše kot provizijo za svojo storitev. Višina provizije je odvisna od višine posla, stalnosti strank, medsebojnega dogovora. Večina borzno posredniških hiš zaračunava minimalno provizijo v fiksnem znesku oziroma v določenem % od opravljenega posla. Dodatni strošek za vlagatelja je odprtje trgovalnega računa pri Klirinško depotni družbi,njegovo letno vodenje, stroški prenosa vrednostnega papirja z računa, ter borzne provizije

33

20. 04. 2018


INVESTICIJSKI SKLADI

Pomen investicijskih skladov V zadnjem času postajajo investicijski skladi eden

izmed pomembnih udeležencev na finančnih trgih tako v Sloveniji, še bolj pa drugod po svetu, kjer vedno bolj pridobivajo na svoji pomembnosti. Zanimivi postajajo predvsem zaradi svojih prednosti, ki jih imajo pred drugimi oblikami varčevalnih naložb. V svetu in počasi tudi pri nas se vse več investitorjev odloča za tovrstne naložbe.

20. 04. 2018


Investicijski skladi se ustanavljajo zaradi javnega zbiranja denarnih sredstev in nalaganja tako zbranih sredstev v razpršen portfelj vrednostnih papirjev. Investicijski sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist lastnikov premoženja investicijskega sklada.

34

20. 04. 2018


Temeljne značilnosti investicijskih skladov so naslednje: vrinejo se med izdajatelje vrednostnih papirjev in vlagatelje zbrana denarna sredstva nalagajo v vrednostne papirje in

upravljajo s tako oblikovanim finančnim premoženjem po načelu omejitve in razpršitve tveganja,

posamezni investitor je udeležen v dobičku, ki ga ustvarijo z upravljanjem finančnega premoženja, v sorazmerju s svojim vložkom v investicijski sklad. Pravice investitorjev v razmerju do investicijskega sklada so praviloma izražene v investicijskih kuponih ali delnicah.

35

20. 04. 2018


Delitev investicijskih skladov

Poznamo več različnih oblik investicijskih skladov, ki se med seboj ločijo glede na investicijsko politiko in z različnimi cilji predvsem zaradi različnih potreb in želja investitorjev.

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3 SHEMA INVESTICIJSKIH SKLADOV V RS

Gradivo za preizkus znanj s področja trženja enot investicijskih skladov 70

Investicijski skladi (IS)Investicijski skladi (IS)

Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganje v prenosljive vrednostne

papirje (KNPVP)


papirje (KNPVP)

Alternativni investicijski skladi (AIS)


Alternativni zasebni investicijski skladi

(AZIS)ZUAIS


(AZIS)ZUAIS

Družbe tveganega kapitala (DTK)

ZDTK


ZDTK

Specialni skladi (SIS)ZUAIS


Neregulirani AZISNeregulirani AZIS

Alternativni investicijski skladi , ki javno zbirajo

premoženje (AJIS)ZISDU-3



P. Damjanovič, ibid, str. 193

36

20. 04. 2018


Osnovna delitev investicijskih skladov je glede na postavke na pasivni strani sklada. Tu ločimo odprte (vzajemni skladi) in zaprte (investicijske družbe) investicijske. Najpomembnejša razlika med njima je v likvidnosti oziroma možnosti vnovčitve deležev. Medtem, ko lahko vlagatelj unovči delnice investicijske družbe s prodajo na sekundarnem trgu kapitala, se deleže vzajemnega sklada, s katerimi se na borzi ne trguje, unovči ob izstopu iz vzajemnega sklada. Oblika zaprtega sklada je prav zato manj pogosta. Druga delitev se nanaša na aktivnostran bilance sklada, to je na naložbe, ki jih sklad ima.

20. 04. 2018


Zakon o investicijskih skladih in družbah zaupravljanje je opredelil obe temeljni oblikiinvesticijskih skladov, ki sta poznani tudi v svetu na:

- vzajemne sklade, ki so odprti in niso pravne osebe, in

- investicijske družbe, ki so zaprti skladi in so delniške družbe.

37

20. 04. 2018


Vzajemni skladi so t.i. odprti skladi, v katerem je združeno premoženje večjega števila lastnikov – vlagateljev. Imenujemo ga odprti investicijski sklad, ker vanj lahko kadarkoli vplačujete (vstopate) in iz njega dobite izplačano (izstopate). Z vloženimi sredstvi kupite njihove investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk (enot premoženja) vzajemnega sklada. Kupone lahko kadarkoli vnovčite in tako svoje prihranke dvignete. Investicijski kupon se glasi na ime in ni prenosljiv. Vplača se le v denarju in v celoti. Z dnem izplačila vrednosti investicijskega kupona prenehajo pravice imetnika kupona, ki iz kupona izvirajo.

38

20. 04. 2018


Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji (delnice, obveznice, zakladne menice ali blagajniški zapisi). Tako dobimo naložbe vzajemnega sklada, kar z drugo besedo imenujemo portfelj. Naložbe, ki se nahajajo v portfelju, predstavljajo aktivo vzajemnega sklada.

20. 04. 2018


Vzajemni sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vložili svoj denar. Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enote vzajemnega sklada. Investicijski kuponi oziroma enote vzajemnega sklada predstavljajo pasivo vzajemnega sklada. Enote »vsebuje« sorazmerne deleže naložb, ki sestavljajo portfelj vzajemnega sklada. Denar vlagatelja je v enakih deležih razpršen v vrednostne papirje kot je razpršena celotna naložbena struktura vzajemnega sklada.

39

20. 04. 2018


Pravice imetnika investicijskega kupna so:

pravica do izplačila sorazmernega dela cistega dobička iz naložb vzajemnega sklada,

pravica do izplačila sorazmernega dela vrednosti sredstev vzajemnega sklada v primeru likvidacije tega,

pravica do izplačila vrednosti investicijskega kupona na zahtevo imetnika kupona.

20. 04. 2018


Če pogledamo aktivno stran bilance stanja, se skladi med seboj razlikujejo glede na pogostost sprememb njihovega premoženja: skladi, ki so aktivno upravljani, skladi, za katere je značilno, da ohranjajo svoje

premoženje dalj časa nespremenjeno, skladi, katerih premoženje je fiksirano in se v času

poslovanja ne spreminja.

40

20. 04. 2018


Skladi dosegajo prihodke na dva načina, z izplačili iz naslova posedovanih vrednostnih papirjev (dividende, obresti) ter s kapitalskimi dobički zaradi porasta vrednosti premoženja na trgu oziroma uspešnega trgovanja z naložbami. Ker imajo različni investitorji različen odnos do denarnega toka danes oziroma do kapitalskih dobičkov, ki zagotavljajo denarne tokove v prihodnosti, se skladi temu prilagajajo

20. 04. 2018


V svojem premoženju imajo lahko skladi različne vrednostne papirje; glede na prevladujočo obliko premoženja skladov ločimo:

sklade delnic: splošne sklade delnic (skladi agresivne rasti, skladi malih podjetij, skladi rasti, skladi rasti in dobička, lastniško-dobičkovniskladi) in druge delniško orientirane sklade (mešani skladi, specializirani skladi, sektorski skladi, borzni indeksni skladi, mednarodni skladi),

sklade obveznic, mešane sklade, sklade kratkoročnih vrednostnih papirjev, sklade nepremičnin.

41

20. 04. 2018


Glede na sestavo naložb lahko slovenske vzajemne sklade razdelimo v pet osnovnih skupin (Kleindienst, 2000):

Agresivni delniški skladi: več kot 75% naložb v delnicah

Zmerno agresivni delniški skladi: 60-75% naložb v delnicah

Konzervativni delniški skladi: 45-60% naložb v delnicah

Mešani skladi: nobena od naložbenih skupin ne prevlada

Obvezniški sklad: večino naložb v obveznicah

20. 04. 2018


Večji ko je delež delnic v vzajemnem skladu, večje je tudi tveganje zmanjšanja vrednosti premoženja in večji je pričakovan donos. Na drugi strani je vlaganje v sklade z večjim odstotkom obveznic manj tvegano, kar v daljšem časovnem obdobju z veliko verjetnostjo pomeni nižji donos.

Optimalni mix! Z vlagateljevega vidika je treba najprej opredeliti

dobo vlaganja v sklad in stopnjo tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti. V osnovi velja, daljše ko je obdobje vlaganja, bolj je lahko naložba tvegana, kar pomeni, da je tudi verjetnost, da bo donos večji, večja.

42

Sklop 2:

DEJAVNIKI IZBORA INVESTICIJSKEGA

SKLADA

Urh Bahovec

20. 04. 2018

Gradivo za preizkus znanja s področja trženja enot investicijskih skladov 84

PREDNOSTI IN SLABOSTI INVESTIRANJA V VZAJEMNE SKLADE

Prednosti: Učinkovito zmanjšanje investicijskega tveganja.

Tveganju na trgu vrednostnih papirjev se v celotinikoli ne moremo izogniti. Lahko pa ga zmanjšamo zrazpršitvijo premoženja. Ravno to omogočajovzajemni skladi, pri čemer lahko že z majhnimvložkom dosežemo nizko oz. sprejemljivo stopnjotveganja.

43

20. 04. 2018


Profesionalno upravljanje premoženja. Premoženje vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje, s profesionalno organizirano analitsko službo, ki ves čas spremlja kaj se na trgu vrednostnih papirjev dogaja in s pravilno naložbeno politiko povečuje donosnost sklada. Investitorju ni potrebno podrobno spremljati trga, zbirati informacije, delati analize, ampak to zanj opravijo strokovnjaki, ki imajo za to potrebno znanje.

20. 04. 2018


Prihranek časa. Če primerjamo investitorja, ki neposredno investira v vrednostne papirje in investitorja, ki to opravi preko vzajemnega sklada, porabi slednji bistveno manj časa, saj naložbene odločitve prepusti strokovnjakom. To pa ne pomeni, da je investitor v vzajemni sklad lahko popolnoma pasiven do svojega premoženja. Že na začetku se mora odločiti za sklad, ki po sestavi ustreza njegovim pričakovanjem, hkrati pa mora tudi v času trajanja naložbe upoštevati dogajanja in spremembe, ki lahko vplivajo na donosnost in varnost

44

20. 04. 2018


Druge koristi. Vzajemni skladi v tujini nudijo tudi druge spremljajoče koristi. Izgradni program varčvanja, kjer se vlagatelj odloči za redna in enaka vplačila, avtomatično reinvestiranje dividend in obresti, ki omogočjo nižje davke in s tem višje donose, in kombinacija z drugimi storitvami, ki jih ponuja upravitelj sklada ali njegov poslovni partner.

20. 04. 2018


Likvidnost: Vlagatelj lahko premoženje oz. Enote kadarkoli proda po VEP

Pozitivni davčni učinki v primerjavi z neposrednim imetništvom VP.

45

20. 04. 2018


Slabosti:

Stroški. Pri vzajemnih skladih poznamo tri glavne vrste stroškov. Vstopni in izstopnistroški so neposredni, upravljalski pa so posredni in jih vlagatelj praktično ne vidi.

20. 04. 2018


Omejitev odločanja vlagatelja. Posameznik ima možnost odločanja, v kateri vzajemni sklad bo vlagal, ne more pa direktno vplivati na to, kakšen bo portfelj sklada, v katerega bo denar vložil. Pri odločitvi mu pomaga naložbena politika sklada, ne pa količina in kakovost posameznih vrednostnih papirjev, ki so trenutno v portfelju, saj jih lahko upravitelj sklada glede na naložbeno politiko in težnje po doseganju višje donosnosti kadarkoli zamenja.

46

20. 04. 2018


Število vzajemnih skladov. Trenutno v Sloveniji konkurenca vzajemnih skladov še ni premočna. V prihodnosti se bo predvsem zaradi možnosti vlaganja v tuje vzajemne sklade, konkurenca med skladi poveč'ala. To bo zmanjšalo preglednost in enostavnost odločanja za vlagatelja.

Negativni davčni učinki v primerjavi z neposrednim imetništvom VP.

48

20. 04. 2018


Pokojninski skladi; Naložbene police življenjskega

zavarovanja; Strukturirani produkti (certifikati)

20. 04. 2018


KAKO IZBRATI PRIMEREN VZAJEMNI SKLAD Investitor naj pri izbiri primernega sklada

sledi naslednjim osnovnim naelom (Kleindienst, 2001):

Skladnost s priporočljivo strateško sestavo premoženja; investitor to doseže tako, da svoje prihranke naloži v mešani vzajemni sklad, katerega sestava je enaka ali vsaj podobna strateški sestavi in le te razporedi v dva ali več vzajemnih skladov.

49

20. 04. 2018


Pristop k investiranju (investicijska politika) in investicijski cilji; investitor naj bi se odločil med aktivnim in pasivnim upravljanjem premoženja, ali pa za ustrezno kombinacijo obeh tipov skladov.

Pretekla uspešnost vzajemnega sklada; investitor naj ne bi le izbiral med skladi, ki so se v preteklosti izkazali za najbolj uspešne, ker je pretekla (ne)uspešnost slab kazalec (ne)uspešnosti, temveč vsaj še med povprečno uspešnimi, po načelu previdnosti pa naj bi izločil tiste sklade, ki so se v preteklosti izkazali za najmanj uspešne.

20. 04. 2018


Stroški sklada; investitor naj bi se izogibal vzajemnim skladom, ki povzročajo in obračunavajo nadpovprečno visoke provizije oziroma stroške.

Velikost sklada in njegovega upravitelja; majhni vzajemni skladi težko dosežejo uspešnost velikih, če že ne zaradi česa drugega, zato, ker so stroški njihovega upravljanja običajno višji kot v večjih skladih. Poleg tega upravitelji, ki upravljajo večje število vzajemnih skladov, investitorju dostikrat omogočajo zelo poceni prestopanja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad.

50

20. 04. 2018


Stopnja specializacije sklada; investitor naj bi svoj portfelj najprej razporedil v dobro razpršene splošne vzajemne sklade, investiranje v specializirane sklade pa naj bi bilo le kot dopolnilo tako zgrajenemu osnovnemu portfelju, saj le ti skladi prinašajo preveč tveganja, da bi lahko tvorili investitorjev osnovni portfelj.

20. 04. 2018


Velja pravilo, da sklad, ki v določenem obdobju ustvari največjo donosnost, ni nujno najbolj uspešen. Investitor mora biti pri ocenjevanju pretekle uspešnosti vzajemnih skladov pozoren tako na njihovo preteklo donosnost kot na prevzeto tveganje. Prav tako velja, da je uspešnost določenega vzajemnega sklada moč oceniti le na daljši rok (pet let in več). Glej Prilogo 1 in 2.

51

20. 04. 2018


Kako tvegan je vaš vzajemni sklad? Sandi Kodrič[email protected]

Vzajemni sklad je dober, če ima visoko donosnost ob čim manjšem tveganju. Za ocenjevanje tveganosti skladov se je v svetu uveljavilo nekaj meril. Tokrat si bomo ogledali eno izmed njih, ki se imenuje "največji nihaj navzdol."

Največji nihaj navzdol lahko opišemo kot največji odstotni upad vrednosti točke v nekem preteklem obdobju. Večji je bil tak padec, bolj tvegan je sklad za vlagatelje.

Izračun poteka takole: sprehodimo se po grafu dnevnih VEP (vrednost enote premoženja - točka) izbranega preteklega obdobja in iščemo zaporedne nove vrhove. Med trenutnim in naslednjim doseženim vrhom so ponavadi obdobja, ko je vrednost VEP nižja. V vseh globelih med vrhovoma izmerimo največji upad v odstotkih v primerjavi s prej doseženim vrhom in kot rezultat izračuna vzamemo največjega izmed njih. Rezultati za slovenske vzajemne sklade, ki imajo vsaj petletno zgodovino, so v tabeli. Številka ima tudi praktičen pomen: če bi nekdo vložil v najslabšem možnem trenutku v zadnjih petih letih, na primer v Galileo, in bil potem prisiljen dvigniti sredstva v najslabšem trenutku, bi bila njegova izguba 11,55 odstotka (brez upoštevanja vstopne provizije).

Kako veliki so lahko nihaji pri tujih skladih, si lahko ogledate na kanadskem portalu FundLibrary http://www.fundlibrary.com/tools/drawdown_chart.asp[+] .

20. 04. 2018


52

20. 04. 2018


Tveganost vzajemnih skladov - nepredvidljivost prihodnjih donosov Sandi Kodrič[email protected]

objavljeno 17.8.04 22:00 Pri merjenju tveganosti vzajemcev si lahko pomagamo z merjenjem volatilnosti oziroma

nihajnosti

Pri iskanju naložb se vlagatelji poleg donosov osredotočajo tudi na tveganje. Metodo merjenja tveganja, imenovano največji nihaj navzdol, smo opisali v enem izmed preteklih člankov (najdete ga na spletni strani Financ: http://www.finance-on.net/show.php?id=94880 [+] ). Eden izmed dejavnikov tveganja je tudi nepredvidljivost donosov. Naložbo, katere pretekli donosi so se močno razlikovali med seboj (na primer donos v različnih obdobjih: 13, -6, 6, -2 odstotka), imamo za bolj tvegano od tiste, ki je stalno dosegala podobne rezultate (na primer 3, 1, 4, 2 odstotka). Pri izbiranju med tema dvema - ob enaki skupni donosnosti (približno 10,3 odstotka) v zaporedju teh štirih obdobij - imamo raje drugo, kjer je bilo nihanje manjše.

Večja nihajnost, manj predvidljivi donosi Statistično funkcijo za oceno nepredvidljivosti imenujemo volatilnost ali nihajnost sklada in jo

najpogosteje izračunamo kot standardni odklon mesečnih donosov, ki jih je sklad dosegel v zadnjih 36 mesecih. Merimo torej, kako močno doseženi donosi odstopajo od njihovega 36-mesečnega povprečja. Če je izračunana številka nizka, je zelo verjetno, da se bo mesečni donos gibal okoli povprečja. Zato sklepamo, da ima sklad bolj predvidljiv donos. In obratno, pri višji nihajnosti sklada je večja verjetnost, da bodo prihodnji donosi bolj oddaljeni od povprečja. Zato bi lahko točka sklada v kratkem obdobju močno zrasla ali padla.

Kako predvidimo nepredvidljivo Če predpostavimo, da imajo mesečni donosi normalno (Gaussovo) porazdelitev, matematika pravi,

da je približno 68 odstotkov točk v razponu največ enega standardnega odklona od povprečja navzgor in navzdol. Rezultati za slovenske vzajemce in obdobje treh let, ki se konča 30. junija 2004, so v spodnji tabeli.

Za ponazoritev praktične uporabe vzemimo Alfo s povprečnim mesečnim donosom 2,34 odstotka in nihajnostjo 2,69 odstotka. Glede na to pričakujemo, da se bo Alfin mesečni donos v dveh tretjinah mesecev gibal med -0,35 odstotka (2,34 minus 2,69 odstotka) in 5,03 odstotka (2,34 plus 2,69 odstotka). Dobra je naložba s čim boljšim razmerjem med (visokim) donosom in (nizko) nihajnostjo.

20. 04. 2018


53

20. 04. 2018


Poleg tega je treba pri uspešnosti vzajemnega sklada upoštevati tudi vse stroške, ki so povezani z investiranjem v takšen sklad. Sklad teh stroškov pri navajanju pretekle donosnosti ne upoštevajo, še posebej radi izpuščajo vhodne provizije.

20. 04. 2018


Stroški vzajemcev Vzajemni skladi obračunavajo vstopne,

izstopne, ali pa obojne provizije, Stroške oziroma provizije, ki jih mora plačati vlagatelj v vzajemni sklad, delimo na vstopne, izstopne in upravljavske. Obstajajo seveda še stroški nakazila denarja na sklad (položnice ali trajnik) in morebitni stroški menjave valut. Stroškov odprtja in vodenja računa pri slovenskih vzajemnih skladih ni, nekateri skladi v tujini pa poznajo tudi te.

54

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Stroški vzajemcev, Upravljavske provizije najbolj nažirajo donos Upravljavske provizije se obračunavajo ves čas varčevanja v

vzajemnem skladu, zato naj bodo vlagatelji nanje posebno pozorni

Vlagatelji v vzajemne sklade pri izbiti sklada pogosto največ pozornosti namenjajo vstopnim in izstopnim stroškom, saj jih občutijo neposredno ob vsakem vplačilu ali izstopu iz sklada. Na višino upravljavskih stroškov, ki bremenijo donose sklada in se obračunavajo ves čas varčevanja, pa pogosto pozabijo, saj jih ne morejo prebrati na obračunih nakupa ali prodaje.

Dolgoročnim varčevalcem so visoki upravljavski stroški največji trn v peti

Ker je varčevanje v vzajemnih skladih dolgoročne narave - priporočena doba vlaganja je bližje desetim kot trem letom, in se upravljavski stroški obračunavajo ves čas varčevanja, je smiselno, da se tem stroškom nameni tudi največ pozornosti.

Spremljajte tudi celotne stroške

Za konec naj še enkrat poudarimo, da so stroški le eden od dejavnikov pri odločitvi za sklad in da ni nujno, da so najcenejši skladi tudi najboljši. Kljub temu pa praksa v tujini kaže, da denimo indeksni skladi, ki so stroškovno zelo ugodni, na daljši rok dosegajo nadpovprečne donose.

55

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Na koncu je pomembno, da investitor ne daje ocenam uspešnosti prevelikega pomena pri napovedovanju njihove prihodnjeuspešnosti.

56

20. 04. 2018


Vzajemni skladi so za večino malih, kapitalsko šibkejših vlagateljev najprimernejši za udeležbo na kapitalskem trgu. Zaradi nihanja tečajev delnic in obveznic so sicer bolj tvegana naložba od bančnih depozitov, vendar omogočajo višje donose.

Stopnjo tržnega tveganja lahko z izbiro primernega sklada (obvezniškega, delniškega, mešanega) ali kombinacije skladov nekoliko uravnavamo. Preostala tveganja, povezana s trgom, pa so v rokah upravljavca skladov in odvisna od naše sposobnosti (pogosto tudi sreče) vstopiti in izstopiti iz sklada v primernem trenutku.

20. 04. 2018


Sredstva vlagateljev so ločena od upravljavca

Z nakazilom denarja na vzajemni sklad zneska ne nakažemo na račun družbe za upravljanje (dzu), ki upravlja sklad, temveč na poseben račun, kamor se stekajo sredstva vseh vlagateljev v določenem skladu. Premoženje vzajemnega sklada je povsem ločeno od dzuja, tako da ob morebitnem propadu dzuja sredstva sklada ostanejo v lasti vlagateljev in ne gredo denimo v stečajno maso.

Stroga zakonodaja za vzajemce in dzuje Za vzajemne sklade in dzuje velja stroga zakonodaja.

Njihovo delovanje urejajo predvsem zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter podzakonski akti. Obvezne so redne neodvisne revizije skladov in dzujev.

57

20. 04. 2018


Nevšečnosti ob likvidaciji sklada Ob ugotovljenih nepravilnostih pri upravljanju skladov so sankcije za upravljavce

hude, saj se jim lahko odvzame licenco in s tem dovoljenje za upravljanje skladov. V takem primeru se sklad likvidira ali pa upravljanje prevzame drug dzu; enako se zgodi ob stečaju dzuja. Oba postopka sta za vlagatelje neprijetna, saj lahko trajata več tednov, medtem pa je premoženje vlagateljev v skladu zamrznjeno. Kuponov se v času postopka likvidacije ali prenosa na drugi dzu ne da prodati, ne glede na to, kakšne so razmere na borzi.

Pri likvidaciji sklada se javno pozovejo imetniki investicijskih kuponov, da prijavijo terjatve do sklada, premoženje se proda, vlagatelji pa so poplačani iz likvidacijske mase sklada sorazmerno v vrednosti svojih terjatev.

Čim manj nelikvidnih in netržnih vrednostnih papirjev Pri prodaji vrednostnih papirjev "iz nuje" se pogosto iztržijo nižji tečaji, zato je lahko

likvidacijska masa po prodaji papirjev manjša, kot je sprva kazalo. To še posebno velja pri papirjih, s katerimi se malo trguje, zato je dobro spremljati, koliko nelikvidnih, pa tudi netržnih (takih, ki niso na borzi) papirjev ima v portfelju posamezni sklad, saj lahko tu nastanejo največje razlike pri likvidaciji.

Skladi so dokaj varna oblika varčevanja Iz vsega zapisanega lahko sklenemo, da so vzajemni skladi glede pravne ureditve in

nadzora nad njimi precej varna oblika varčevanja. Obstaja sicer tveganje likvidacije ali prenosa upravljanja na drugi dzu in posledične zamrznitve sredstev, vendar pa sta zakonodaja in sprotni nadzor vedno strožja, kar zmanjšuje verjetnost, da bi se to zgodilo. Če želimo tveganje še zmanjšati, je najbolje svoje prihranke vložiti v več skladov različnih upravljavcev, tako da ob težavah v enem še vedno lahko nemoteno pridemo do dela svojih prihrankov.

20. 04. 2018


Izbor naložb in upravljanje vzajemnih skladov Bistvo upravljanja vzajemnih skladov se skriva v procesu

investiranja. Z njim opisujemo aktivnosti, ki jih izvajajo upravljavci vzajemnih skladov, ko se odločajo o izbiri posameznih naložb, njihovem obsegu in časovnem obdobju izvedbe investicije. Proces investiranja se izvaja v naslednjih petih korakih (Sharpe, Alexander, Bailey, 1999, str. 11-14):

določitev investicijske politike, analiziranje vrednostnih papirjev, oblikovanje portfelja vrednostnih papirjev, preverjanje ustreznosti sestave portfelja in ugotavljanje uspešnosti upravljanja s portfeljem.

58

20. 04. 2018


Določitev investicijske politike: Investicijska politika predstavlja osnovo v procesu investiranja, ki se v končcni fazi odrazi v določitvi temeljnih vrst finančnih naložb, ki so primerne za posamezni vzajemni sklad. Je kombinacija investicijske filozofije upravljavca in dolgoročnega strateškega planiranja. Investicijska politika je koncept ravnotežja, ki ni odvisen od trenutnih relativnih razmerij med cenami pri določenih tipih naložb, gospodarskih panogah ali posameznih vrednostnih papirjih. Prehodna nihanja na financnih trgih ne vplivajo na njeno veljavnost.

20. 04. 2018


Analiziranje vrednostnih papirjev:

Razlog analiziranja vrednostnih papirjev je ugotoviti, katere izmed njih udeleženci na kapitalskem trgu trenutno nepravilno ocenjujejo. Pri iskanju podcenjenih ali precenjenih vrednostnih papirjev upravljavci uporabljajo različne pristope, večino izmed njih pa lahko razvrstimo v eno izmed dveh osnovnih oblik analize le-teh. Prva se imenuje tehnična, druga pa temeljna analiza vrednostnih papirjev. V primeru, da je tržna cena vrednostnega papirja nižja od njegove prave vrednosti pravimo, da je vrednostni papir podcenjen in obratno, da je precenjen, kadar tržna cena presega njegovo pravo vrednost.

59

20. 04. 2018


Tehnicna analiza

Tehnicna analiza vrednostnih papirjev pomeni proučevanje preteklega gibanja cen in količin vrednostnih papirjev in na tej podlagi predvidevanje cen le-teh v prihodnosti.

Najprej poskušamo iz zgodovinskih tečajev vrednostnih papirjev izlušciti trend oziroma ponavljajoč se vzorec gibanja cen, nakar analiziramo še cene na trgu v bližnji preteklosti in sedanjosti, da bi poiskali trend oziroma porajajoč se vzorec gibanja tečajev, ki bi bil enak preteklemu.

Predpostavka, ki jo uporablja tehnična analiza je, da se trendi oziroma vzorci gibanja cen ponavljajo.

Iskanje momentov, prelomnih točk, dolgo, srednje in kratkoročnih trendov, nivojev podpore in odpora so le nekatere izmed tehnik, ki tehnicnim analitikom pomagajo pri iskanju prodajnih in nakupnih signalov.

20. 04. 2018


60

20. 04. 2018


Temeljna analiza

Temeljna analiza, na drugi strani poskuša določiti pravo oziroma notranjo vrednost vrednostnega papirja. Slednja je po definiciji enaka sedanji vrednosti vseh denarnih tokov, ki jih lastniki določenega vrednostnega papirja lahko pričakujejo v prihodnosti.

Analitiki, ki prisegajo na temeljno analizo poskušajo predvideti časovni trenutek in višino teh denarnih tokov, ki jih s pomočjo ustrezne diskontne stopnje preračunajo na njihovo sedanjo vrednost.

Tako morajo v primeru lastniških vrednostnih papirjev najprej oceniti višino prihodnjih dividend, pri čemer poskušajo napovedati dobiček na delnico in delež dobička, ki ga bo podjetje namenilo za dividende, potem pa še določiti primerno diskontno stopnjo. Ko vrednostnemu papirju določijo njegovo pravo vrednost, jo primerjajo z njegovo tržno ceno, da bi ugotovili ali ga trg pošteno vrednoti.

20. 04. 2018


Oblikovanje portfelja vrednostnih papirjev: V tem koraku upravljavec vzajemnega sklada izbere tako posamezne vrednostne papirje, v katere bo investiral zbrana sredstva, kot tudi njihove deleže v celotnem premoženju sklada.

61

20. 04. 2018


Preverjanje ustreznosti sestave portfelja: je cetrti korak v procesu investiranja in pomeni periodično ponavljanje prejšnjih treh korakov.

Spremembe investicijskih ciljev upravljavca lahko povzročijo, da oblikovan portfelj ni več optimalen

Drug razlog za potrebno revizijo portfelja je spreminjanje cen vrednostnih papirjev v času, kar lahko povzroči, da nekateri vrednostni papirji, ki v začetku niso bili privlačni naenkrat postanejo zanimivi in obratno.

20. 04. 2018


Ugotavljanje uspešnosti upravljanja s portfeljem: Le-to daje upravljavcem vzajemnih skladov nujno potrebne povratne informacije o procesu investiranja, da lahko vzpostavijo kontrolne mehanizme, ki omogočajo neprestano izboljševanje učinkovitosti investicijskega upravljanja. Pri tem morajo uporabljati tako ustrezna merila uspešnosti in tveganja, kot tudi izvajati primerjave z raznimi tržnimi indeksi oziroma normaliziranimi portfelji in/ali portfelji drugih vzajemnih skladov. Merila uspešnosti, ki upoštevajo tako donosnost kot tveganje portfelja, merijo t.i. tveganju prilagojeno donosnostvzajemnih skladov, ki jo nato primerjamo z donosnostjo primerljivega portfelja (benchmark portfolio).

62

20. 04. 2018


ELEMENTI VARČEVANJA IN OSEBNE FINANCE Področje osebnih financ je zelo obširno. Zajema premoženje

posameznika, ki je tesno povezano z njegovimi pomembnimi življenjskimi cilji in potrebami, kot so močna želja po finančni varnosti in neodvisnosti, želja po višjem življenjskem standardu, želja po ugodju, dobičku, želja po boljšem ugledu, večji osebni uspeh itd. Kateri odločitvi bo posameznik dal prednost je odvisno od njegove trenutne situacije – načina in pogleda na življenje, močne želje po spremembi, dobičku, dobrinah, ugledu in tudi od njegove osebnosti. Nekega splošnega recepta na področju osebnih financ ni. Kar je dobro in priporočljivo za določenega posameznika ni nujno enako dobro in koristno za drugega. Strokovnjaki priporočajo za učnkovito in lažje upravljanje premoženja enkrat letno sestaviti bilanco stanja osebnega premoženja. V primeru izredno dejavnega investiranja pa je to smotrno storiti pogosteje.

VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/3-Izbiro-vzajemnih-skladov-prilagodite-svojemu-financnemu-profilu

63

20. 04. 2018


Zapis finančnih obveznosti in premoženja nam da vpogled v vse tekoče prihodke in odhodke. Med drugim nas spomni na tiste »skrite« potenciale in obveznosti, na katere sicer ne bi pomislili vsak dan. Predstavlja izhodišče za določanje ciljev upravljanja premoženja. Razlika med vso vrednostjo premoženja in obveznostmi nam da približno oceno neto vrednosti premoženja.

20. 04. 2018


64

20. 04. 2018


V osnovi mora vsak delovno sposoben in aktiven posameznik v prvi vrsti postaviti finančne temelje, ki predstavljajo osnovno finančno varnost. Cilji, življenjske situacije in življenjski slog mu narekujejo višino finančne varnosti. Cilj posameznika je povečevati finančno varnost iz leta v leto in tako odpraviti eksistenčni strah in si ustvariti določeno mero varnosti. Šele ko je posameznik poskrbel za osnovne temelje njegovega premoženja, je priporočljivo in hkrati smiselno, da začne ustvarjati dodatno premoženje z ustrezno razpršitvijo naložbenega kapitala.

20. 04. 2018


Z rastjo premoženja postanejo ponavadi življenjski cilji bolj razkošni. Če ima posameznik že veliko ustvarjenega premoženja, ima manjše potrebe po varčevanju za osebno finančno varnost, zato pa večjo potrebo po vzdrževanju ravni premoženja.

65

20. 04. 2018


Najtežja je prav gotovo odločitev o tem, katera oblika varčevanja bo varčevalca privedla do zaželenega standarda. Možnosti za varčevanje je namreč veliko, katero bo izbral, je odvisno predvsem od njegovih pričakovanj. Velika pričakovanja, ob razmeroma skromnih vložkih, silijo varčevalca k naložbam, ki ponujajo visoko pričakovane donose. Glavna težava tovrstnih naložb pa je prav gotovo visoka stopnja tveganja.

20. 04. 2018


66

20. 04. 2018


Elementi varčevanja med katere uvrščamo varnost (odnos do tveganja), donosnost, likvidnost, obveščenost, fleksibilnost, davčne prednosti, dostopnost in zmožnostpomagajo razjasniti varčevalcu, kateri način plemenitenja denarja je zanj najbolj primeren in katere postavke so zanj ključne pri naložbi. Strateško sestavo osebnega premoženja na ta načn oblikuje v skladu s svojim osebnim finančnim profilom in finančnimi cilji. Ti elementi posredno nakazujejo tudi karakter varčevalca (konzervativen, dinamičen, nevtralen tip vlagatelja). Nekateri elementi se med seboj izključujejo, še posebej donosnost, likvidnost in varnost.

20. 04. 2018


67

20. 04. 2018


Tveganje

Tveganje, ki je prisotno v vseh porah ekonomije, je v očeh večine ljudi »temen oblak« nad najpomembnejšimi odločitvami, pa tudi nad dnevnimi dogodki. Nikoli namreč ne vemo zanesljivo, če se bodo naša predvidevanja kaj se bo zgodilo v prihodnosti, uresničila ali ne (Mramor, 1993, str.99). Kako ljudje sprejemajo tveganje? Nagnjenja k tveganju so pri posameznikih različna. Nekateri ne bi nikoli svojih finančnih prihrankov naložili drugam kot na hranilno knjižico v banki, drugi bi izgubili vse svoje prihranke pri igrah na srečo. Na splošno pa velja, da so posamezniki pripravljeni prevzeti tudi večje tveganje pri naložbi v primeru ustrezno višje pričakovane donosnosti.

20. 04. 2018


Tveganje

Večina ljudi ima predstavo, da tveganje pomeni verjetnost neugodnega razvoja dogodkov. Dejansko pa tveganje pomeni verjetnost, da se napoved ne bo uresničila(da pričakovana vrednost ne bo enaka dejanski vrednosti). Torej, ce je tveganje naložbe visoko, potem je malo verjetnosti, da bo napoved točna. Ljudje so si pri odnosu do tveganja razlicni.

68

20. 04. 2018


Tveganje in donosnost

donos: uspeh kake pridobitvene dejavnosti v določenem obdobju, izražen v denarju

donosnost (stopnja donosa): donosnost kapitala – razmerje med donosom in vloženim kapitalom

20. 04. 2018


Tveganje in donosnost

Velika podjetja 1.114.000

Manjša podjetja 3.822.000

Državne obveznice 34.000

Kratkoročni drž. vred. papirji 13.000

Donos naložbe 1000 dolarjev v obdobju 1925-1995

Vir: Brigham, Houston, 1998, str. 155.

Zakaj bi kdo sploh investiral v državne obveznice?

69

20. 04. 2018


Tveganje premoženjaprimer NYSE

Vir: Ross, Westerfield, Jaffe, 1993, str. 380

20. 04. 2018


70

20. 04. 2018


Kovarianca in korelacijski koeficient: Za koliko se z razpršitvijo zmanjša tveganje

premoženja je odvisno od povezanosti donosnosti naložb

Razpršitev premoženja zmanjšuje tveganje, če je korelacijski koeficient

manjši od 1. Razpršitev premoženja bo najbolj učinkovita, če je korelacijski

koeficient -1

71

• VIR: http://www.bearseatbulls.com/2011/05/a-healthy-investment-mindset/


72

• VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/97-Vas-skrbi-inflacija-Zascitite-se-z-nalozbo-v-delniske-vzajemne-sklade

73

VIR: http://www.nytimes.com/interactive/2011/01/02/business/20110102-metrics-graphic.html?_r=2&

74

VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/58-Kaj-naj-v-krizi-stori-vlagatelj

75

20. 04. 2018


Posameznike lahko glede na odnos, ki ga imajo do tveganja, razdelimo v tri skupine (Berk et al., 2002):

ljubitelje tveganja tveganju nenaklonjene vlagatelje do tveganja nevtralne vlagatelje

20. 04. 2018


Nagnjenost k tveganju

starost (mlajši posamezniki so bolj naklonjeni tveganju, saj imajo še vedno oporo pri starših in največkrat prevzemajo odgovornost le do sebe),

zdravstveno stanje, stabilnost zaposlitve in prihodnje možnosti zaposlitve (boljše

zdravstveno stanje in večja stabilnost zaposlitve vplivata na večjo nagnjenost k tveganju in obratno. Boljše prihodnje možnosti zaposlitve prav tako spodbujajo posameznika k večjemu tveganju),

pretekli dogodki-izkušnje; če ima posameznik negativne izkušnje, potem ima tak tudi odnos do tveganja. Tu se izkaže zaupanje vlagateljev v finančne ustanove.

76

20. 04. 2018


Nagnjenost slovenskega prebivalstva k tveganju

20. 04. 2018


Med slovenskimi gospodinjstvi so manjšo nagnjenost k tveganju pokazala tista gospodinjstva, pri katerih so dohodki nižji oz. katera na mesec najmanj prihranijo (Kleindienst, 1999a, str.62). Posameznik naj bi sprejemal toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer.

Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost.

Pred začetkom upravljanja premoženja je priporočljivo, da se sami dodobra izprašamo, kaj želimo doseči, kolikšne izgube smo pripravljeni prenesti, ne da bi bili ogroženi ključni cilji, ali nas bo kakšna naložba stala mirnega spanca ali pa si pomagamo z vprašalnikom, ki nas ovrednoti in uvrsti v razrede.

77

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Če zberete od 40 do 60 točk, je vaša naklonjenost tveganju majhna. To pomeni, da premoženja ne želite prepuščati vplivom borznih nihanj in vas zanima predvsem ohranjanje premoženja, manj pa pretirana rast.

Če zberete od 70 do 90 točk, je vaša naklonjenost tveganju zmerna. Ne zanima vas samo ohranjanje vrednosti, temve tudi rast premoženja.

Rezultat nad 100 točkami vas uvršča med vlagatelje, ki se tveganja ne bojijo preveč. Pri upravljanju premoženja vas zanimajo kar najvišji donosi in ste zato pripravljeni iskati tudi bolj tvegane naložbe.

78

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Tveganje izgube vlagatelj lahko zmanjša z diverzifikacijopremoženja, npr. z naložbo v vzajemne sklade, kjer z majhnimi vložki doseže ustrezno razpršitev premoženja na več razlinih naložb.

Na splošno velja načelo, da daljše kot je obdobje varčevanjaoziroma čas do načrtovane dosege finančnega cilja, več tveganja si vlagatelj lahko privošči. Torej daljše je obdobje varčevanja v delnicah, manjša je verjetnost da bodo vlagatelju prinesle negativno donosnost. Tveganje naložbe ima možnost zmanjšati na več nacinov, najpomembnejši nacini pa so vsekakor znanje, analize in razpršitev premoženja.

79

20. 04. 2018


Tveganje

Tveganje premoženja opredeljujemo prek kovariance oziroma korelacijskega[1] koeficienta med sestavinami premoženja. Tveganje premoženja ni povprečje tveganj posameznih naložb v premoženju, ampak je manjše. Možno bi bilo namreč sestaviti premoženje tveganih naložb, ki bi bilo samo netvegano. Tako korelacija med naložbami, ki jih združimo v premoženje, definira tveganje premoženja.

Korelacijski koeficient lahko zavzame vrednosti med -1 in 1 in pove, kako se bodo gibale donosnosti dveh naložb. Ce je R1,2 > 0, to pomeni pozitivno korelacijo, torej se bo donosnost dveh naložb spreminjala v enaki smeri. Ce je R1,2 < 0, to pomeni negativno korelacijo in se bodo donosnosti dveh naložb spreminjale v nasprotni smeri. Ce sta dve naložbi popolnoma pozitivno korelirani in je R1,2=1, ne zmanjšamo tveganja premoženja. Ce sta dve naložbi popolnoma negativno korelirani, pomeni, da je R1,2=-1, bomo premoženje popolnoma razpršili – torej bo popolnoma netvegano.

20. 04. 2018


NALOŽBE V NEPREMIČNINE KOT DOPOLNITEV FINANČNIM NALOŽBAM Nepremičnine predstavljajo približno 55 odstotkov

svetovnega bogastva (Brown, Matysiak, 2000), kar jim daje veliko pomembnost glede na druge investicijske razrede. Poleg neposrednih naložb v nepremičnine je možno sredstva investirati tudi posredno. Takšne naložbe omogoča razvoj nepremičninskih investicijskih skladov.

Naložba v nepremičnino je zelo dobra dopolnitev finančnim naložbam, saj je z njimi zelo nizko korelirana. Izpeljanih je bilo veliko raziskav, ki potrjujejo koristi ob vključitvi nepremičnin v premoženje.

80

20. 04. 2018


Investicijske prednosti in donosi:

Lastniški ponos: Lastništvo nad nepreminino je čustvena izkušnja, saj jo lahko investitor občuti in prime. Še posebno je značilen pri nakupu družinske hiše ali stanovanja. Veliko investitorjev občuti nepreminino kot merilo pomembnosti in uspeha

Oseben nadzor: Nepremicnina v nasprotju z obveznicami in delnicami omogoča investitorju direkten nadzor nad sredstvom, kar pomeni, da lahko nadzira odločitve, kot so nakup, cena, finančni vzvod, oblika lastništva, delovanje, refinanciranje, razpolaganje z nepremičnino.

Osebna uporaba in posest. Večina investitorjev uporablja nepremičnino za osebne namene. Lastnik pridobiva koristi od povečanja vrednosti nepremičnine (apreciacije) in od prihranka, ker mu ni treba plačevati najemnine.

Gradnja premoženja. Investitor lahko zgradi premoženje s pridobivanjem nepremičnin z uporabo finančnega vzvoda, nato reinvestira prihodke od teh nepremičnin in dolgoročno zgradi premoženje z amortizacijo dolga in apreciacijo nepremicnine.

Močan finančni vzvod. Finančni vzvod se pojavi, kadar investitor pri financiranju investicije uporabi poleg lastniškega kapitala tudi dolžniške vire financiranja. Nepremicnine so sredstvo, ki je zelo visoko rangirano za zavarovanje dolga.

Povečanje vrednosti (apreciacija) in zašita proti inflaciji. Vrednost nepremičnine se v času lahko poveča (aprecira), tako se investitorju poveča donosnost. Povečanje vrednosti je lahko posledica dveh okoliščin. Prva je povečanje povpraševanja glede na ponudbo v neinflacijskem okolju. Druga je, da lahko inflacija povzroči povečanje cen nepremičnin. Naložba v nepremičnino je namreč dobro zavarovanje pred inflacijo.

20. 04. 2018


Investicijske slabosti in tveganja

Slaba likvidnost. Nepremičnino je težko hitro spremeniti v denar, kar lahko imetnika nepremičnine privede do nesolventnosti in bankrota. Sprememba nepremičnine v denar je prav tako povezana z visokimi transakcijskimi stroški.

Breme za upravljalca. Večina nepremičnin zahteva veliko osebne pozornosti in znanja. Upravljalec, ki upravlja z nepreminino, je odgovoren za doseganje denarnega toka, ki ga je načrtoval investitor. Vseskozi je treba spremljati pritoke in vrednost nepremičnine.

Zmanjšanje vrednosti (depreciacija). Čeprav lahko inflacija poveča denarno vrednost nepremičnine, lahko ocenjevalci vrednosti nepremičnin hitro ugotovijo, da se je njena realna vrednost zmanjšala zaradi psihične, funkcionalne ali lokalne depreciacije.

Pravna zapletenost. Pogodbe med lastniki in upniki so zelo zapletene. Kompleksnost se pojavlja tudi v hitrih in nepredvidljivih davčnih spremembah, ki lahko neugodno vplivajo na investitorja, ki se zanaša na davčne koristi za znaten del donosov.

Pomanjkanje informacij in znanja. Za tržne udeležence na nepremicninskem trgu je pridobivanje informacij o transakcijah med kupci in prodajalci zelo zahtevno in drago opravilo. Zaradi slabe informiranosti zato tržni udeleženci pogosto išejo pomoč pri nepremičninskih izvedencih, kar povišuje transakcijske stroške.

81

20. 04. 2018


Optimizacija premoženja z vključevanjem drugih oblik naložb Na donosnost premoženja, sestavljenega iz razlinih finančnih

naložb, vpliva korelacija med donosi različnih naložb. Med druge finančne naložbe štejemo obveznice, delnice, gotovino, zlato ipd. Pomembno je torej pogledati, kakšen je prispevek posamezne naložbe k donosnosti celotnega (mešanega) premoženja.

Ugotovitve večine analiz, ki so bile izvedene pri korelaciji donosov nepremičnin z drugimi finančnimi naložbami, so pokazale, da so donosi nepremičnin zelo nizkokorelirani z donosi obveznic in delnic. Zato naj bi vključitev nepremičnin v premoženje, ki je že sestavljeno iz obveznic in/ali delnic, ponujala velike koristi od razpršenosti premoženja. Premoženje, ki vsebuje nepremičnine, ob enaki zahtevani donosnosti nosi manjše tveganje. To pomeni, da smo z vključitvijo nepremičnine zmanjšali del tveganja.

20. 04. 2018


82


20. 04. 2018


PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI IZBORA NALOŽB V zadnjih letih je postalo vse bolj očitno, da

psihologija igra izredno pomembno in nenehno vlogo na finančnem trgu. Razvila se je nova raziskovalna veja, ki združuje znanje iz psihologije in ekonomije in ki se imenuje vedenjske finance.

83

20. 04. 2018


Down side risk

Kot primer navedimo izsledke Daniela Kahnemana in Amosa Tverskya (Tversky, Kahneman, 1974, str.1124-1131), ki sta z več stotimi znanstvenimi poskusi med drugim ugotovila, da večina ljudi občuti več bolečin in trpljenja z izgubo 100 dolarjev kot ugodja z dobitkom 100 dolarjev. Poznavanje psiholoških dejavnikov je izrednega pomena pri upravljanju osebnega premoženja, saj pri izbiri naložb vlagatelj tekmuje z drugimi varevalci in vlagatelji. V primeru, da emocije upravljajo naložbene odloitve, je dale najvecja možnost, da posameznik sprejme napačno odločitev.

20. 04. 2018


Tradicionalne finance predpostavjajo, da so odločitve posameznika racionalne in zanj koristne. Nasprotno mnenje pa zagovarja tezo, da je proces odločanja predmet številnih iluzij.

Največ možnih napak vlagateljev je predvsem psihološkega izvora, tisti najhujši dve (napačna strateška sestava premoženja in slaba razpršitev premoženja) pa sta posledica premajhnega znanja (Kleindienst, 2001, str.394).

84

20. 04. 2018


Pretirana samozavest oziroma prevelika zaverovanost v natancnost informacij, ki jih ima na voljo: Nagnjenost k precenjevanju lastnih sposobnosti je v človeški naravi. Vlagatelj je prepričan v svoj prav, kar zadeva res dobre naložbe. Veliko zasebnih in celo profesionalnih investitorjev precenjuje svoje zmožnosti za napovedovanje prihodnjih gibanj tečajev.

20. 04. 2018


Boljši spomin za dobre kot slabe stvari: Vlagatelji si bolje zapomnijo dogodke, ki so potekali v skladu z njihovimi priakovanji, kot tiste, ki niso. In prepričanost o svojem prav se tako še okrepi (Groznik, 2001, str.19).

85

20. 04. 2018


Vzorec: Posameznikova odločitev temelji na stereotipih, vzorcih, ki mogoče sploh ne obstajajo. Predvideva, da se bo določen dogodek ponavljal v prihodnosti. Največkrat se to pojavlja na finančnem trgu ob nakupu »vročih« delnic ali precenjevanje uspešnosti upraviteljev investicijskih skladov, ki so bili nadpovprečno uspešni v preteklosti.

20. 04. 2018


Varna zasidranost: Vlagatelj še naprej trguje na določenem trgu s pričakovanjem, da bodo dobički podjetja naraščali kot v preteklosti. Vendar ga lahko hitre spremembe, ki so značilne za finančni trg, kaj hitro šokirajo.

86

20. 04. 2018


Hazardnerska zmota: Vlagatelji pogosto verjamejo, da se neki dogodek (npr. skokovita rast ali upad cen premoženja, dobitek na lotu ali v igralnici) ne bo ponovil samo zato, ker se je zgodil pred kratkim.

20. 04. 2018


Naložbena kratkovidnost: Vlagatelji sicer radi govorijo o dolgih rokih, odzivajo pa se izrazito kratkoročno in pogosto posledično spremeni investicijsko odlocitev, ceprav za spremembo ni racionalne podlage.

87

20. 04. 2018


Pripravljenost vec tvegati s hitro pridobljenim premoženjem: Vlagatelji so bolj pripravljeni tvegati s premoženjem, do katerega so prišli pred nedavnim, nepričakovano in laže, kot pa s premoženjem, ki so si ga ustvarili počasi, predvidljivo in z več truda (Groznik, 2001b, str.19).

20. 04. 2018


Čredni nagon: Naložbene odločitve vlagateljev so velikokrat posledica splošnega čustvenega razpoloženja, osebnega prepričanja, posledica govoric in modnih investicijskih smernic, ali pa zato, ker so to storili »že vsi« (npr. Forex, bitcoin...).

88

20. 04. 2018


Pristranskost do razpoložljivega: Kadar so posamezniki pristranski do razpoložljivih informacij, velikokrat izpustijo prave priložnosti za investiranje svojih prihrankov.

20. 04. 2018


Čezmerno odzivanje na nove informacije: Vlagatelji ugodne informacije pogosto precenijo, slabih pa se ustrašijo bolj, kot bi se jih morali glede na naravo dogodka. Pretirano odzivanje ponavadi vodi v evforijo. Najslabše pa jo nedvomno odnesejo vlagatelji, ki za nove informacije zvedo med zadnjimi in se odločajo na njihovi osnovi, ko trg že krene v nasprotno smer (Kleindienst, 2001, str. 393).

89

20. 04. 2018


Miselni (pro)račun: Vlagatelji so nagnjeni k ločenemu obravnavanju posameznih elementov posamezne naložbe. To lahko pripelje do neučinkovitih odločitev. Naprimer, posameznik si sposodi po visokih obrestih za nakup potroškov, medtem ko istočasno varčuje po nižji obrestni meri za študij otroka.

20. 04. 2018


Nezadostna diverzifikacija: Investitorji veliko manj diverzificirajo svoje premoženje, kot je v skladu s tradicionalno finančno teorijo. Nezadostna diverzifikacija je posledica t.i. »pristranskosti domaemu trgu«, ki pomeni, da investitorji raje investirajo v domae vrednostne papirje. Investitorji v ZDA, Evropi ter na Japonskem držijo vec kot 90% investicij v vrednostne papirje v domačih vrednostnih papirjih (French, Poterba, 1991), kar je težko razložiti na osnovi racionalnosti (Lewis, 1999).

90

20. 04. 2018


Prekomerno trgovanje: V skladu s tradicionalno financno teorijo bi moralo biti na kapitalskih trgih razmeroma malo trgovanja. V nasprotju s tem predvidevanjem je na svetovnih borzah velik obseg trgovanja. Raziskave so pokazale, da prekomerno trgujejo tako individualni kot tudi institucionalni investitorji (Barberis, Thaler, 2002, str. 49). Raziskava, ki je zajela velik vzorec računov pri borzno posredniškem podjetju, je pokazala, da je povprečna donosnost investitorjev ob upoštevanju transakcijskih stroškov nižja od primerljive donosnosti oziroma donosnosti katerega izmed delniških indeksov[1].

[1] Zelo zanimiva je tudi raziskava, ki se je osredotoila na spol investitorjev. Ugotovljeno je namreč, da moški trgujejo za 50% več kot ženske in dosegajo za 0,94 odstotne točke nižjo donosnost na leto, kar je v skladu s splošno priznano trditvijo, da so moški bolj samozavestni od žensk. Razlika je še bolj opazna pri samskih moških in ženskah, kjer samski moški trgujejo za 67% več kot samske ženske in dosegajo 1,44 odstotne točke nižjo donosnost letno (Barber, Odean, 2001, str. 262).

20. 04. 2018


Odločitve za prodajo vrednostnih papirjev: Ena izmed najpomembnejših ugotovitev vedenjskih financ je učinek nagnjenosti investitorjev k realizaciji dobičkov in nerealizaciji izgub. Investitorji namreč neradi prodajo vrednostne papirje »poražence« in jih držijo predolgo, po drugi strani pa se nagibajo k temu, da vrednostne paprije »zmagovalce« prodajo prehitro (Shefrin, Statman, 1985, str. 777-778).

91

20. 04. 2018


20. 04. 2018


92

PREDPISI S PODROČJA

INVESTICIJSKIH SKLADOV IN

DRUŽB ZA UPRAVLJANJE

Primož DamjanovičATVP


Predavanje bo obsegalo:

pregled temeljnih predpisov s področja poslovanja investicijskihskladov (IS) in družb za upravljanje (DZU),

predstavitev izbranih določb Zakona o investicijskih skladih indružbah za upravljanje (ZISDU-3) in nekaterih splošnih aktovAgencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP),

pregled obveznih vsebin prospekta z vključenimi praviliupravljanja IS,

pregled obveznosti DZU glede obveščanja vlagateljev oposlovanju IS,

pregled pravil trženja enot investicijskih skladov v RepublikiSloveniji.

93

Poglavje I.

TEMELJNI PREDPISI S PODROČJA POSLOVANJA DZU IN IS


I.TEMELJNI PREDPISI

Sistemski zakon, ki ureja področje upravljanja in poslovanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji je:

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3)

(Uradni list RS, št. 31/15, 81/15 in 77/16)

94


I. TEMELJNI PREDPISIIZBRANI SPLOŠNI AKTI ATVP

Na podlagi ZISDU-3 ATVP izdaja splošne akte, ki podrobnejeurejajo posamezna področja poslovanja DZU in investicijskihskladov.

Pravila trženja enot investicijskih skladov podrobneje ureja: Sklep o načinu in pogojih za trženje enot investicijskih

skladov

Pravila obveščanja vlagateljev podrobneje ureja: Sklep o objavah in neposrednem obveščanju

imetnikov enot


I. TEMELJNI PREDPISIIZBRANI SPLOŠNI AKTI ATVP

Obliko in vsebino dokumentov o investicijskem skladu podrobnejeurejajo:

Sklep o pravilih upravljanja in prospektu odprtega investicijskegasklada;

Sklep o statutu investicijske družbe; Sklep o računovodskih izkazih in letnem ter polletnem poročilu

investicijskega sklada.

Ostali relevantni splošni akti ATVP: Sklep o ključnih elementih investicijskega sklada ter tipih in

vrstah investicijskih skladov; Sklep o začasni zaustavitvi odkupa oziroma uvedbi delnega

odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada; Sklep o vplačilih in izplačilih investicijskih kuponov s prenosljivimi

vrednostnimi papirji.

95

Poglavje II.

TEMELJNE DOLOČBE ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN

DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3VSEBINA ZAKONA

ZISDU-3 ureja: pogoje za ustanovitev DZU, obseg storitev, ki jih lahko opravlja DZU in zahteve glede

njenega poslovanja in ravnanja, pravila glede upravljanja investicijskih skladov (skrbniške

storitve, ločitev premoženja, prepovedani posli, obveščanje), pojem in oblike investicijskih skladov, podrobnejše značilnosti posamezne oblike investicijskih

skladov (način oblikovanja, dopustne naložbe, provizije in stroške, združitve, prenos upravljanja, likvidacija, ipd.),

tipe in vrste investicijskih skladov, pravila trženja enot investicijskih skladov, nadzor nad poslovanjem investicijskih skladov in DZU.

96


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3POJEM INVESTICIJSKI SKLAD

Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, kateregaedini namen je, da zbira premoženje in ga v skladu z vnaprejdoločeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb vizključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada.

Investicijski sklad premoženje zbira javno ali nejavno.

Javno zbiranje premoženja je vsako zbiranje premoženjafizičnih oseb, pravnih oseb in drugih subjektov zasebnega injavnega prava, razen zbiranja premoženja po zakonu, ki urejaupravljavce alternativnih investicijskih skladov (Zakon oupravljavcih alternativnih investicijskih skladov - ZUAIS).

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3 SHEMA INVESTICIJSKIH SKLADOV V RS


Investicijski skladi (IS)Investicijski skladi (IS)


papirje (KNPVP)


papirje (KNPVP)




(AZIS)ZUAIS


(AZIS)ZUAIS


ZDTK


ZDTK



Neregulirani AZISNeregulirani AZIS





97

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3ZBIRANJE PREMOŽENJA PO ZUAIS

Zbiranje premoženja v alternativnih investicijskih skladih (AIS) =trženje enot AIS in pomeni

neposredno ali posredno ponudbo enot AIS, naslovljeno nanedoločen ali določen krog profesionalnih vlagateljev sprebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, izvedenona pobudo upravljavca AIS.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PROFESIONALNI VLAGATELJ PO ZUAIS

Profesionalni vlagatelj na podlagi ZUAIS je: oseba, ki šteje za profesionalno stranko v skladu z zakonom, ki ureja trg

finančnih instrumentov (ZTFI) kot na primer banka, zavarovalnica, BPD,DZU, pokojninski sklad in drugi institucionalni vlagatelji, oziroma

oseba, ki na podlagi ZTFI sama zahteva, da se jo obravnava kotprofesionalno stranko (pogoj so zadostne izkušnje in znanja s področjatrgovanja s finančnimi instrumenti) ter

vsaka fizična oseba, pravna oseba in drug subjekt javnega oziromazasebnega prava, ki:

1. se s pogodbo z upravljavcem AIS obveže, da bo vložil vsaj 150.000evrov oziroma 50.000 evrov kadar gre za vplačilo v specialni sklad(SIS), v družbo tveganega kapitala (DTK) ali AIS države članice, kiizpolnjuje najmanj pogoje, ki veljajo za navedene AIS v RepublikiSloveniji, in

2. pisno izjavi, da se zaveda tveganj, ki so povezana s predvidenoobveznostjo ali naložbo.


98


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3ODPRTI in ZAPRTI IS

Investicijski sklad je lahko bodisi odprtega bodisi zaprtega tipa.

Odprt investicijski sklad je sklad katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika neposredno ali posredno unovčiti in izplačati iz sredstev sklada pred začetkom njegove likvidacije v skladu s postopki in v obdobjih določenih s pravili upravljanja sklada.

V primeru, da se lahko z delnicami ali enotami premoženja AIS trguje na sekundarnem trgu in jih AIS ne odkupi ponovno oziroma izplača, se to pri določanju, ali je AIS odprtega ali zaprtega tipa, ne upošteva.

Zaprt investicijski sklad je investicijski sklad, ki ne izpolnjujepogojev za odprt sklad.

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3KNPVP

Kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostnepapirje (KNPVP, ang. UCITS) je: odprt IS katerega edini namen je nalaganje sredstev v

vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelihrazpršitve tveganj, in

ki je bil ustanovljen in je upravljan v skladu z ZISDU-3 v delu, kise prenaša Direktivo 2009/65/ES oz. s predpisi držav članic,sprejetimi zaradi prenosa te direktive.

KNPVP skladi imajo t.i. evropski potni list, ki tem skladomomogoča, da se lahko po opravljeni priglasitvi pri pristojnemuorganu države članice, neposredno ali preko podružnice tržijo tudina območju druge države članice EU. Priglasitev takšnega skladalahko opravi samo DZU, ki upravlja KNPVP sklad oziroma z njenestrani pooblaščena oseba.


99


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3OBLIKE KNPVP V RS

1. Vzajemni sklad (VS) je: odprt IS, KNPVP, oblikovan kot ločeno premoženje, njegovo poslovanje je usklajeno s 7. poglavjem ZISDU-3.

2. Krovni sklad (KS) je: odprt IS, KNPVP, sestavljen iz dveh ali več podskladov oblikovanih kot ločeno

premoženje, njegovo poslovanje je usklajeno z 8. poglavjem ZISDU-3.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3ALTERNATIVNI INVESTICIJSKI SKLAD (AIS)

AIS je vsak investicijski sklad, ki ni KNPVP in sicer ne glede na to, ali premoženje zbira javno (AJIS) ali nejavno (AZIS).

KNPVP ne sme spremeniti pravil upravljanja tako, da bi postal AIS.

100

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3OBLIKE AJIS V RS

1. Alternativni vzajemni sklad je: odprt IS, oblikovan kot ločeno premoženje, njegovo poslovanje je usklajeno z 10.2. oddelkom ZISDU-3.

2. Investicijska družba s spremenljivim kapitalom je: organizirana kot delniška družba s sedežem v RS, katere

osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki soprosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranemtrgu,

njeno poslovanje je usklajeno z 10.3. oddelkom ZISDU-3.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3RAZVRSTITEV IS PO VRSTAH NALOŽB

Delniški sklad: osredotočenost na posamezno državo ali regijo; osredotočenost na gospodarski sektor; osredotočenost na družbe z majhno kapitalizacijo;

Obvezniški sklad:

sklad obveznic naložbenega razreda: sklad državnih obveznic; splošni obvezniški sklad; sklad podjetniških obveznic;

sklad obveznic izven naložbenega razreda: mešani obvezniški sklad visokih donosov; obvezniški sklad visokih donosov;


101

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3RAZVRSTITEV IS PO VRSTAH NALOŽB

Mešani sklad: defenzivni mešani sklad; uravnoteženi sklad; dinamični mešani sklad; fleksibilni mešani sklad;

Denarni sklad; Sklad strategij absolutne donosnosti; Nepremičninski sklad.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PODROBNEJŠI KRITERIJI RAZVRŠČANJA IS

Investicijski sklad se lahko, če je to združljivo s pogoji, ki veljajo za posamezno vrsto sklada, opredeli tudi kot indeksni investicijski sklad, katerega strategija je posnemati strukturo indeksa ali slediti uspešnosti indeksa ali indeksov.

Investicijski sklad se lahko, če je to združljivo s pogoji, ki veljajo za posamezno vrsto sklada, opredeli tudi kot sklad skladov(pogoj najmanj 80 odstotkov sredstev v enotah drugih skladov).

Podrobnejšo klasifikacijo investicijskih skladov določa Sklep o ključnih elementih investicijskega sklada ter tipih in vrstah investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 100/15 in 16/17).


102


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PRAVILA GLEDE IMENA IS

Ime IS mora vsebovati označbo, da gre za vzajemni sklad,krovni sklad, alternativni vzajemni sklad ali investicijskodružbo.

Ime IS mora vsebovati označbo iz katere je razvidna naložbenapolitika oziroma osnovni cilj naložbene politike sklada.

Kadar se ime IS uporablja v prevodu v tuj jezik, so lahko tudisestavine imena iz tega člena prevedene v ta jezik.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3DZU

Je pravna oseba s sedežem v RS, ki opravlja storitveupravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenjaAgencije za trg vrednostnih papirjev.

Opravljanje storitve upravljanja investicijskih skladov DZUomogoča, da lahko ustanavlja IS, upravlja z njihovimpremoženjem in trži njihove enote.

DZU države članice ali tretje države je pravna oseba ssedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki opravljastoritve upravljanja IS na podlagi dovoljenja pristojneganadzornega organa države članice ali tretje države.

103


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3DZU

Plačilo za storitve DZU predstavlja upravljavska provizija, kise plačuje iz sredstev investicijskega sklada ter vstopna inizstopna provizija, ki jo vlagatelj plača pri vstopu in izstopu izvzajemnega sklada.

Nadzor nad poslovanjem DZU opravlja Agencija za trgvrednostnih papirjev.

Poslovanje DZU mora enkrat letno pregledati tudi revizor (DZUnajmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijskodružbo, ki je revidirala njeno letno poročilo).

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PRAVILA VARNEGA IN SKRBNEGA POSLOVANJA DZU

Pravila varnega in skrbnega poslovanja zahtevajo trden in zanesljiv sistem upravljanja DZU, ki obsega: organizacijski ustroj DZU z natančno določenimi pristojnostmi in

odgovornostmi zaposlenih, smotrne in zanesljive administrativne in računovodske postopke

podprte z informacijskim sistemom za avtomatično obdelavo podatkov,

značilnostim in zapletenosti storitev in poslov prilagojen sistem notranjih kontrol.


104

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3

PRAVILA RAVNANJA PRI OPRAVLJANJU STORITEV UPRAVLJANJA IS

Pravila ravnanja pri opravljanju storitev upravljanja IS zahtevajo: poslovanje DZU skladno z zakonodajo, ravnanje DZU v najboljšem interesu IS in imetnikov njegovih

enot, skrbne preglede vseh naložb sklada, obvladovanje nasprotij interesov ob upoštevanju značilnosti in

zapletenosti storitev in poslov.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA IS

Opravljanje storitev upravljanja KNPVP in AJIS na območju RS lahko izvaja: DZU z dovoljenjem ATVP (za AJIS in KNPVP), Upravljavec AIS z dovoljenjem ATVP (za AJIS), DZU države članice z dovoljenjem za upravljanje KNPVP

skladov v državi članici (za KNPVP), Upravljavec AIS države članice z dovoljenje za opravljanje

storitev upravljanja AIS v državi članici (za AJIS).


105

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PRENOS OPRAVLJANJA STORITEV OZIROMA

POSLOV NA DRUGO OSEBO

DZU, DZU države članice ali DZU tretje države lahko pisnopooblasti drugo osebo (pooblaščenca), da ta v njenem imenu inza njen račun opravlja posamezne storitve oziroma posleupravljanja IS.

Kljub danemu pooblastilu drugi osebi DZU ostaja odgovorna zapravilno izvajanje prenesenih storitev in poslov.

Pooblaščenec lahko za opravljanje storitev trženja enot IS napodlagi predhodnega pisnega soglasja DZU prenese pooblastilona tretjo osebo. Nadaljnji prenos pooblastila ni dovoljen.



II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3SKRBNIK PREMOŽENJA IS

Premoženje IS mora biti zaupano v hrambo skrbniku.

Skrbniške storitve lahko opravlja banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev ali banka države članice, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice in podružnico v Republiki Sloveniji.

Skrbnik mora imeti sedež v isti državi kot je oblikovan sklad. IS ima lahko samo enega skrbnika, ta pa lahko ima podskrbnike. Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do

skrbniške provizije.

106


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3VLOGA SKRBNIKA PREMOŽENJA IS

hrani sredstva investicijskega sklada; spremlja denarne tokove investicijskega sklada; zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma

delna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot investicijskega sklada potekajo v skladu z zakonom in pravili upravljanja;

zagotovi, da se vrednost sredstev na enoto premoženja investicijskega sklada izračunava v skladu z zakonom in pravili upravljanja;

izpolnjuje navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju z zakonom in pravili upravljanja;

zagotavlja, da se plačila iz poslov s premoženjem investicijskega sklada izvedejo v običajnih poslovnih rokih;

zagotovi, da se prihodek investicijskega sklada uporabi v skladu zakonom in pravili upravljanja.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3RAZMERJE MED DZU IN SKRBNIKOM

DZU in skrbnik morata ravnati neodvisno drug od drugega,vsak od njiju pa tako, da zagotavlja največje koristi imetnikomenot investicijskega sklada.

Skrbnik ne sme z DZU sklepati poslov nakupa in prodajeoziroma drugih poslov, ki jih DZU sklepa za račun oziroma vimenu in za račun investicijskega sklada in katerih predmet sonaložbe investicijskega sklada, ki ga DZU upravlja (izjeme določaZISDU-3).

Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika, ne sme hkratiopravljati skrbniških storitev po ZISDU-3.

107


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DZU

IN SKRBNIKA

Skrbnik in DZU odgovarjata imetnikom enot premoženjaoziroma delnic IS za škodo, ki jo povzročita premoženju IS zravnanjem, ki je nezakonito ali v nasprotju s pravili strokeopravljanja skrbniških storitev oziroma s pravili stroke upravljanjanaložb.

Poglavje III.

DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU

108


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUTEMELJNI DOKUMENTI

Temeljni dokumenti investicijskega sklada so:

prospekt z vključenimi pravili upravljanja (pri VS in AVS),

statut (pri ID), prospekt (pri ID), dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) (pri

VS in AVS).


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUOPREDELITVE TEMELJNIH DOKUMENTOV

Pravila upravljanja so dokument, ki ureja vsebino pravnih razmerijmed DZU, ki upravlja VS ali AS in imetniki investicijskih kuponovVS ali AS.

Prospekt IS je temeljni dokument za javno ponudbo enotinvesticijskega sklada.

Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vsebuje zgolj tistepodatke o skladu, ki so minimalno potrebni, da lahko vlagateljsprejme naložbeno odločitev.

Statut je ustanovni dokument ID, ki mora poleg vsebin, ki jih moravsebovati statut vsake delniške družbe, vsebovati še dodatnevsebine kot na primer investicijsko politiko ID, opredelitev stroškovin upravljavske provizije, način obveščanja delničarjev o poslovanjuID in druge vsebine določene z ZISDU-3.

109


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUDOSTOPNOST

Vlagatelju je ob pristopu k pravilom upravljanja IS vednopotrebno izročiti brezplačen izvod KIID.

Prospekt odprtega investicijskega sklada in KIID se vlagateljemizročita kot tiskovini. Če je to običajen način izmenjavepodatkov med DZU in imetnikom enot in če ta soglaša, da želiprejeti obvestilo na ta način, pa se lahko izročita tudi na trajnemnosilcu podatkov, ki ni tiskovina, ali preko spletnih strani.

Tudi kadar se izjave vlagateljev o pristopu k pravilom upravljanjaIS sprejemajo izven sedeža DZU ali njenega vpisnega mesta,morajo pooblaščene osebe, ki tržijo enote sklada na zahtevovlagatelja temu izročiti brezplačni izvod prospekta ter zadnjeobjavljeno letno in polletno poročilo investicijskega sklada.


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUDOVOLJENJE K OBJAVI PROSPEKTA IS

DZU mora pred začetkom javne ponudbe investicijskihkuponov vzajemnega ali alternativnega vzajemnega skladaoziroma pred začetkom prve javne prodaje delnicinvesticijske družbe pridobiti dovoljenje ATVP za objavoprospekta IS. Dovoljenje za objavo KIID ni potrebno.

Na začetku prospekta mora biti naveden datum prejemadovoljenja ATVP, na zadnji strani pa datum zadnjeposodobitve prospekta.

110


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUSPREMEMBE PROSPEKTA, PRAVIL UPRAVLJANJA IN KID

DZU mora enkrat letno in sicer najpozneje v 35 delovnih dnehpo 31. decembru vsakega leta vsebino prospekta in KIID VSoziroma AVS dopolniti z najaktualnejšimi podatki o poslovanju IS inspremembami drugih vsebin, ki jih določi ATVP in niso sestavni delpravil upravljanja IS. Za objavo teh posodobitev ni potrebnopredhodno dovoljenje ATVP.

Za spremembo pravil upravljanja je vedno potrebno dovoljenjeATVP (252. člen ZISDU-3; uveljavitev sprememb v osmih delovnihdneh oziroma enem mesecu od javne objave obvestila o prejetemdovoljenju).

KIID je potrebno poleg rednega posodabljanja iz prve točkespremeniti tudi ob vsaki spremembi pravil upravljanja inprospekta, ki se nanašajo tudi na vsebino KIID. Način in rokeposodobitev določa Uredba 583/2010/EU.


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUVSEBINA PROSPEKTA IS

Prospekt odprtega investicijskega sklada vsebuje informacije o:

finančnem in pravnem položaju odprtega IS vključno z opisomobdavčitve IS in imetnikov investicijskih kuponov,

lastnostih investicijskega kupona odprtega IS, pravicah, ki izhajajo iz investicijskega kupona odprtega IS, tveganjih povezanih z nalaganjem v odprte IS, poslovanju IS, storitvah upravljanja IS, ki jih je DZU prenesla na druge osebe, druge podatke, ki so potrebni, da vlagatelj na njihovi podlagi oceni

primernost naložbe v investicijske kupone odprtega IS.

Prospekt odprtega IS kot sestavni del besedila vsebuje pravilaupravljanja IS.

111


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUVSEBINA PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS

Pravila upravljanja odprtega IS podrobneje urejajo: naložbene cilje in naložbeno politiko IS, vključno z omejitvami

naložb in zadolževanja IS ter posebnimi naložbenimi tehnikami, način uporabe (zadržanja oziroma razdelitve) čistega dobička

oziroma prihodkov IS, vrste stroškov, ki neposredno in posredno bremenijo imetnike

investicijskih kuponov IS, referenčno valuto ter obdobje obračunavanja čiste vrednosti

sredstev in vrednosti enote premoženja IS, način obveščanja javnosti in imetnikov investicijskih kuponov o

finančnem in pravnem položaju IS, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika premoženja IS,

pravice imetnikov investicijskih kuponov,


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU

VSEBINA PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS

lastnosti morebitnih razredov investicijskih kuponov, postopek vplačila in izplačila investicijskih kuponov ter način

izračuna njihovih nakupnih in odkupnih vrednosti, skupaj zinformacijami o morebitnem trgovanju z investicijskimikuponi na organiziranem trgu,

trajanje IS, postopek začasne zaustavitve vplačil in/ali izplačil

investicijskih kuponov IS, prenos upravljanja IS na drugo DZU, postopek in pogoje združitve IS, zamenjavo skrbnika premoženja IS, razloge za likvidacijo IS.

112


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUPOSEBNOSTI PRAVIL UPRAVLJANJA KROVNEGA SKLADA

Pravila upravljanja krovnega sklada morajo poleg splošnihdoločb, ki jih vsebujejo pravila upravljanja VS, določati, da gre zakrovni sklad, jasno pa morajo biti ločene določbe pravilupravljanja, ki veljajo za vse podsklade krovnega sklada (splošnedoločbe), od določb, ki veljajo samo za posamezni podsklad(dodatek F).

Pravila upravljanja krovnega sklada morajo določati tudi pogojeprehajanja med podskladi in morebitne stroške, povezane sprehajanjem med podskladi.

Poglavje IV.

BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS

113


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA NALOŽBENA PRAVILA

Naložbena pravila vsebujejo opredelitev: naložbenega cilja; naložbene politike; najvišjih dovoljenih izpostavljenosti do posameznega

izdajatelja finančnih instrumentov in drugih omejitev izpostavljenosti;

dodatnih likvidnih sredstev; zadolževanja; tehnik upravljanja sredstev.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - NALOŽBENI CILJ

Opis naložbenih ciljev odprtega IS vsebuje: opredelitev naložbenih ciljev investicijskega sklada; kadar druge osebe nudijo garancijo, ki ščiti vlagatelje,

opredelitev garancije in vseh morebitnih omejitev v zvezi z njo; kadar bo sklad sledil izbranemu ali izbranim indeksom oziroma

drugemu ustreznemu vodilu, navedba indeksov in stopnjesvobode pri sledenju (pasivno, aktivno ali zmerno aktivnoupravljanje).

114


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - NALOŽBENA POLITIKA

Naložbena politika odprtega IS je opredeljena z: vrstami finančnih instrumentov (delnice, obveznice, instrumenti

denarnega trga itd.), v katere bo sklad nalagal; omejitvami naložb v posamezne vrste finančnih instrumentov

upoštevaje kategorijo v katero se uvršča sklad; gospodarskim sektorjem oziroma geografskim območjem

oziroma drugimi kriteriji, ki bodo upoštevani pri nalaganju; organiziranimi trgi na katerih bo sklad trgoval; slogom upravljanja premoženja oziroma načinom in metodo, s

katerima bo DZU dosegala naložbene cilje sklada.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - IZPOSTAVLJENOST

Poglavje o naložbenih pravilih vsebuje tudi navedbo osnovnih inposebnih omejitev izpostavljenosti sklada do posameznegain določenih izdajateljev finančnih instrumentov ter drugeomejitve izpostavljenosti sklada, ki jih določa ZISDU-3 inpredpisi, izdani na njegovi podlagi (npr. omejitev izpostavljenostiiz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, omejitevzadolževanja IS).

Naložbena politika in omejitve izpostavljenosti ključno vplivajo nacelotno tveganje naložbe v sklad.

115

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - DODATNA LIKVIDNA SREDSTVA

IN ZADOLŽEVANJE

Dodatna likvidna sredstva predstavljajo denarna sredstva inniso namenjena doseganju naložbenih ciljev, temveč pokrivanjutekočih in izrednih izplačil sklada, oblikujejo pa se lahko tudi včasu, potrebnem za reinvestiranje unovčenih naložb in vprimerih, ko zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnihinstrumentov, DZU začasno prekine nalaganje sredstev skladana te trge. Prospekt določa njihovo najvišjo predvideno višino.

Kadar bo upravljanje premoženja odprtega IS vključevalozadolževanje, prospekt vključuje navedbo največjegapredvidenega obsega in ročnosti zadolževanja (kratkoročnodo največ 10 odstotkov sredstev).


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - POSEBNE TEHNIKE

UPRAVLJANJA SREDSTEV

Posebne tehnike upravljanja sredstev so npr: posojanjevrednostnih papirjev, finančna zavarovanja, REPO posli, izvedenifinančni instrumenti za varovanje pred tveganji.

Če bo DZU uporabljala posebne tehnike upravljanja sredstev,mora prospekt vsebovati njihov opis ter pojasnili o njihovemnamenu uporabe in vplivu na naložbene cilje, izpostavljenosti intveganja sklada.


116


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJATVEGANJA

Poglavje o tveganjih je eno ključnih poglavij prospekta IS.

Pomembno je poudariti, da lahko naložba v odprt IS vprihodnosti niha in da obstaja verjetnost, da vlagatelj ne bodobil povrnjenega celotnega vplačanega zneska.

Prospekt vsebuje kratke opise tveganj, ki jim je izpostavljenodprt IS.

Kadar se predpostavlja, da bo čista vrednost sredstev odprtegaIS, zaradi sestave naložb ali zaradi uporabljenih tehnikupravljanja sredstev, zelo nihala, morata prospekt IS in kjer jepotrebno tudi vsa promocijska literatura, vključevati izrecnoizjavo o takšnih lastnostih sredstev IS in opozorilovlagateljem o tem.



Kadar bodo sredstva IS naložena v izvedene finančneinstrumente (za namene varovanja pred tveganji ali za namenetrgovanja) prospekt vsebuje opis dodatnih tveganj in/alidejavnikov tveganja, ki se ob tem pojavljajo.

Kadar bodo sredstva IS naložena v izvedene finančneinstrumente za namene trgovanja, opozorilo, da je naložba vinvesticijske kupone takšnega IS priporočljiva samo zaizkušene vlagatelje in vlagatelje, katerih premoženjskipoložaj dopušča prevzemanje večjih naložbenih tveganj.

117



Kadar pri naložbi v investicijske kupone IS obstajajo tudi drugidejavniki tveganja, npr. obstoj garancij drugih oseb,spremembe predpisov, inflacija, nevarnost znižanja sredstevin donosov v primeru množičnega unovčevanja investicijskihkuponov ipd. so ti dejavniki v prospektu posebej izpostavljeni.

Prospekt vsebuje tudi enoznačno oceno tveganosti naložbe vinvesticijske kupone IS, ki temelji na mednarodno priznanimetodologiji in omogoča primerjavo med KNPVP skladi.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJASTROŠKI

Prospekt in pravila upravljanja odprtega IS vsebujeta tudipodatke o:

neposrednih stroških, ki jih plača vlagatelj ob vplačiluoziroma izplačilu v/iz IS;

posrednih stroških, ki se plačujejo iz sredstev IS.

118


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANEPOSREDNI STROŠKI

Med neposredne stroške spadajo vstopni in izstopni stroški dokaterih je upravičena DZU.

V pravilih upravljanja in prospektu je naveden najvišji odstotekvstopnih in izstopnih stroškov, ki bremenijo vlagatelja ob vplačiluin ob izplačilu investicijskih kuponov.

Vstopni in izstopni stroški so izraženi v odstotku od vrednostiinvesticijskega kupona.

Vlagatelj ima pravico informacijo o dejanskih vstopnih inizstopnih stroških pridobiti od osebe pooblaščene za trženjeenot sklada.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPOSREDNI STROŠKI

Poleg provizije za upravljanje je DZU iz sredstev odprtega ISupravičena izvršiti plačila tudi za določene vrste stroškov v zvezi zupravljanjem IS, ki so določeni v pravilih upravljanja.

Med posredne stroške spadajo med drugim (247. člen ZISDU-3): stroški, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo premoženja

vzajemnega sklada, kot so provizije in stroški borznihposrednikov, upravljavcev organiziranih trgov, upravljavcevporavnalnih sistemov, stroškov vstopanja na organizirane trge;

stroški plačilnega prometa; stroški revidiranja; stroški obveščanja imetnikov investicijskih kuponov; stroški skrbniških storitev skrbnika; stroški obresti in drugih stroškov zadolževanja.

119


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPODATEK O CELOTNIH STROŠKIH POSLOVANJA

Podatek o celotnih stroških poslovanja (CSP) vključuje vse stroškeposlovanja odprtega IS, vključno s provizijo za upravljanje inprovizijo za skrbniške storitve, razen nekaterih: stroškov poslov s finančnimi instrumenti (transakcijskih

stroškov) in njim primerljivih stroškov; stroškov obresti in drugih stroškov zadolževanja za posojila, ki jih

DZU najema za račun sklada.

Stroški vključeni v ta izračun se izplačujejo iz premoženja sklada.

CSP se izrazijo v odstotku od povprečne čiste vrednosti sredstevsklada v preteklem poslovnem letu.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPODATEK O CELOTNIH STROŠKIH POSLOVANJA

Podatek o CSP se osvežuje enkrat letno ob osvežitvi prospektas podatki iz letnega poročila o poslovanju IS.

V pravilih upravljanja mora biti navedeno mesto, kjer je dostopenkronološki pregled vseh doslej izračunanih in objavljenihpodatkov o CSP.

Metodologija izračuna CSP je poenotena na nivoju KNPVPskladov, zato je stroške poslovanja različnih skladov med sabomogoče primerjati. Njihova višina je tako pomemben dejavnik priizboru investicijskega sklada.

120


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAVREDNOST ENOTE PREMOŽENJA

Premoženje odprtega IS je razdeljeno na enake enotepremoženja.

Vrednost enote premoženja (VEP) je vrednost, ki pove kolikoje posamezna enota premoženja vredna.

Zmnožek števila vseh enot premoženja in vrednosti enotepremoženja predstavlja čisto vrednost sredstev sklada (ČVS).

VEP in ČVS se izračunata po stanju na vsak obračunski dan, kipredstavlja zadnji delovni dan obračunskega obdobja (dan,teden, mesec, več mesecev, leto).


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAINVESTICIJSKI KUPON

Investicijski kupon (IK) je imenski vrednostni papir, ki se glasina eno ali več enot premoženja odprtega IS.

Investicijske kupone izdaja DZU.

Z investicijskim kuponom se lahko trguje na sekundarnemtrgu.

121


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRAVICE, KI IZHAJAJO IZ INVESTICIJSKEGA KUPONA

Imetnik investicijskega kupona ima najmanj pravico:

od DZU zahtevati izplačilo vrednosti enot premoženja, na katere se glasi investicijski kupon;

do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije IS;

do izplačila sorazmernega dela čistega dobička oziroma prihodkov IS (če tako določajo pravila upravljanja);

do prodaje IK na sekundarnem trgu (če tako določajo pravila upravljanja).


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJARAZREDI INVESTICIJSKIH KUPONOV

DZU lahko znotraj posameznega odprtega IS oblikuje različnerazrede investicijskih kuponov, ki se med seboj razlikujejo po eniali več značilnostih opredeljenih v pravilih upravljanja.

Značilnosti po katerih se lahko razredi investicijskih kuponov medsabo ločijo so: višina upravljavske provizije in/ali; pravica do sprotnega izplačila dobička in/ali; varovanje pred določenim tveganjem in/ali; možnost prodaje investicijskega kupona na organiziranem trgu

ipd.

122


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJARAZREDI INVESTICIJSKIH KUPONOV

Vsak izmed razredov investicijskih kuponov ima svojo enoznačnokodo (ISIN), oznako razreda, lahko pa zanj obstaja tudi pristopnipogoj (npr. minimalni znesek vplačila ali npr. samo vplačila prekointerneta);

Sredstva imetnikov različnih razredov investicijskih kuponov sovedno naložena v skladu z istim naložbenim ciljem in politiko.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRISTOP K PRAVILOM UPRAVLJANJA IN

VPLAČILO IK

Vlagatelj lahko pristopi k pravilom upravljanja odprtega IS tako,da DZU posreduje pravilno izpolnjeno pristopno izjavo, ki jolahko sklene na vseh vpisnih mestih DZU.

Pristopna izjava je izjava, podana na posebnem obrazcu, s katerovlagatelj pristopa k pravilom upravljanja odprtega IS in mu dajepravico, ne pa dolžnost, da v sklad vplačuje denarna sredstva.

DZU lahko s posebno računalniško aplikacijo omogoča tudielektronski pristop k pravilom upravljanja odprtega IS.

123


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAVPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA

Po pristopu k pravilom upravljanja vlagatelj vplača investicijskikupon z nakazilom na denarni račun izbranega (pod)sklada.

Pri krovnih skladih se vplačilo lahko izvede tudi na denarniračun krovnega sklada, ki je namenjen sprejemanju denarnihvplačil za dva ali več podskladov hkrati (t.i. varčevalni načrti).Denar se s tega računa na denarne račune podskladovrazporeja vsakodnevno, zato je stanje na tem računu ob koncuobračunskega dne praviloma enako nič.

Nakupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednostiinvesticijskega kupona, povečani za vstopne stroške.

Investicijski kupon se lahko vplača v denarju ali s prenosljivimivrednostnimi papirji, ki so dovoljena naložba sklada.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJADENARNI RAČUN INVESTICIJSKEGA SKLADA

Vsak investicijski sklad ima en denarni račun ali več denarnih računov.

Skrbnik zagotovi, da so denarna sredstva iz naslova vplačil enot investicijskega sklada, vplačana s strani vlagatelja ali v imenu in za račun vlagatelja, prejeta in poknjižena na denarnih računih investicijskega sklada.

124

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAVPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA S PRENOSLJIVIMI

VREDNOSTNIMI PAPIRJI

Pri vzajemnih skladih je plačilo s prenosljivimi vrednostnimipapirji mogoče samo v primeru sklada, katerega naložbenapolitika je posnemanje sestave finančnega indeksa. Sestavakošarice prenosljivih vrednostnih papirjev, s katerimi vlagateljvplača v sklad, mora odražati sestavo finančnega indeksa.

Pri alternativnih vzajemnih skladih ni posebnih omejitev, razensplošne omejitve, ki pravi, da morajo biti vrednostni papirjiprenosljivi in hkrati dovoljena naložba sklada, tako v smislunjihove vrste kot obsega izpostavljenosti sklada.

Podrobnejše pogoje vplačil z vrednostnimi papirji ureja splošniakt ATVP.



IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRERAČUN VPLAČILA V ENOTE PREMOŽENJA

Za vlagateljevo vplačilo, ki bo prispelo na denarni računvzajemnega sklada do (v pravilih upravljanja določene)presečne ure znotraj obračunskega dne T se pri izračununakupne vrednosti investicijskega kupona upošteva vrednostenote premoženja po stanju na obračunski dan T, ki bo javnoobjavljena (praviloma na spletu) najkasneje naslednji delovni danT+1.

125


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANAROČILO ZA NAKUP INVESTICIJSKEGA KUPONA

Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da vlagatelj pridobi investicijski kupon vzajemnega sklada tudi ali samo na podlagi naročila za nakup.

Investicijski kupon, izdan na podlagi naročila za nakup, se glasi na število enot premoženja, preračunanih po nakupni vrednosti enote premoženja, ki velja na zadnji dan obračunskega obdobja, v katerem je družba za upravljanje prejela naročilo.

Vplačilo investicijskih kuponov iz naslova naročila za nakup se izvede najpozneje v treh delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je družba za upravljanje prejela naročilo za nakup investicijskih kuponov.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZDAJA INVESTICIJSKEGA KUPONA

Družba za upravljanje imetniku izda investicijski kupon, ki seglasi na ustrezno število enot premoženja vzajemnega sklada,izračunanih po prejšnjem odstavku, v petih delovnih dneh pokoncu obračunskega obdobja, v katerem je bilo opravljenovplačilo na denarni račun vzajemnega sklada.

126


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRAVICA DO ZAVRNITVE VPLAČILA

Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da sidružba za upravljanje pridružuje pravico do zavrnitve vplačilaoziroma omejitve pristopa ali druge transakcije določenimkategorijam vlagateljev.

Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da družbaza upravljanje kadar koli ponovno odkupi enote premoženjaimetnikom, ki so jih pridobili v nasprotju s prejšnjim stavkom.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA

Imetnik investicijskega kupona lahko od DZU kadarkoli zahtevaizplačilo njegove odkupne vrednosti tako, da ji pošlje izpolnjenobrazec zahteve za izplačilo odkupne vrednosti investicijskegakupona.

Odkupna vrednost investicijskega kupona je enaka zmnožkuštevila enot premoženja in vrednosti enote premoženja vzajemnegasklada, zmanjšanemu za izstopne stroške, do katerih jeupravičena DZU.

Družba za upravljanje imetniku izplača odkupno vrednostinvesticijskega kupona v sedmih delovnih dneh po koncuobračunskega obdobja, razen če pravila upravljanja izjemomadoločajo daljši rok.

127


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA

DZU mora na podlagi zahteve za izplačilo odkupne vrednostiinvesticijskega kupona, ki jo bo prejela do presečne uredoločene znotraj obračunskega dne T, pri izračunu odkupnevrednosti investicijskega kupona upoštevati vrednost enotepremoženja po stanju na obračunski dan T, ki bo javnoobjavljena najkasneje naslednji delovni dan T+1.

Pri zahtevi za izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona,ki jo bo prejela po presečni uri obračunskega dne T, pa bo priizračunu odkupne vrednosti investicijskega kupona upoštevalavrednost enote premoženja po stanju na obračunski dan T+1,ki bo javno objavljena najkasneje na delovni dan T+2.

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA S PRENOSLJIVIMI

VREDNOSTNIMI PAPIRJI

Ob predhodnem soglasju imetnika investicijskega kuponavzajemnega sklada, se odkupna vrednost investicijskega kuponalahko izplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji izsredstev vzajemnega sklada v deležih, ki odražajo sestavonaložb vzajemnega sklada.

Podrobnejše pogoje in omejitve izplačil z vrednostnimi papirjidoloča splošni akt ATVP.


128

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA

OBVESTILO O OBRAČUNU VPLAČIL OZIROMA IZPLAČIL

DZU vsakemu imetniku investicijskega kupona odprtega investicijskega sklada najkasneje naslednji delovni dan po dnevu izvedbe obračuna njegovega vplačila v odprt investicijski sklad oziroma naslednji delovni dan po dnevu izvedbe obračuna njemu namenjenega izplačila iz odprtega investicijskega sklada pošlje obvestilo o obračunu vplačil oziroma izplačil (op. posebnost v primeru pooblaščencev).

Če se je imetnik investicijskega kupona ob pristopu k pravilom upravljanja odprtega investicijskega sklada obvezal vplačevati v odprt investicijski sklad določeno daljše časovno obdobje, lahko DZU imetniku investicijskega kupona pošlje obvestilo o obračunu vplačil oziroma izplačil najmanj enkrat na šest mesecev.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAOBVESTILO O OBRAČUNU VPLAČIL OZIROMA IZPLAČIL

Imetnik investicijskega kupona lahko na podlagi pisnega dogovora z DZU namesto na predhodno opisan način obračun vplačil oziroma izplačil prevzame tudi osebno na sedežu DZU oziroma njeni poslovalnici. DZU dokazila o tem hrani skupaj z imetnikovo pristopno izjavo.

DZU mora vlagatelju na njegovo zahtevo podati informacijo o statusu njegovega vplačila oziroma zahteve za izplačilo oziroma zahteve za prenos, pri čemer mora opraviti pregled vlagatelja in pridobiti podatke o njem v skladu s predpisi s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.


129


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAZAUSTAVITEV ODKUPA INVESTICIJSKIH KUPONOV

DZU lahko v izjemnih primerih in če to zahtevajo posebneokoliščine, zaradi varstva in interesov vlagateljev v enoteodprtega IS, uvede začasno zaustavitev odkupa ali delniodkup investicijskih kuponov.

Začasno zaustavitev odkupa investicijskih kuponov lahkozahteva tudi ATVP, kadar oceni, da je to v interesu imetnikovinvesticijskih kuponov ali v interesu javnosti.

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAOKOLIŠČINE, KI TERJAJO ZAUSTAVITEV ODKUPA

INVESTICIJSKIH KUPONOV

Začasno ali trajno je ustavljeno trgovanje z vrednostnimipapirji oziroma drugimi finančnimi instrumenti, ki predstavljajopomemben del portfelja vzajemnega sklada;

Začasno ali trajno je zaustavljen odkup enot ciljnih skladov, kipredstavljajo pomemben del portfelja vzajemnega sklada;

Kreditne ustanove, v katerih depozite ima vzajemni skladnaložena sredstva, ki predstavljajo pomemben del portfeljavzajemnega sklada, ob zapadlosti depozitov skupaj ne morejoizpolniti svojih obveznosti do vzajemnega sklada in je mogočeutemeljeno pričakovati, da svojih obveznosti ne bodo mogleizpolniti v naslednjih 5 dneh;


130



Skrbnik premoženja zaradi tehničnih razlogov ali izgubedovoljenja za opravljanje skrbniških storitev začasno ali trajnoni več sposoben opravljati katere izmed skrbniških storitev,ki je nujno potrebna za poslovanje vzajemnega sklada oziromavarnost naložb vlagateljev v investicijske kupone vzajemnegasklada;

Nastopijo začasne ali trajne tehnične težave ali drugenepremostljive ovire v poravnalnih sistemih in sistemihplačilnega prometa, ki jih uporablja vzajemni sklad;

Nastopijo druge začasne posebne okoliščine neodvisne odDZU, oziroma vzajemnega sklada, za katere DZU ugotovi, da bivplivale na nemotena izplačila investicijskih kuponov vzajemnegasklada.




DZU, ki upravlja vzajemni sklad, zaradi tehničnih razlogov ali drugih nepremostljivih ovir začasno ne more zagotavljati tistih storitev upravljanja vzajemnega sklada, ki so nujno potrebne za njegovo poslovanje;

Pooblaščenec na katerega je DZU prenesla katero izmed storitev upravljanja investicijskega sklada, ki je nujno potrebna za nemoteno poslovanje vzajemnega sklada ali za zagotavljanje varnosti naložb vlagateljev v investicijske kupone vzajemnega sklada, zaradi tehničnih razlogov oziroma drugih nepremostljivih ovir v svojem poslovanju začasno ali trajno ni več sposoben opravljati svojih storitev;

Nastopijo druge izjemne okoliščine na strani DZU, ki upravičujejo zaustavitev odkupa.


131

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZJEMNI PRIMERI, KI TERJAJO ZAUSTAVITEV ODKUPA


DZU lahko zaradi varstva interesov imetnikov investicijskihkuponov odprtega IS začasno zaustavi odkup investicijskihkuponov tudi v primeru, ko bi sklad, zaradi nenadne, izjemnovisoke vrednosti zahtevkov za izplačilo investicijskihkuponov prisiljen v zelo kratkem času unovčiti velik delpremoženja po cenah, ki bi bile, zaradi količine finančnihinstrumentov, ponujenih v prodajo, pomembno nižje od cen, pokaterih se posli s temi finančnimi instrumenti sklepajo v običajnihtržnih pogojih.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRIMER IN POGOJI UVEDBE DELNEGA ODKUPA

DZU lahko v izjemnem primeru iz prejšnje prosojnice in podpogojem, da to dopuščajo pravila upravljanja, namesto začasnezaustavitve odkupa investicijskih kuponov uvede začasni delniodkup investicijskih kuponov.

Delni odkup investicijskih kuponov vzajemnega sklada pomeni, da se v običajnem roku po vložitvi zahteve za izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona imetniku izplača odkupna vrednost samo v višini, ki ustreza proporcionalni udeležbi imetnika na likvidnem delu premoženja vzajemnega sklada. Preostale enote premoženja, na katere se glasi investicijski kupon, DZU imetniku izplača takoj, ko unovči zadosten delež manj likvidnega premoženja vzajemnega sklada in sicer po VEP na naslednji obračunski dan po unovčitvi zadostnega dela premoženja vzajemnega sklada.


132


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAOBVEŠČANJE O ZAUSTAVITVI ODKUPA INVESTICIJSKIH

KUPONOV

DZU, ki želi začasno ustaviti odkup investicijskih kuponov, morana celotnem območju, kjer se izvajajo vplačila in izplačila v/iz IS,objaviti obvestilo o tem, ki mora vsebovati: kratek opis razlogov za začasno zaustavitev odkupa oziroma

uvedbo delnega odkupa investicijskih kuponov, natančen čas zaustavitve odkupa oziroma uvedbe delnega

odkupa, predviden čas ponovnega začetka odkupa, pojasnilo o izplačilu investicijskih kuponov, katerih imetniki so že

zahtevali izplačilo, a do zaustavitve odkupa to ni bilo izvedeno, podatke o času in mestu, kjer lahko imetniki investicijskih

kuponov dobijo dodatne informacije o poteku začasne zaustavitve odkupa oziroma uvedbe delnega odkupa.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJATRGOVANJE Z IK NA ORGANIZIRANEM TRGU

V primeru, da pravila upravljanja tako določajo se lahko zinvesticijskim kuponom trguje tudi na sekundarnem trgu.

V tem primeru lahko vlagatelj investicijski kupon bodisi kadarkolikupi oziroma proda po tržni ceni na sekundarnem trgu.

Stroških, ki bremenijo vlagatelja bodisi ob vplačilu in izplačiluinvesticijskega kupona neposredno pri DZU bodisi pri nakupu inprodaji investicijskega kupona na sekundarnem trgu niso nujnoenaki.

133


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJATRGOVANJE Z IK NA ORGANIZIRANEM TRGU

V primeru kotirajočih investicijskih kuponov mora pristopna izjavak pravilom upravljanja vsebovati tudi podatek o šifrivlagateljevega računa nematerializiranih vrednostnihpapirjev, v dobro katerega naj se prenesejo investicijski kuponi,ki so predmet pristopne izjave, in podatke o članu klirinškodepotne družbe, ki vodi ta račun.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAZDRUŽEVANJE VZAJEMNIH SKLADOV

Dva ali več vzajemnih skladov se lahko združi s pripojitvijo alispojitvijo.

Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja terpravic in obveznosti na drug že obstoječ prevzemni vzajemnisklad.

Spojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ter pravicin obveznosti dveh ali več vzajemnih skladov na drugnovoustanovljeni prevzemni vzajemni sklad.

V postopku preoblikovanja lahko nastopa več prenosnih insamo en prevzemni vzajemni sklad.

Stroške združevanja bremenijo DZU, ki sodelujejo prizdruževanju.

134



Združitev vzajemnih skladov je dopustna le, če se po opravljenempostopku združitve ne poslabša premoženjski položaj imetnikovinvesticijskih kuponov vzajemnih skladov, udeleženih pri združitvi.

V času izvedbe združitve pride za določen čas do zaustavitvevplačil v vzajemne sklade, udeležene pri preoblikovanju, inizplačil iz njih.

DZU mora z javnimi objavami v medijih vlagatelje sprotiobveščati o poteku združitve.



Imetniki investicijskih kuponov prenosnega oziroma prenosnihvzajemnih skladov po izvedenem postopku združitve dobijoinvesticijske kupone prevzemnega vzajemnega sklada pomenjalnem razmerju, ki ga določi DZU. V primeru pripojitve zobstoječim prevzemnim vzajemnim skladom, se imetnikominvesticijskih kuponov slednjega zaradi izvedbe preoblikovanjaštevilo enot premoženja ne bo spremenilo.

Po opravljeni združitvi prenosni vzajemni skladi prenehajo brezlikvidacijskega postopka.

K združitvi morajo podati mnenje vsi skrbniki premoženjskladov udeleženih v združitvi, pregledati jo mora revizor,dovoljenje k združitvi izda ATVP.

135

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAZDRUŽEVANJE VZAJEMNIH SKLADOV IN PRAVICA DO

IZPLAČILA

Imetnik investicijskega kupona prenosnega sklada lahko v primeru, dase z združitvijo ne strinja, od DZU zahteva, da: prenosni sklad odkupi njegove investicijske kupone, pri čemer

DZU prenosnega sklada imetniku investicijskih kuponov ne smezaračunati izstopnih stroškov, ali

DZU prenosnega sklada zamenja investicijske kupone prenosnegasklada za investicijske kupone drugega vzajemnega sklada spodobno naložbeno politiko, ki ga upravlja ista DZU.

Imetniki investicijskih kuponov pridobijo pravico do izstopa pod temipogoji z dnem prejema obvestila o združitvi, ta pravica pa preneha zdnem ustavitve izplačil.



IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPOGODBENI PRENOS UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA

SKLADA

DZU, ki upravlja vzajemni sklad, lahko prenese njegovoupravljanje na drugo DZU.

Prevzemna in prenosna DZU morata imetnike investicijskihkuponov vzajemnega sklada, katerega upravljanje jepredmet prenosa, obvestiti o tem prenosu.

Prevzemna in prenosna DZU morata javno objaviti obvestilo oprenosu upravljanja vzajemnega sklada.

136


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRISILNI PRENOS UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA SKLADA

V primeru, če ATVP DZU odvzame dovoljenje za opravljanjestoritev upravljanja investicijskih skladov oziroma če je nad DZUzačet stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, seizvede prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada na drugoDZU.

Če nastopi razlog za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada,mora skrbnik do nastopa pravnih posledic prenosa upravljanjaopravljati tiste posle upravljanja vzajemnega sklada, s katerimi nimogoče odlašati.

Ob nastopu razloga za prisilni prenos upravljanja skrbnik za računvzajemnega sklada zaustavi vplačila in odkup investicijskihkuponov vzajemnega sklada.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJALIKVIDACIJA VZAJEMNEGA SKLADA

Likvidacija vzajemnega sklada se opravi, če:

prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada ni mogoč; ČVS vzajemnega sklada v roku štirih mesecev od dneva, ko

je DZU prejela odločbo ATVP o dovoljenju za upravljanjevzajemnega sklada, ne doseže 100.000 evrov;

se ČVS vzajemnega sklada zniža pod 100.000 evrov in vnadaljnjih tridesetih dneh ne doseže ponovno 100.000 evrov;

v drugih primerih, določenih v pravilih upravljanja, napodlagi sklepa DZU o začetku likvidacije vzajemnega sklada(likvidacija po sklepu upravljavca).

137


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJALIKVIDACIJA VZAJEMNEGA SKLADA

Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada:

imetnik investicijskega kupona ne more več zahtevatiizplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona;

vlagatelji ne morejo več pristopiti k pravilom upravljanjavzajemnega sklada.

Z nastopom razloga za začetek likvidacije vzajemnega skladapridobi imetnik investicijskih kuponov pravico do izplačilasorazmernega dela iz likvidacijske mase.

Poglavje V.

OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU INVESTICIJSKIH

SKLADOV

138


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISTRANSPARENTNOST VS, AS IN ID

Vzajemni skladi spadajo med najbolj transparentne finančneprodukte.

DZU mora:

vlagatelju pred pristopom k pravilom upravljanjavzajemnega sklada obvezno izročiti brezplačen izvoddokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje,

na vlagateljevo zahtevo le temu izročiti tudi brezplačniizvod prospekta IS ter letnega in polletnega poročila oposlovanju IS,

vlagatelje sprotno obveščati o poslovanju IS, vlagatelje sprotno obveščati o vseh pomembnih dejstvih

in dogodkih povezanih z investicijskim skladom in DZU.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISREDNE IN IZREDNE OBJAVE DZU

Objave v zvezi z investicijskim skladom delimo na redne inizredne.

Redne periodične javne objave so: objave VEP in spremembe VEP pri VS in AS, objave tržne cene (pri ETF in ID), mesečna poročila o poslovanju IS, polletna poročila o poslovanju IS, letna poročila o poslovanju IS.

139


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISOBJAVA PODATKA O VREDNOSTI ENOTE PREMOŽENJA

DZU mora podatek o VEP (po stanju na obračunski dan) inspremembah VEP javno objaviti: v elektronskih medijih najkasneje naslednji delovni dan po

obračunskem dnevu (odvisno od dolžine obračunskegaobdobja – razlika med VS in AS),

v dnevnem časopisu, ki se prodaja na celotnem območjuSlovenije, pa najkasneje v njegovi naslednji redni izdaji podnevu objave v elektronskih medijih.

DZU pri vseh objavah VEP vzajemnega sklada, ki imetnikomenot izplačuje del svojih prihodkov oziroma dobička, navedeopombo, da je navedena VEP zmanjšana za že izplačan delprihodkov oziroma dobička vzajemnega sklada. Hkrati z objavonavede tudi mesto, kjer je vlagateljem na voljo podatek okumulativni donosnosti vzajemnega sklada.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISMESEČNO POROČILO O POSLOVANJU

DZU za vsak vzajemni in alternativni vzajemni sklad, ki gaupravlja, do petnajstega dne v mesecu, na svoji spletni straniobjavi mesečno poročilo o poslovanju.

140


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISMESEČNO POROČILO O POSLOVANJU

Nabor in prikaz obveznih vsebin mesečnega poročila o poslovanjuvzajemnega sklada in alternativnega vzajemnega sklada ureja splošniakt ATVP, lahko pa DZU v poročilu navede tudi dodatne podatke.

Mesečno poročilo o poslovanju vsebuje najmanj: grafikon s prikazom gibanja VEP, sintetični kazalnik tveganj in donosa, kumulativne donosnosti naložbe v investicijske kupone oziroma

simulacijo bodoče donosnosti, deset največjih naložb, sestavo naložb, čisto vrednost sredstev.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISLETNO IN POLLETNO POROČILO IS

DZU sestavlja letno poročilo o poslovanju investicijskega skladaza obdobje, ki je enako koledarskemu letu, za prvih šestmesecev posameznega leta pa mora sestavljati tudi polletnoporočilo.

Letno poročilo o poslovanju investicijskega sklada morapregledati revizor.

141


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISLETNO IN POLLETNO POROČILO

Letno poročilo o poslovanju vsebuje računovodske izkaze (bilancostanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanjaVEP) in priloge s pojasnili k računovodskim izkazom (med drugim:razkritje tveganj, ki jim je bil izpostavljen investicijski sklad pri svojemposlovanju, in opis njihovega obvladovanja, pojasnila o uporabljenihtehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada, pojasnila vzvezi z zadolževanjem investicijskega sklada, pojasnila in razkritjaposameznih vrst stroškov investicijskega sklada, tabelo s podatki ocelotnih stroških poslovanja, izkaz premoženja (strukturo naložb).

Polletno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnegaizida, strukture naložb in prilog k izkazom s pojasnili.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISDOSTOPNOST REVIDIRANEGA LETNEGA IN POLLETNEGA

POROČILA

Na vseh vpisnih mestih, kjer se izvaja trženje enot investicijskegasklada, mora biti vlagateljem zagotovljen vpogled v izvodprospekta in v izvod zadnjega revidiranega letnega ter polletnegaporočila investicijskega sklada.

Vpogled v izvod dokumentov iz prejšnjega odstavka mora bitivlagateljem zagotovljen tudi v primeru trženja enot investicijskegasklada izven vpisnih mest.

Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izročitev brezplačnega izvodaprospekta in izvoda zadnjega revidiranega letnega ter polletnegaporočila investicijskega sklada.

142

V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISNAČIN IZROČITVE

Zadnje revidirano letno poročilo in polletno poročilo se vlagateljuizročita na način, kot ga določa prospekt IS oziroma v primeru, daprospekt ne določa načina izročitve, na način kot velja za izročitevprospekta.

Ne glede na prejšnji odstavek DZU vlagatelju na njegovo izrecnozahtevo izroči brezplačen izvod zadnjega revidiranega letnegaporočila oziroma polletnega poročila v obliki tiskovine.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISNAČIN IZROČITVE DOKUMENTOV IN POROČIL

Prospekt vzajemnega sklada in dokument s ključnimi podatki zavlagatelje se vlagateljem izročita kot tiskovini. Če je to običajennačin izmenjave podatkov med DZU in imetnikom enot in če tasoglaša, da želi prejeti obvestilo na ta način, pa se lahko izročitatudi na trajnem nosilcu podatkov, ki ni tiskovina, ali prekospletnih strani.

Pošiljanje obvestila na elektronski poštni naslov imetnikaenot se šteje za običajen način izmenjave podatkov medDZU in imetnikom enot, če je imetnik DZU za namenmedsebojnega poslovanja posredoval svoj elektronski poštninaslov.


143

V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISIZREDNE OBJAVE DZU IN NEPOSREDNO OBVEŠČANJE

IMETNIKOV ENOT

Izredne objave DZU vključujejo: objavo informacije o pravnem oziroma poslovnem dogodku

povezanim z DZU oziroma odprtim investicijskim skladom,ki bi lahkopomembno vplival na poslovanje investicijskega sklada,

objavo informacije in neposredno obveščanje imetnikovinvesticijskih kuponov o spremembi pravil upravljanja,

neposredno obveščanje imetnikov investicijskih kuponov oobračunu vplačil in izplačil v oziroma iz IS.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISIZREDNE OBJAVE DZU IN NEPOSREDNO OBVEŠČANJE

IMETNIKOV ENOT

Izredne objave DZU vključujejo tudi: objavo informacije in neposredno obveščanje imetnikov

investicijskih kuponov o prenosu upravljanja sklada, neposredno obveščanje imetnikov investicijskih kuponov o

združitvah skladov, objavo informacije o vključitvi podskladov krovnega sklada v

drugi krovni sklad, objavo informacije o oblikovanju krovnega sklada iz

obstoječih vzajemnih skladov, objavo informacije in neposredno obveščanje imetnikov

investicijskih kuponov o začetku likvidacije sklada.


144

V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISARHIV OBJAV

Mesto in čas objav povezanih z investicijskim skladom in DZU sta določena v prospektu investicijskega sklada.

DZU na svoji spletni strani vodi javno dostopen arhiv vseh objav.


Poglavje VI.

TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV

145


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS TRŽENJE ENOT ODPRTIH INVESTICIJSKIH SKLADOV

Trženje enot odprtih investicijskih skladov obsega vse storitvein posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enotinvesticijskega sklada od DZU do vlagatelja.

Trženje vključuje tudi aktivnosti povezane z oglaševanjem,obveščanjem in prodajo enot odprtih investicijskih skladov.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS SPLOŠNO PRAVILO TRŽENJA ENOT IS V RS

Za osebe, ki tržijo in oglašujejo investicijske sklade na območjuRepublike Slovenije velja, da morajo ravnati vestno, pošteno inz ustrezno profesionalno skrbnostjo ter v vsem paziti nainterese vlagateljev na način, kot ga predpisuje ZISDU-3 insplošni akti ATVP, ki določajo pravila poslovanja DZU terzakoni in na njihovi podlagi sprejeti predpisi, ki se nanašajo navarstvo potrošnikov ter preprečevanje pranja denarja infinanciranja terorizma.

Investicijski kuponi oziroma delnice posameznega investicijskegasklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji le,če se v Republiki Sloveniji vrši tudi trženje in prodaja enot tegainvesticijskega sklada.

146


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC IN

TRETJIH DRŽAV V RS

Če DZU s sedežem v državi članici prične v Republiki Slovenijineposredno ali posredno preko podružnice tržiti in prodajatienote premoženja oziroma delnice posameznega odprtegainvesticijskega sklada, mora vlagateljem omogočiti dostop dovseh tistih dokumentov in informacij, ki jih mora sicerobjaviti v državi svojega sedeža.

Dokumentacija in informacije o KNPVP skladu države članicemorajo biti imetnikom enot investicijskega sklada, ki so enotepridobili v Republiki Sloveniji, na razpolago oziroma jim morajobiti posredovane tudi po prenehanju trženja takega sklada vRepubliki Sloveniji toliko časa, dokler ima takšen sklad imetnikeenot investicijskih skladov, ki so te enote pridobili v RepublikiSloveniji.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC IN

TRETJIH DRŽAV V RS

DZU države članice vso dokumentacijo in informacije vlagateljemzagotovi na način, ki ga za posredovanje posameznedokumentacije oziroma informacije predpisuje ZISDU-3 zavzajemne sklade (izjema za pogostost objavo VEP).

Dokumentacija in informacije o KNPVP skladu države članice morabiti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago oziroma jim morabiti posredovana najkasneje z dnem, ko je na razpolago oziromaje bila posredovana vlagateljem v državi članici oziroma tretjidržavi, kjer ima sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan.

147


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS PRAVILA TRŽENJA V RS

Zakonodaja, ki velja za DZU oziroma DZU države članice, veljatudi za njihove pooblaščence, ki v imenu in za račun DZUopravljajo trženje enot investicijskih skladov.

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC

Izplačila enot ter drugih terjatev iz naslova enotinvesticijskega sklada, oblikovanega oziroma ustanovljenega vdrugi državi članici, ki se na podlagi ZISDU-3 tržijo na območjuRepublike Slovenije, lahko potekajo samo preko ene ali večbank s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenjeBanke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, oziromapodružnic bank iz držav članic Evropske unije, ustanovljenih naobmočju Republike Slovenije v skladu s predpisi o bančništvu.


148


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS OGLAŠEVANJE

Za oglaševanje investicijskih skladov se štejejo vsa tržnasporočila, ki so z uporabo tiskanih in elektronskih medijevnaslovljena na vlagatelje in morebitne vlagatelje vinvesticijske sklade, katerih namen je prispevati kpridobivanju novih vplačil enot investicijskih skladov.

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS LASTNOSTI PRODAJNE DOKUMENTACIJE

Vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje KNPVPsklada mora biti skladna z Uredbo Evropske Komisije št. 583/10in vsebino prospekta KNPVP sklada.

Vsebina ostalih gradiv namenjenih informiranju vlagateljevvključno z oglasi ne sme biti v nasprotju s prospektom,dokumentom s ključnimi podatki za vlagatelje KNPVP sklada ternjegovimi revidiranimi letnimi in polletnimi poročili.

Prospekt investicijskega sklada oblikovanega v drugi državičlanici, katerega enote se tržijo v Republiki Sloveniji moravsebovati dodatek z osnovnimi informacijami za slovenskevlagatelje.


149


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS PRAVILA GLEDE OGLAŠEVANJA IS

Vsak oglas (tržno sporočilo), ki je z uporabo tiskanih in elektronskihmedijev naslovljen na vlagatelje in potencialne vlagatelje vinvesticijske sklade, katerega namen je prispevati k pridobivanjunovih vplačil v investicijske sklade mora biti jasno prepoznaven kottak, kar pomeni, da mora vsebovati firmo in sedež DZU oziromanavedbo osebe, ki gradivo uporablja za trženje oziroma je naročilaobjavo oglasa, če to ni DZU.

Vsebina oglasa mora biti jasna, nedvoumna in ne sme bitizavajajoča.

Oglas mora vsebovati navedbo, kje, kako in v katerem jeziku stavlagateljem na voljo prospekt in dokument s ključnimi podatki zavlagatelje.

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS PODROBNEJŠE LASTNOSTI OGLASOV

Oglas, ki vsebuje podatek o pretekli donosnosti naložbe v enoteinvesticijskega sklada mora biti jasen, nedvoumen in ne smebiti zavajujoč, kar pomeni, da mora: izračun pretekle donosnosti temelji na podatkih o VEP

oziroma knjigovodski oziroma tržni ceni delnice investicijskega sklada,

upoštevaje uporabljeni medij sporočanja ter ciljno publiko, vsebuje jasno izraženo oziroma na vidnem mestu čitljivo zapisano opozorilo, da pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti,

vsebuje »sintetični kazalnik tveganj in donosa« investicijskega sklada,


150



vsebuje podatke o najvišjih vstopnih in izstopnih stroških oziroma stroških, ki bremenijo kupca ob vpisu enot investicijskega sklada ter opozorilo, da navedeni stroški zmanjšujejo prikazano donosnost,

podatek o pretekli donosnosti investicijskega sklada odraža rezultat v letnem ali večletnem časovnem obdobju, ki se začne s prvim dnem koledarskega meseca in konča z zadnjim dnem koledarskega meseca,

je sestavljen tako, da ne bodo še posebej poudarjene besedne zveze: donos, donosnost, rast, dvig ali njihove izpeljanke, ali pa, da se grafično ali kako drugače nesorazmerno poudarja podatek o pretekli donosnosti glede na druge podatke.


Če oglas vsebuje tudi obrazec pristopne izjave kinvesticijskemu skladu, mu mora biti priložen tudi dokument sključnimi podatki za vlagatelje (KIID) investicijskega sklada.


151

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS JEZIK DOKUMENTOV

KIID mora biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago vslovenskem jeziku.

Preostala dokumentacija oziroma informacije o KNPVP skladudržave članice oziroma investicijskemu skladu tretje državemorajo biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolagooziroma jim morajo biti posredovani v slovenskem aliangleškem jeziku.

Če prospekt investicijskega sklada vlagateljem ni na voljo vslovenskem jeziku, mora oglas vsebovati navedbo jezika, vkaterem so dokumenti investicijskega sklada vlagateljem navoljo.



VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS VPISNA MESTA

Vpisno mesto je vsako mesto, kjer lahko vlagatelj pristopi kpravilom upravljanja ali k drugemu ustreznemu dokumentuinvesticijskega sklada oziroma poda zahtevo za izplačiloodkupne vrednosti enot investicijskega sklada.

DZU je dolžna zagotoviti, da vpisno mesto, izpolnjujekadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki zagotavljajo,da trženje enot poteka v skladu z zakoni in na njihovi podlagisprejetimi predpisi, ki se nanašajo na trženje enot investicijskihskladov, varstvo potrošnikov ter preprečevanje pranja denarja infinanciranja terorizma.

152


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS KADROVSKI POGOJI

Šteje se, da vpisno mesto izpolnjuje kadrovske pogoje, čeimajo fizične osebe, ki v okviru vpisnega mesta opravljajotrženje in prodajo enot investicijskih skladov dovoljenjeATVP za trženje enot investicijskih skladov.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS TEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI

Šteje se, da vpisno mesto izpolnjuje tehnične in organizacijskepogoje, če: se nahaja v uradnih poslovnih prostorih, ki so ločeni od

zasebnih prostorov, pri čemer se kot uradni poslovni prostoršteje poslovni prostor, ki je registriran kot sedež, podružnicaoziroma poslovna enota osebe, ki izvaja trženje investicijskihskladov, in ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev: je kot vpisno mesto naveden ter objavljen na spletni strani

DZU, je kot vpisno mesto naveden v prilogi k prospektu

investicijskega sklada, je kot vpisno mesto naveden v obvestilu, ki ga Agenciji

predloži DZU države članice.

153


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE ISTEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI

je na vpisnem mestu potencialnemu vlagatelju zagotovljenaustrezna raven zasebnosti,

so vse fizične kopije pristopnih izjav in zahtev za izplačilo ter drugipisno dokumentirani podatki o vlagatelju hranjeni v sefu ali omari,odporni na fizično silo in silo okolja, pri čemer se ta nahaja znotrajuradnega poslovnega prostora oziroma so hranjeni pricertificiranih in za to dejavnost pooblaščenih osebah, ki soustrezno opremljene ter poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo inISO standardi s področja ravnanja z dokumentarnim ter arhivskimgradivom in so v pogodbenem odnosu z družbo za upravljanje,

imajo dostop do dokumentov iz prejšnje točke izključno za topooblaščene osebe,

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS TEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI

so v primeru, da oseba trženje enot izvaja prek svetovnega spleta,in v primeru, da oseba podatke o vlagateljih shranjuje in obdelujeračunalniško, upoštevani pogoji glede delovanja elektronskegainformacijskega sistema DZU,

vpisno mesto posluje v skladu z delovnim časom, o katerem jevlagatelj ustrezno obveščen,

je zagotovljeno naravi dejavnosti prilagojeno tehnično oziromafizično varovanje vpisnega mesta, opreme in podatkov ovlagateljih.


154


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE ISTEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI

Vsaka fizična oseba, ki izvaja trženje enot investicijskih skladovv Republiki Sloveniji, mora delovati v okviru določenegavpisnega mesta, pri čemer pa lahko vlagatelju omogoči pristop kpravilom upravljanja investicijskega sklada tudi zunaj uradnegaposlovnega prostora vpisnega mesta.

Tudi v primeru pristopa k pravilom upravljanja investicijskegasklada zunaj uradnega poslovnega prostora vpisnega mestamora biti zagotovljeno, da so izpolnjeni enaki pogoji, kot če setrženje izvaja na vpisnem mestu.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS POSTOPEK IZVEDBE PRODAJE

Oseba, ki trženje izvaja, mora potencialnemu vlagatelju najprejpredložiti:

izkaz o svoji identiteti in identiteti podjetja, ki ga zastopa, v primeru, ko trženje izvaja izven vpisnega mesta, tudi

podatek o naslovu vpisnega mesta v okviru kateregadeluje,

na zahtevo vlagatelja tudi dovoljenje ATVP za trženje inprodajo enot investicijskih skladov,

na zahtevo vlagatelja tudi ustrezno pooblastilo DZU.

155



Po uvodni osebni predstavitvi sledi predstavitev naložbe, ki mora bitijasna, točna in nedvoumna in mora obvezno vsebovati opistveganj, povezanih z nalaganjem v investicijske sklade. Oseba,ki trženje izvaja, mora vselej paziti na interese vlagatelja.

Po predstavitvi mora oseba, ki trženje izvaja, vlagatelju, zainvesticijski sklad, ki je predmet vlagateljevega zanimanja,izročiti najmanj brezplačen izvod KIID ter pristopno izjavo.

Pred podpisom pristopne izjave mora oseba, ki trženje izvaja, nazahtevo vlagatelja, le temu izročiti tudi brezplačen izvodprospekta IS ter zadnjega objavljenega letnega in polletnegaporočila IS.



Pred podpisom pristopne izjave mora oseba, ki izvaja trženje,od vlagatelja, kadar je ta fizična oseba (tudi če je zakonitizastopnik fizične osebe), pridobiti podatke, na osnovi katerihlahko oceni njegov finančni profil, razen, če vlagatelj pisnoodkloni posredovanje teh podatkov.

Vlagatelj podatke iz prejšnjega odstavka posreduje na obrazcu,ki mora vsebovati najmanj informacije o vlagateljevem namenuin ročnosti varčevanja, njegovih finančnih zmožnostih,odnosu do tveganja, poznavanju finančnih naložb terizkušnjah pri nalaganju v vrednostne papirje oziromainvesticijske sklade.

156


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS

POSTOPEK IZVEDBE PRODAJE

Če oseba, ki izvaja trženje, na podlagi informacij o vlagateljuoceni, da investicijski sklad, v katerega želi vlagatelj vplačati,zanj ni primeren, ga mora na to izrecno opozoriti.

Če vlagatelj informacij, ki so potrebne za oceno profila tveganjane želi dati, ga mora oseba, ki izvaja trženje, opozoriti, dazaradi takšne okoliščine ne more oceniti, ali je investicijski sklad,v katerega želi vlagatelj vplačati, zanj primeren ali ne.

V zgornjih primerih mora oseba, ki izvaja trženje, vlagatelju vpodpis predložiti izjavo o tveganjih.

V primeru, da vlagatelj izjave o tveganjih ne želi podpisati,oseba, ki trženja izvaja, to izrecno zapiše na pristopno izjavo.



IZJAVA O TVEGANJIH

Podpisani izjavljam, da se zavedam: VSEH TVEGANJ, ki so povezana z naložbo v investicijski sklad; da s tem, ko odklanjam posredovanje podatkov, potrebnih za določitev mojega

finančnega profila, oziroma s tem, ko nameravam vložiti sredstva v investicijski skladkljub temu, da me je pooblaščena oseba vpisnega mesta opozorila, da glede na mojfinančni profil naložba zame ni primerna, odločitev o njej sprejemam povsem POLASTNI VOLJI;

da z odločitvijo za nakup enot investicijskega sklada, ki bi imel naložbe, usmerjene vozko opredeljeno geografsko območje oziroma specifično gospodarsko panogo,sprejemam VISOKO NALOŽBENO TVEGANJE, ki lahko v primeru neugodnihrazmer na finančnih trgih vodi v IZGUBO PRECEJŠNJEGA DELA MOJIHVLOŽENIH SREDSTEV;

da v primeru, če mi kdo drug financira nakup enot investicijskega sklada s posojilomali kreditom, sprejemam DODATNO TVEGANJE, ki lahko celo v primeru pozitivnegadonosa investicijskega sklada pomeni IZGUBO DELA VLOŽENIH SREDSTEV, vprimeru neugodnih razmer na finančnih trgih pa vodi v IZGUBO, KI PRESEGAZNESEK VLOŽENIH SREDSTEV.

Podpis vlagatelja:

157



PREGLED VLAGATELJA

Pred podpisom pristopne izjave k pravilom upravljanjainvesticijskega sklada in ob vsaki spremembi podatkov napristopni izjavi mora DZU opraviti pregled vlagatelja in pridobitipodatke o njem v skladu s predpisi s področja preprečevanjapranja denarja in financiranja terorizma.

Pregled vlagatelja mora biti opravljen tudi ob vložitvi zahtevkaza izplačilo investicijskih kuponov.



ODSTOP OD NALOŽBE

Če pravila upravljanja investicijskega sklada določajo, da lahkovlagatelj v določenem času odstopi od pristopa k pravilomupravljanja oziroma k drugemu ustreznemu dokumentuinvesticijskega sklada ali prekliče pristopno izjavo, moravlagatelja na to pravico ustrezno opozoriti že ob prejemunjegove pristopne izjave.

Kadar je pristopno izjavo investicijskega sklada mogočeposredovati v elektronski obliki, mora biti opozorilo izprejšnjega odstavka jasno navedeno na istem mestu kotobrazec s pristopno izjavo.

158


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS VAROVANJE PODATKOV O VLAGATELJIH

DZU in osebe, ki po njenem pooblastilu opravljajo trženje inprodajo enot oziroma delnic investicijskih skladov so dolžneskrbno varovati vse podatke o vlagateljih in druge podatke,za katere so izvedele v zvezi z opravljanjem storitve trženjain prodaje enot oziroma delnic investicijskih skladov.

Osebe, ki po pooblastilu DZU izvajajo trženje in prodajo enotoziroma delnic investicijskih skladov so dolžne te podatkevarovati ves čas trajanja pogodbenega razmerja in tudi poprenehanju le tega oziroma po zamenjavi delodajalca.


Hvala za pozornost!

159

Izbrane vsebine s področja TRGA

FINANČNIH INSTRUMENTOV

mag. Andrej Šercer

20. 04. 2018


I. VSEBINA

struktura trga kapitala splošno o finančnih instrumentih s katerimi se trguje na borzah splošno o investicijskih storitvah in poslih splošno o ponudbi vrednostnih papirjev javnosti organizirani borzni trgi izdajatelji vrednostnih papirjev in strukture borznih trgov dolžnost razkrivanja nadzorovanih informacij izdajateljev borzni člani in borzno trgovanje informacije o trgovanju, borzne tečajnice in indeksi nedovoljena ravnanja in nadzor trga kapitala

splošno o izvensodnem reševanju sporov reševanje sporov med DZU in vlagatelji arbitraža Združenja DZU-GIZ

160

20. 04. 2018


I. PRAVNA PODLAGA

Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)

Ur.l.RS, št. 67/07 (avgust 2007), s spremembami in dopolnitvami (novela G, februar 2017)

v postopku novi ZTFI-1 (zlasti MiFID II), veljava od 2018 dalje - zamuda

ureja npr. pravila, obveznosti in pogoje: za ponudbo VP javnosti in za uvrstitev na borzo glede razkrivanja informacij o VP, ki so uvrščeni v trgovanje za poslovanje investicijskih podjetij, upravljavcev trgov, itd. trgovanja na organiziranih trgih, prepovedana ravnanja zlorabe trga, itd. delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev

prenesene vse pomembne direktive EU (tudi delegirane direktive, uredbe, ipd.) s tega področja

20. 04. 2018


II. STRUKTURA TRGA KAPITALA

primarni trg (ponudba VP javnosti) javna ponudba VP (t.i. IPO & FPO) nejavne ponudbe VP (izjema)

sekundarni trg (menjava lastništva VP) organizirani trg VP (borzni trg) neorganizirani trg VP (izven borzni trg)

161

20. 04. 2018


II. STRUKTURA TRGA KAPITALA

IZDAJATELJVP

PRIMARNI TRG

NE

O

R

G

A

N

I

Z

I

R

A

N

K/P

O

R

G

A

N

I

Z

I

R

A

N

JAVNA PONUDBA (IPO & FPO)

KUPECK

K

ZAPRTA IZDAJA

SEKUNDARNI TRG

K

K/PK/P

BORZA

K/P

KUPEC KUPEC

KUPECKUPECKUPEC

KUPEC

KUPEC

KUPEC

KUPEC KKK

20. 04. 2018


III. FINANČNI INSTRUMENTI

prenosljivi vrednostni papirji delnice in njim enakovredni VP, potrdila o deponiranju le-teh obveznice in druge vrste VP, ki vsebujejo obveznost izdajatelja vsak drug VP, ki vsebuje

enostransko upravičenje imetnika pridobiti ali prodati VP pravico imetnika zahtevati plačilo glede na vrednost VP, tečajev valut, indeks

instrumenti denarnega trga zakladne menice, potrdila o depozitu, komercialni zapisi

enote kolektivnih naložbenih podjemov vzajemni sklad, investicijska družba

izvedeni finančni instrumenti opcije, terminske pogodbe

162

20. 04. 2018


III. FINANČNI INSTRUMENTI

delnica – oblika t.i. lastniškega financiranja družb lastniški vrednostni papir - delež v kapitalu d.d.

delnice z nominalnim zneskom kosovne delnice

navadne (redne) ali prednostne (ugodnostne) delnice izdane v nematerializirani obliki (centralni register) korporacijske pravice delničarja

premoženjske pravice (dividenda, prednostni nakup novih izdaj, itd.) članske pravice (glasovanje na skupščini, obveščenost, itd.) manjšinske pravice (sklic skupščine, primerna denarna odpravnina, itd.)

dobiček ali izguba dividenda: del dobička družbe, ki se izplača delničarjem (sklep skupščine) kapitalski dobiček: razlika med prodajno in nakupno ceno

lastne delnice (pridobivanje in odsvajanje – posebna pravila)

20. 04. 2018


IV. INVESTICIJSKE STORITVE IN POSLI

investicijske storitve in posli sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil za račun strank poslovanje za svoj račun, gospodarjenje s FI, investicijsko svetovanje izvedba prve ali nadaljnje prodaje FI z ali brez obveznosti odkupa upravljanje „večstranskih sistemov trgovanja MTF“ – konkurenca borzam

pomožne investicijske storitve hramba in vodenje FI za račun strank; dajanje posojil vlagateljem, menjalniške

storitve; investicijske raziskave in finančne analize

opravljanje investicijskih storitev in poslov (konkurenca) BPD ali banka - dovoljenje Agencije ali BS investicijsko podjetje (IP) ali banka države članice (podružnica, neposredno) podružnica IP ali banke tretje države - dovoljenje Agencije ali BS nihče drug, razen izjeme

zavarovalnice in pozavarovalnice investicijski skladi in pokojninski skladi, druge izjeme

163

20. 04. 2018


IV. INVESTICIJSKE STORITVE IN POSLI

pravilo najboljše izvedbe za stranko (t.i. best execution)

BPD mora opraviti vse razumne ukrepe za izvršitev naročila stranke pod pogoji, ki so zanjo najugodnejši, ob upoštevanju cena in stroški hitrost ter verjetnost sklenitve in poravnave posla vrednost in značilnost naročila stranke

BPD mora vzpostaviti in izvajati politiko izvrševanja naročil strank

če je predvidena možnost izvršitve naročila izven organiziranega trga (ali MTF), mora BPD stranko na to opozoriti

BPD mora spremljati učinkovitost politike izvrševanja naročil

20. 04. 2018


V. PONUDBA VP JAVNOSTI

prospekt podobno, kot prospekt pri vzajemnih skladih (po ZISDU-3)

obveznost objave prospekta ponudbo VP javnosti za uvrstitev VP v trgovanje na organiziranem trgu dovoljene so določene izjeme

obveznost potrditve prospekta pred javno objavo potrdi ga Agencija

164

20. 04. 2018



sestava prospekta vse informacije, ki so ob upoštevanju značilnosti izdajatelja in

VP potrebne, da vlagatelji lahko opravijo oceno premoženja in obveznosti, finančnega položaja, poslovnih izidov in

razvojnih možnosti izdajatelja pravic, ki izhajajo iz VP

informacije morajo biti pravilne in popolne, omogočati morajo enostavno analizo, prospekt mora biti pregleden in razumljiv

povzetek prospekta predstavljene ključne informacije (povprečnemu vlagatelju omogočajo

sprejemanje informiranih naložbenih odločitev) enotna oblika, ki olajša primerljivost s podobnimi povzetki prospektov

odgovornost zaradi nepravilnih ali nepopolnih informacij v prospektu (izdajatelj, člani organov vodenja in nadzora, itd.)

20. 04. 2018



izdajatelj, ponudnik, javna družba, vlagatelj izdajatelj - oseba, ki namerava izdati VP ponudnik - oseba, ki ponuja VP javnosti javna družba - izdajatelj, katerega VP so uvrščeni na borzo vlagatelj - kupec VP ali naslovnik ponudbe za nakup VP dobro poučeni vlagatelj - register (drugačna obravnava)

stranka in profesionalna stranka stranka – fizična, pravna oseba, za katero IP opravlja storitve profesionalna stranka - ima strokovna znanja in izkušnje, da

lahko sama sprejme odločitev in oceni tveganje

165

20. 04. 2018


VI. ORGANIZIRANI vs. NEORGANIZIRANI TRG

TRG KAPITALA

+ boljše (več) informacije za vlagatelje

+ tržno oblikovanje cen

+ večja likvidnost

organizator trga (borza) poveže kupce in prodajalce

neposredna povezava med kupcem in prodajalcem

- razpršenost lastništva

- velikost kapitala družbe

- slabše (manj) informacij za vlagatelje

- netržno oblikovanje cen

- manjša likvidnost

+ nižji stroški za izdajatelja

ORGANIZIRANI TRG KAPITALA

NEORGANIZIRANI TRG KAPITALA

20. 04. 2018


VI. ORGANIZIRANI - BORZNI TRGI

lastnosti organiziranih (borznih) trgov določena pravila za povezovanje interesov (trgovanje) glede prodaje

ali nakupa VP številnih oseb tako, da se sklenejo posli s FI, ki so uvrščeni v trgovanje, po njihovih pravilih in sistemih teh trgov

dovoljenje nadzornega organa redno delujejo v skladu s svojimi pogoji in pravili imajo upravljavca (borzo)

borzni posli posli z VP, ki so sklenjeni na borznem trgu

uradna borzna kotacija segment borznega trga, na katerem se trguje z VP, ki izpolnjujejo

dodatne pogoje (glede razpršenosti, tržne kapitalizacije, vsebine pravic in drugih lastnosti)

urejeni, nadzirani, transparentni - varstvo investitorjev!

166

20. 04. 2018


VI. BORZNI TRGI

omejitve naložb vzajemnih skladov – dopustne naložbe in druga sredstva vzajemnega sklada (237. člen ZISDU-3);

v prenosljive VP in instrumente denarnega trga; ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu v

državi članici (seznam ATVP); s katerim se trguje na drugem priznanem, redno delujočem in za javnost

odprtem organiziranem trgu v državi članici (seznam ATVP); iz uradne kotacije borze tretje države,….če je izrecno naveden,..;

nedavno izdani VP ali VP v postopku prve prodaje, če,…; enote ciljnih skladov, če ,…; itd.

naložbena politika vzajemnega sklada vpliva na geografsko razpršitev naložb po regijah / državah (t.i. pravilo „ne nosi vseh jajc v eni košari“) neposredno / posredno trgovanje na največjih svetovnih, evropskih in

manjših regionalnih borzah

VI. BORZNI TRGI

20. 04. 2018


167

VI. BORZNI TRGI – REGIJSKI / LOKALNI

Skupina CEESEG- Dunaj & Budimpešta, Ljubljana, Praga- LJSE članica do 2015

Povezava ZSE & LJSE - Zagreb & Ljubljana - ZSE edini delničar- od 2016

20. 04. 2018


20. 04. 2018


VI. BORZNI TRGI – DEJAVNOSTI BORZ

dejavnosti borz, kot upravljavcev organiziranih trgov sprejema izdajatelje oziroma FI na borzo sprejema borzne člane in posrednike na borzo organizira pogoje za pošteno in učinkovito trgovanje zagotavlja preglednost pred, med in po trgovanju (informacije o trgovanju) spremlja borzne člane in sklenjene posle z namenom odkrivanja zlorab trga podpora razkrivanju in hrambi nadzorovanih informacij

urejanje poslovanja borz v internih aktih sprejemajo svoja pravila in navodila (primer: Pravila LJSE, www.ljse.si) zlasti pravila o pogojih sprejema vrednostnih papirjev (listing), borznih članih

(members), borznem trgovanju (traiding), itd.

pravila poslovanja borz so si med seboj podobna razlike so zlasti v podrobnostih (načini trgovanja, pogoji za izdajatelje) v nadaljevanju je primeroma prikazana ureditev ključnih področij poslovanja

Ljubljanske borze (www.ljse.si)

168

20. 04. 2018


VII. IZDAJATELJI VP IN STRUKTURA TRGA

sprejem VP na borzni trg (splošni pogoji) ustrezen pravni položaj izdajatelja (npr. delniška družba) objava prospekta in drugih informacij prenosljivost VP izdani VP in zagotovljena poravnava

struktura borznega trga (temelji zlasti na) vrsti FI (delnice, obveznice, strukturirani produkti) kvaliteti FI (velikost, likvidnost, transparentnost, način trovanja)

struktura / segmentacija glede na kakovost uradni borzni trg / kotacija, drugi borzni trgi (večina borz) standardna kotacija, prva kotacija (npr. LJSE pri delnicah)

20. 04. 2018



PRIMER – struktura trga na LJSE

(vir: www.ljse.si)

169

20. 04. 2018



PRIMER – struktura trga delnic na LJSE

delnice – standardna kotacija (le splošni pogoji) pravni položaj izdajatelja, objava prospekta in informacij, prenosljivost,

izdaja in poravnava;

delnice – prva kotacija (dodatni pogoji) navadne delnice (en glas); kvantitativni kriteriji:

3 leta poslovanja in revidirana letna poročila za 3 leta; minimalna vrednost kapitala 10 mio EUR; vsaj 25% razreda delnic v javnosti;

kriteriji obveščanja (izjava o) obveščanju po MSRP; objavah povzetkov javnih objav v angleškem jeziku; objavah o medletnem poslovanju, finančnem koledarju, skladnost s Kodeksom; prizadevanju za dobro obveščanje v skladu s Priporočili.

20. 04. 2018


VIII. NADZOROVANE INFORMACIJE

vrste nadzorovanih informacij (NI) stalne (periodične) objave

letno poročilo, polletno poročilo občasne (ad hoc) objave

informacije o pomembnih deležih (o spremembi pomembnih deležev, lastnih delnic, skupnega števila delnic)

druge informacije (o spremembah pravic iz VP, o novih izdajah VP)

notranje informacije - PROBLEM V PRAKSI !!

dolžnost razkrivanja NI zakonska in borzna prisila (prekršek - ATVP, vpliv na segmentacijo) ustrezno razkrivanje lahko vpliva na večjo likvidnost in ceno

170

20. 04. 2018



način razkrivanja in dostopnost do NI

mesto javne objave izdajatelj izbere (statut) in objavi mesto objav, pred trgovanjem spletne strani družbe, drugi portali (npr. http://seonet.ljse.si), dnevnik, itd. načelo – hiter dostop do informacij, na ne diskriminatorni podlagi

način javne objave takoj, ko je mogoče, ali v skladu z roki informacije morajo biti jasne, popolne, ne zavajajoče, itd. v primeru dileme, je odgovornost za presojo na strani izdajatelja možna je odložitev javne objave zaradi zaščite upravičenega interesa

hramba NI sistemi za centralno shranjevanje (npr. InfoStorage, http://www.oam.si) dolžnost posredovanja NI v sistem za centralno shranjevanje

20. 04. 2018



PRIMER – dostopnost NI na portalu SEONET LJSE

171

20. 04. 2018


IX. BORZNI ČLANI IN TRGOVANJE

BORZA

BORZNI ČLANBORZNI ČLAN

KUPECPRODAJALEC

KDD T+2

prodajno naročilo

nakazilo denarja nakazilo denarja

nakupno naročilo

preknjižba v delniški knjigi

denarna poravnavaavtomatična povezava

vnos naročila v trgovalni sistem vnos naročila v trgovalni sistem

nakazilo denarja

ATVP - nadzor

20. 04. 2018



sprejem na borzo

sprejem borznih članov borzni člani z vsemi pravicami (dovoljenje): BPD, banke, investicijska

podjetja, posebne finančne institucije; borzni člani z omejeno pravico sklepanja poslov (brez dovoljenja): RS,

BS, zavarovalnice, ipd. (izjeme po 34. členu ZTFI);

izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev ter pogojev v zvezi s poravnavo borznih poslov

borzni posrednik / trgovalec fizična oseba, ki ga član borze pooblasti, da v imenu člana v borzni

trgovalni sistem vnaša naročila za trgovanje ima dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika in je

usposobljen za delo na trgovalnem sistemu

172

20. 04. 2018



trgovalni mehanizmi

elektronski sistemi trgovanja (včasih „borzni parket“) neprekinjeno trgovanje za likvidne VP, avkcijsko trgovanje za manj

likvidne VP

borzna naročila (različni tipi naročil – npr.) tržno naročilo - omejitev tečaja ni določena omejeno naročilo – določen je še sprejemljiv tečaj nakupa / prodaje

avtomatični trgovalni mehanizmi (za urejeno oblikovanje tečajev) daljša izpostavljenost in koncentracija naročil; usmerjanje upravljanja z

naročili s strani borze, začasne zaustavitve prekinitvene avkcije začasne ustavitve trgovanja in ukrepi v primeru večjih nihanj tečajev

urnik trgovanja letni koledar trgovanja borz, urniki dnevnega trgovanja

IX. BORZNI ČLANI IN TRGOVANJE - MTF

20. 04. 2018


Trgovalni podatki na dan 27. 9. 2017

- Trg SIENTER predstavlja možnost trgovanja z vrednostnimi papirji, ki drugače niso na voljo na borznem trgu.

- Možnosti investiranja v naložbe v okvirno 80slovenskih delnic raznovrstnih panog in predstavljaalternativni trg za razpršitev sredstev.

Segment VP Izdajatelj ISIN koda Zaklj.% sprem. Datum zadnjega tečaja Promet v Promet v t.poslov Opombe

trgovanja tečaj 000 EUR lotihEEBA ALFG A1 SI0031109000 120 8.03.2017 0,12 1 1EEBA CTCG CERTA SI0031109604 1,511 8.03.2017 0,98 650 1EEBA DEHG DELAVSKA HRANILNICA LJUBLJANA SI0021112212 100 8.03.2017 13 130 2EEBA EMAG ELEKTRO MARIBOR SI0031108580 2,201 8.03.2017 0,36 164 1EEBA GBKR GB SI0021109630 230 8.03.2017 8,97 39 2EEBA LONR LON SI0021110323 40 8.03.2017 0,12 3 2EEBA PPTG PERUTNINA PTUJ SI0031107350 6 8.03.2017 0,11 19 2EEBA TLBR TALUM B SI0031107772 0,999 8.03.2017 0,04 44 1

Promet skupaj (v 000 EUR) 23,7

Trgovalni podatki na dan 8. 3. 2017 – dva dni po vzpostavitvi SIENTER

173

20. 04. 2018


X. INFORMACIJE O TRGOVANJU

podatki med trgovanjem preglednost trgovanja za borzne člane preglednost trgovanja za javnost (…nekateri podatki proti plačilu,…)

preglednost informacij o ponudbi in povpraševanju na borznem trgu preglednost informacij o sklenjenih borznih poslih

podatki po trgovanju borzne tečajnice borzni indeksi poročila o dogajanjih na borzah, statistike in analize

vloga t.i. vendorjev razpršitev podatkov o trgovanju investicijski javnosti borzni podatki imajo vrednost (ceno)

20. 04. 2018



PRIMER – tečajnica LJSE (kako brati tečajnico - glej opombe)

174

X. INFORMACIJE O TRGOVANJU - 2016

20. 04. 2018



tržna kapitalizacija na LJSE

vir: Banka Slovenije, julij 2017

20. 04. 2018


175


20. 04. 2018


PRIMER – dostopnost podatkov preko vendorja

20. 04. 2018


XI. NADZOR NA TRGU KAPITALA

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)

nadzor nad ravnanji na borznem trgu izda predpise o prepovedi in preprečevanju zlorab trga prizna tržne običaje, ki ne pomenijo kršitev pristojna za nadzor ter sodelovanje z drugimi nadzornimi organi

nadzorni ukrepi ukrep, potreben za odpravo kršitve ter začasna ustavitev trgovanja z VP prepoved razpolaganja osebi z njenimi VP ali premoženjem začasna prepoved posamezni osebi opravljanja dejavnosti ali poklica

prekrškovni organ odloča o prekrških in izreka globe po ZTFI, ZISDU-3, ZPre-1, ZNVP-1

dostopnost podatkov o nadzoru udeležencem trga letna poročila o delu ATVP (www.a-tvp.si) opozorila ATVP in drugih nadzornikov (www.a-tvp.si)

176

20. 04. 2018



prepovedana ravnanja zlorabe trga

trgovanje na podlagi notranjih informacij

je natančna ni bila objavljena se neposredno ali posredno nanaša na izdajatelja FI ali FI če bi postala javna, bi verjetno pomembno vplivala na ceno FI

standard razumnega vlagatelja

dodatno za borzne člane, posrednike, itd. informacija stranke v zvezi z neizvršenim naročilom (ki je natančno, itd.)

prepoved trgovanja, posredovanja

obveznosti izdajatelja za preprečevanje zlorab npr. razkrivanje, vodenje seznama insiderjev, obveščanje ATVP, itd.

20. 04. 2018



prepovedana ravnanja zlorabe trga tržna manipulacija

sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje lahko daje napačno, zavajajočo predstavo o ponudbi, povpraševanju, ceni FI s katerim osebe ki delujejo povezano, zagotovijo ceno na nenormalni ravni razen, če dokaže, da je poslovni razlog zakonit, posel v skladu s tržnimi običaji

sklenitev posla ali izdaja naročila z uporabo fiktivnih sredstev ali katere koli druge oblike prevare ali zavajanja

razširjanje informacije, ki lahko daje napačen, zavajajoč znak glede FI, če oseba ve ali bi morala vedeti, da je informacija napačna ali zavajajoča

domneve manipulativnih ravnanj in kazalniki tržne manipulacije domneva - npr. prevladujoč položaj nad ponudbo ali pov. povezanih oseb kazalnik - npr. ali je izpolnitev posla povzročila spremembo končnega imetnika

177

XI. ATVP – OSVEŠČANJE VLAGATELJEV

20. 04. 2018


20. 04. 2018


med ponudniki storitev in vlagatelji pravna podlaga

ZISDU-3 (71. člen), podobno tudi ZTFI (294. in 295. člen) ZIsRPS - Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (Ur.l. RS, št. 81/15)

reševanje sporov med ponudniki storitev in vlagatelji (potrošniki) med DZU in vlagatelji v IS (oz. neprofesionalnimi strankami) način - vzpostavi ali se vključi v učinkovito shemo (interni akt) pojasnilna obveznost - objava akta in seznanjanje vlagateljev

prednosti hitrost postopka (dolgotrajni sodni postopki) zaupnost postopka (javnost sodnih postopkov) specializiranost arbitrov (redni sodnik) cenovna ugodnost (večstopenjsko sodstvo) poslovna naravnanost in usmerjenost v prihodnost

XII. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV

178

20. 04. 2018



Oblike postopkov po ZIsRPS:

svetovalni posredovalni predlagalni razsojevalni kombinirani


O postopkih:

Med svetovalne postopke se uvršča predhodna nevtralna ocena, v kateri tretja oseba v zaupnem postopku ugotavlja dejanske in pravne vidike spora in oceni možnosti ene ali več strank za uspeh v morebitnem arbitražnem, sodnem ali drugem razsojevalnem postopku reševanja spora ali za iskanje možnosti za sporazumno rešitev spora.

V posredovalnem postopku tretja oseba poskuša zbližati nasprotni stranki. Med tovrstne postopke spada mediacija, ki je trenutno v Sloveniji najbolj razširjen institut izvensodnega reševanja sporov. Mediacija je kakršenkoli postopek obravnavanja sporov s pomočjo nepristranske tretje osebe, ki ne more izdati zavezujoče odločbe, pač pa strankam aktivno pomaga pri pogajanjih, pomaga jim opredeliti in pojasniti vsa sporna dejstva in pravna vprašanja, na koncu pa jim pomaga doseči in oblikovati sporazum, ki pravno največkrat predstavlja poravnavo. Ključna značilnost mediacije je, da je postopek fleksibilen, stranke v postopku pa popolnoma nadzirajo odločitev o poravnavi in pogoje rešitve.

20. 04. 2018


179


O postopkih:

Predlagalni postopek se od posredovalnega postopka razlikuje le v aktivnejši vlogi oziroma povečani stopnji udeležbe tretje osebe v postopku, ki ni izključno posrednik med sprtima strankama, ampak tudi predlagatelj načina rešitve.

V razsojevalnih postopkih tretja oseba dejansko odloča o sporu. Med tovrstne postopke spada institut arbitraže. Arbitraža je zaupen postopek reševanja sporov izven sodišča, v kateri stranke sporazumno in prostovoljno poverijo odločitev v sporu določeni osebi ali osebam - arbitrom oz. arbitražnem senatu, pri čemer se vnaprej zavežejo, da bodo spoštovale doseženo odločitev. Arbitražna odločba ima moč pravnomočne sodbe.

Kombinirani postopki so kombinacija dveh ali več postopkov, na primer mediacije in arbitraže, pri čemer se postopek mediacije v primeru neuspešnega izida, nadaljuje z arbitražo.

20. 04. 2018


20. 04. 2018



Praksa

reševanje pritožb vlagateljev (71. člen ZISDU-3) komisija, odbor, ipd. za pritožbe znotraj DZU

od DZU izbrana shema zunajsodnega reševanja sporov večina je izbrala Združenje družb za upravljanje investicijskih

skladov (ZDU– GIZ ) seznam vseh izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških

sporov je objavljen na:(http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/sektor_za_varstvo_potrosnikov_in_konkurence/seznam_izvajalcev_irps)

če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo

180

20. 04. 2018



Arbitraža ZDU- GIZ: http://www.zdu-giz.si/arbitraza/

stalna, neodvisna in specializirana arbitraža

pristojna za reševanje sporov med DZU in: vlagatelji v investicijske sklade neprofesionalnimi strankami, v zvezi s storitvami gospodarjenja s

finančnimi instrumenti

Organi Arbitraže ZDU – GIZ: svet Arbitraže arbitri sekretar

20. 04. 2018



Arbitražo ZDU – GIZ ureja:

Akt o ustanovitvi Arbitraže ZDU (http://www.zdu-giz.si/arbitraza/)

Pravila Arbitraže ZDU (http://www.zdu-giz.si/arbitraza/)

Kodeks Arbitraže ZDU (http://www.zdu-giz.si/arbitraza/)

181


Začetek postopka pred arbitražo ZDU - GIZ

Postopek se začne z vložitvijo popolne pobude, ki mora vsebovati: osebne podatke pobudnika;

podatke o ponudniku;

dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami ponudnika;

predloge dokazov, na katere opira pobudo;

izjavo, da o zadevi ne teče upravni/sodni postopek ali postopek pri drugem izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov ter izjavo, da o zadevi ni bilo odločeno v drugem upravnem/sodnem postopku ali postopku pri drugem izvajalcu izvensodnega reševanja sporov;

končni odgovor ponudnika v internem pritožbenem postopku za obravnavo pritožb oziroma dokazilo, da je od vložitve pritožbe preteklo več kot 30 dni;

določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev;

vrednost spora, če se zahtevek ne glasi na denarno terjatev;

izjavo o izbiri arbitra (ime in priimek arbitra);

izrecno soglasje, da je odločba Arbitraže pravno zavezujoča;

izjavo na kakšen način želi komunicirati z arbitražo oz. nasprotno stranko;

dokazilo o plačilu pristojbine v višini 20 EUR.

20. 04. 2018


20. 04. 2018



Potek in zaključek postopka pobuda, odgovor na pobudo nejavna obravnava in izdaja izvršljive odločbe prostovoljna izvršitev odločbe ali poravnave (sodni izvršilni postopek) zoper odločbo ni pritožbe, le izpodbojna tožba po določbah Zakona o

pravdnem postopku

Kako je v praksi ? Letno poročilo Arbitraže ZDU-GIZ 2016 (http://www.zdu-giz.si/arbitraza/)

večina pritožb vlagateljev se uspešno reši v postopku reševanja pritožb znotraj DZU

doslej malo interesa/potrebe za reševanje sporov pred arbitražo sistemsko ni urejeno centralno zbiranje podatkov o reševanju pritožb

vlagateljev oziroma številu in vrsti izvensodnih sporov

182

20. 04. 2018


XIII. DISKUSIJA, VPRAŠANJA, POJASNILA

20. 04. 2018


183

Odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Bogdan Tušar, univ. dipl. prav.

20. 04. 2018


I. VSEBINA PREDAVANJ

Pranje denarja in financiranje terorizma (pravne podlage, definicije, metode in tehnike);

Predstavitev poglavitnih zakonskih in podzakonskih določb/ukrepov na področju odkrivanje in preprečevanje pranja denarja (pregled stranke, ugotavljanje dejanskega lastnika, pridobivanje in sporočanje podatkov, hramba in varstvo evidenc ipd.);

Predstavitev indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

Vloga ATVP in Urada v sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

184

20. 04. 2018


II. PRANJE DENARJA IN FINANCIRANJE TERORIZMA – mednarodna ureditev PD

Konvencija OZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi(Dunaj, 1988)

Konvencija Sveta Evrope št. 141 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (Strassbourg, 1990)

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Palermo, 2000)

Okvirni sklep Evropskega Sveta z dne 26. 6. 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in odvzemu predmetov in premoženjske koristi iz kaznivih dejanj

Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (Bruselj, 1991, 2001, 2005)

40 PRIPOROČIL "FATF" (1990, 1996, 2003, 2004, 2012)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma (Bruselj, 2015)

20. 04. 2018


Mednarodna ureditev FT

Mednarodna konvencija o zatiranju financiranja terorizma (New York,1999)

Resolucija VS OZN 1373 (New York,1999)

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (Varšava, 2005)

Konvencija Sveta Evrope o pranju denarja, financiranju terorizma, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (Varšava, 2005)

9 SPECIALNIH PRIPOOČIL FATF na področju preprečevanja financiranja terorizma (2001 – 2005, 2012)

185

20. 04. 2018


Slovenska ureditev PD in FT

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 – ZPPDFT-1)

Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija sprejme ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/2006)

Smernice ATVP za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (Ljubljana, 2010)

20. 04. 2018


Smernice ATVP

Opredeljujejo in določajo: splošna načela boja proti PD in FT, izdelavo politike obvladovanja tveganj ter pripravo

analize in ocene tveganja, kriterije za določitev kategorij tveganosti, kategorije tveganosti, usmeritve pri izvajanju pregleda stranke, usmeritve pri izvajanju ukrepov v podružnicah in

hčerinskih družbah, ukrepe spremljanja poslovnih aktivnosti stranke, usmeritve na področju izobraževanja in usposabljanj

delavcev, notranje kontrole in varstva podatkov.

186

20. 04. 2018


Kaj je pranje denarja?

• pretvorba nezakonito pridobljenega denarja ali drugega premoženja v drugo obliko (npr. gotovino v negotovinske oblike premoženja in obratno)

• prikrivanje dejanskega izvora lastništva nelegalno pridobljenega dohodka in

• ustvarjanje navidezno legalnega vira lastništva nad premoženjem

20. 04. 2018


Glavne značilnosti pranja denarja

PD je organizirana kriminalna dejavnost, v katero so običajno vpletene organizirane kriminalne združbe, redko posamezniki,

proces PD vključuje velike vsote denarja, denar ali premoženje, ki je premet pranja, izvira iz predhodno

storjenega kaznivega dejanja (najpogosteje npr. trgovina z mamili in orožjem, tihotapljenje, davčne zatajitve, poslovne goljufije, podkupovanje ipd.)

PD se opravi preko legalnega plačilnega sistema, ki ga predstavljajo finančne in kreditne institucije, z uporabo finančnih instrumentov

PD vključuje mednarodne tokove zlasti v regije kjer je finančni nadzor nezadosten ali pa ga sploh ni

opran denar deluje kot legitimno pridobljen denar ali premoženje in se najpogosteje investira nazaj v nelegalne, lahko pa tudi v legalne dejavnosti

PD ogroža gospodarsko, finančno in socialno stabilnost države

187

20. 04. 2018


Faze pranja denarja

1. faza: PLASMA - PLASMA SREDSTEV V FINANČNI SISTEM DRŽAVE (prenos gotovine čez mejo, elektronska nakazila na račune v tujino, zamenjava denarja v druge oblike premoženja, ipd.)

2. faza: PRIKRIVANJE - PRIKRIVANJE IZVORA DENARJA (finančne operacije v tujini preko različnih kreditnih in finančnih instituciji (uporaba “offshore” podjetij, fiktivna nakazila in pogodbe, drobljenje zneskov, navidezno zadolževanje, uporaba sefov, nakup plačilnih instrumentov z gotovino, tihotapljenje gotovine, dvojno računovodstvo, preprodaja nepremičnin itd…)

3. faza.: INTEGRACIJA - VKLJUČITEV SREDSTEV V GOSPODARSTVO, INVESTIRANJE SREDSTEV V IZVAJANJE KRIMINALNE DEJAVNOSTI (nakupi orožja, mamil, podkupovanje, ipd.) ALI ZA NAKUPE DOBRIN (nepremičnine, zlato, dragi kamni, umetniška dela, ipd.)

20. 04. 2018


Kaj je financiranje terorizma?

Financiranje terorizma je:

zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja

denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja, ali da ga bo uporabil terorist ali teroristična organizacija.

188

20. 04. 2018


Viri financira terorizma?

državna pomoč (finančna pomoč, namenjena posameznikom ali skupinam)

bogati posamezniki (t.i. tax of wealth) kriminalne dejavnosti (trgovina z mamili,

ugrabitve, izsiljevanja, pranje denarja, tihotapljenje, trgovanje z orožjem ipd.)

drugi legalni viri (donacije, sredstva dobrodelnih organizacij (t.i. charity founds)

20. 04. 2018


Kako se financira terorizem?

Uporaba neformalnih plačilnih sistemov, ki temeljijo na zaupanju strank - alternative remitance system): npr. fei ch'ien (flying money), hawala, hundi, chop, chuyen tien, yok song geum, pera padala

Uporaba formalnih plačilnih sistemov zlasti v državah, kjer je regulatorni sistem neučinkovit, nezadosten oziroma pomanjkljiv ter dovoljuje uporabo finančnih instrumentov, ki omogočajo prikrivanje ali skrivanje prave identitete strank

Tihotapljenje gotovine s pomočjo mreže kurirjev in sodelavcev Uporaba mreže in dejavnosti dobrodelnih organizacij za financiranje

terorističnih aktivnosti ali transfer sredstev namenjenih za izvajanje takšne aktivnosti

Nakazila manjših vrednosti Tihotapljenje ali preprodaja diamantov in drugih dragih kamnov oz.

kovin, umetniških del in drugega blaga Zloraba sredstev namenjenih za humanitarne namene Uporaba bank “školjk” (t.i. shell banks) Uporaba davčnih oaz in off-shore držav

189

20. 04. 2018


ZAVEZANCI ZA IZVAJANJE ZPPDFT-1 banke in njihove podružnice ter hranilnice, druge plačilne institucije in njihove podružnice, ki opravljajo

plačilne storitve v RS preko zastopnika ali neposredno, pošta in borznoposredniške družbe; investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v RS; družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve

gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve; podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice investicijskega podjetja tretje države

v RS; podružnice družbe za upravljanje v RS, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti

in pomožne storitve; podružnice upravljavca države članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada

tretje države v RS, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve; upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov; upravljavci premostitvenega sklada iz zakona, ki ureja premostitveno zavarovanje poklicnih in

vrhunskih športnikov; ustanovitelji in upravljavci pokojninskih družb; zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj in

njihove podružnice izdajatelji elektronskega denarja in njihove podružnice menjalnice; revizijske družbe in samostojni revizorji; prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo odvetniki in notarji druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo določene finančne storitve (npr. dajanje kreditov, finančni zakup,

izdajanja in upravljanje virtualnih valut, računovodske storitve, davčno svetovanje, upravljanje naložb, oddajanja sefov, trgovanje z umetninami, prometom plemenitih kovin, organiziranjem in izvajanjem dražb, poslovanjem z nepremičninami ipd.)

20. 04. 2018


III. UKREPI ZA ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE PD IN FT

ocena tveganosti stranke oz. poslovnega razmerja

pregled stranke, poglobljen pregled stranke, poenostavljen pregled stranke, pregled stranke preko tretje osebe (t.i. Customer Due Dilligence)

sporočanje podatkov Uradu za preprečevanje pranja denarja (Urad);

imenovanje pooblaščenca in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;

skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog;

pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum PD ali FT;

varstvo in hramba podatkov ter upravljanje predpisanih evidenc;

izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja PD in FT v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah

190

20. 04. 2018


Ukrepi za vzpostavitev učinkovitega sistema odkrivanja in preprečevanja PD in FT

Ugotavljanje tveganja (predhodno in naknadno)

Skrben pregled stranke (Due Dilligence)

Poglobljen pregled stranke (Enhanced Due Diligence)

Spremljanje poslovnih aktivnosti stranke (Account Activity Monitoring)

Sporočanje sumljivih transakcij (Suspicious Activity Reporting)

Učinkovita notranja kontrola procesov pregleda stranke

20. 04. 2018


Ugotavljanje tveganja pred sklenitvijo poslovnega razmerja

ugotavljanje istovetnosti stranke z zbiranjem zahtevanih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji in drugih podatkov, ki jih finančna organizacija potrebuje za pripravo ocene tveganosti;

presoja pridobljenih podatkov z vidika kriterijev tveganosti za pranje denarja ali financiranje terorizma (ugotavljanje tveganj na podlagi kriterijev, opredeljenih v smernicah ATVP);

določitev ocene tveganosti, ki mora temeljiti na predhodno izdelani analizi tveganja, z razvrstitvijo stranke, poslovnega razmerja ali transakcije v eno od kategorij tveganosti;

izvedba pregleda stranke (posebni obliki pregleda stranje: poglobljen ali poenostavljen pregled);

sklenitev poslovnega razmerja oziroma izvršitev transakcije.

191

20. 04. 2018


Ključna tveganja

tveganja, povezana s poslovnim profilom stranke

tveganja, povezana z geografskim položajem stranke

tveganja, povezana z dejavnostjo stranke ali finančnim instrumentom, ki ga stranka ponuja

tveganja, povezana s preteklimi izkušnjami DZU s stranko

20. 04. 2018


Nivoji tveganja

Izredno visoko tveganje Visoko tveganje Srednje (povprečno) tveganje Neznatno tveganje

192

20. 04. 2018


STRANKA

Ocena tveganja

Ugotovljeno

visoko

tveganje

Poslovanje s

stranko se

zavrne ter

obvesti Urad

Ugotovljeno

izredno visoko

tveganje

Ugotovljeno

srednje

tveganje

Ugotovljeno

nizko

tveganje

Izvede se

poglobljen

pregled

stranke

Izvede se

pregled

stranke

Izvede se

poenostavljen

pregled

stranke

20. 04. 2018


V okvir ukrepov pregleda stranke sodijo:

ugotavljanje in preverjanje istovetnosti vlagatelja,njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca

pridobivanje podatkov o vlagatelju, njegovem zakonitemzastopniku ali pooblaščencu, vključno s podatki onamenu in predvideni naravi poslovnega razmerja terpodatki o politični izpostavljenosti vlagatelja, njegovegazakonitega zastopnika, pooblaščenca in dejanskegalastnika

ugotavljanje dejanskega lastnika vlagatelja; ugotavljanje politične izpostavljenosti vlagatelja,

njegovega zakonitega zastopnik oz. pooblaščenca ternjegovih dejanskih lastnikov

spremljanje poslovnih aktivnosti vlagatelja.

193

20. 04. 2018


Kdaj se opravi postopek pregleda stranke ?

ob prvem pristopu vlagatelja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada (pristop vlagatelja k pravilom upravljanja drugega vzajemnega sklada ali podsklada iste DZU se ne šteje več za sklenitev novega poslovnega razmerja, zato v tem primeru ponovna pridobitev podatkov o vlagatelju in ponovno ugotavljanje istovetnosti vlagatelja nista več potrebna, razen če so v zvezi z vlagateljem podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma),

pri vsakem vplačilu nakupne vrednosti investicijskih kuponov vlagatelja na denarni račun DZU oziroma izplačilu vrednosti enot premoženja na račun vlagatelja v vrednosti 15.000 eurov ali več (posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane),

pri vsaki občasni transakciji, ki pomeni prenos sredstev in presega 1.000 eurov, v skladu s pogoji, ki jih določa ZPPDFT-1,

v primeru dvoma v verodostojnost in ustreznost podatkov o vlagatelju ali njegovem dejanskem lastniku, ki jih je DZU pridobila ob prvem pristopu vlagatelja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada,

vedno kadar v zvezi s posameznim vlagateljem, posameznim vplačilom ali izplačilom nakupne oziroma odkupne vrednosti investicijskih kuponov obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

20. 04. 2018


Kako DZU ugotovi in preveri istovetnosti stranke?

NEPOSREDNO:• ob osebni navzočnosti vlagatelja, njegovega zakonitega

zastopnika ali pooblaščenca pri DZU (t.i. „face to face“ indentifikacija)

ali POSREDNO:• preko tretje osebe, • na daljavo z uporabo sredstev elektronske identifikacije

ali • na daljavo z uporabo videoelektronske identifikacije.

194

20. 04. 2018


Druge posebnosti

Obvezna pisna izjava zakonitega zastopnika ali pooblaščenca v primeru dvoma v resničnost podatkov ali verodostojnost listin

Obveznost predhodnega preverjanja narave registra

Obveznost ugotavljanja in preverjanja istovetnosti tuje pravne osebe in njene podružnice, če je stranka pravna oseba, ki opravlja dejavnost v RS preko svoje podružnice

20. 04. 2018


Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke osebno pri DZU

Če je vlagatelj fizična oseba ali njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:

z vpogledom v uradni osebni dokument vlagatelja v njegovi osebni navzočnosti (t.i. face-to-face)

v primeru, da iz uradnega osebnega dokumenta posameznih identifikacijskih podatkov ni mogoče dobiti, se le-ti pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži vlagatelj

če posamezen manjkajoči identifikacijski podatek tudi iz drugega dokumenta ni razviden, DZU podatek pridobi neposredno od vlagatelja ali njegovega zakonitega zastopnika, ki poda pisno izjavo ter jo podpiše

Kaj pa, če v imenu in za račun vlagatelja nastopa njegov pooblaščenec? v tem primeru DZU na enak način ugotovi in preveri tudi istovetnost

pooblaščenca, ki pristopa k pravilom upravljanja vzajemnega sklada v imenu in za račun vlagatelja, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost

podatke o vlagatelju, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, DZU v tem primeru pridobi neposredno iz overjenega pisnega pooblastila, ki ne sme biti starejše od treh mesecev.

195

Če je vlagatelj pravna oseba:

istovetnost zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca z vpogledom v uradni osebni dokument zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca v njegovi osebni navzočnosti (t.i. face-to-face).

istovetnost pravne osebe z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev ali z neposrednim vpogledom v poslovni sodni ali drug javni register (pri tem mora na izpisu iz registra napraviti zaznamek, ki vsebuje: datum in čas vpogleda ter osebno ime osebe, ki je vpogled opravila)

• ostale podatke, razen podatka o dejanskem lastniku, lahko DZU pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo oz. če to ni mogoče neposredno od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. DZU lahko od zastopnika zahteva tudi pisno izjavo.

• če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v RS prek svoje podružnice, DZU na enak način ugotovi in preveri istovetnost tako tuje pravne osebe kot tudi njene slovenske podružnice.

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti drugih oseb civilnega prava

Druga oseba civilnega prava je: Organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala

sredstva ali drugo premoženje za določen namen

Ukrepi ugotavljanja in preverjanja istovetnosti v tem primeru so: Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti osebe, pooblaščene za

zastopanje osebe civilnega prava (osebno pri DZU) Pridobitev overjenega pisnega pooblastila za zastopanje (razen

za stranko kot je skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, prostovoljna skupnost zaposlenih, ki upravlja blagajno vzajemne pomoči in deluje v okviru sindikata – samo pisno pooblastilo)

Pridobitev podatkov o osebah, ki so člani osebe civilnega prava

196

20. 04. 2018


Ugotavljanje istovetnosti stranke na podlagi sredstev elektronske identifikacije

DZU podatke o vlagatelju, ki je imetnik sredstva elektronske identifikacije, pridobi neposredno iz sredstva elektronske identifikacije. Podatke, ki jih iz sredstva elektronske dokumentacije ni mogoče pridobiti, DZU pridobi iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki mu jo vlagatelj na zahtevo posreduje v papirnati ali digitalni obliki.

če določen podatek tudi iz kopije uradnega osebnega dokumenta vlagatelja ni razviden, DZU vlagatelja pozove, da se osebno zglasi pri DZU in predloži zahtevani podatek skupaj s podpisano pisno izjavo. Zahtevo DZU vlagatelju posreduje po elektronski pošti ali pisno po pošti.

DZU potrdi verodostojnost sredstva elektronske identifikacije vlagatelja po tem, ko ugotovi da sredstvo vsebuje vse zahtevane sestavine, da je veljavno in ni bilo preklicano, ter da ga je izdal pooblaščeni izdajatelj, ki deluje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo.

• DZU od izdajatelja sredstva elektronske identifikacije lahko pisno zahteva, da mu predloži podatke o načinu ugotavljanja in preverjanja istovetnosti vlagatelja, ki je imetnik sredstva elektronske identifikacije

• DZU kot ustrezno za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti vlagatelja smatra samo sredstvo elektronske identifikacije:

1. ki ga je izdal pooblaščeni izdajatelj sredstva elektronske identifikacije s sedežem v RS v skladu s predpisi in na podlagi osebne identifikacije vlagatelja pri izdajatelju sredstva,

2. ki ga je izdal pooblaščeni izdajatelj sredstva elektronske identifikacije s sedežem v drugi državi članici EU ali tretji državi pod pogoji, določenimi s predpisi in na podlagi osebne identifikacije vlagatelja pri izdajatelju sredstva.

20. 04. 2018


197

20. 04. 2018


Pomembno!

Vlagatelj lahko prvo vplačilo nakupne vrednosti investicijskega kupona izvede šele po tem, ko DZU razpolaga z vsemi zahtevanimi podatki o vlagatelju, in ko je bila dokončno ugotovljena in potrjena verodostojnost sredstva za elektronsko identifikacijo in s tem tudi identiteta vlagatelja.

Vlagatelj, ki pristopa k pravilom upravljanja z uporabo sredstev elektronske identifikacije svoje prvo vplačilo OBVEZNO opravi v breme računa, ki ga posebej za to odpre ali ima že odprtega pri eni od kreditnih institucij in ga je navedel na svoji pristopni izjavi!

Ugotavljanje istovetnosti stranke z uporabo videoelektronske identifikacije

Pogoji:• da produkt oziroma storitev, za katerega se bo izvedla video identifikacija vlagatelja,

ne predstavlja povečanega tveganje za PD ali FT,• da se istovetnost vlagatelja ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega

osebnega dokumenta, opremljenega z biometrično fotografijo,• da kot vlagatelj nastopa fizična oseba starejša od 18 let,• da ima vlagatelj stalno prebivališče v državi članici EU ali tretji državi, ki ima

vzpostavljene učinkovite sistema preprečevanja in odkrivanja PD in FT,• da vlagatelj nima stalnega prebivališča v državi, ki je uvrščena na seznam visoko

tveganih tretjih držav ali v državi, pri kateri obstaja večja verjetnost za pojav PD ali FT,

• da DZU najmanj eno leto od pristopa vlagatelja k pravilom upravljanja izvaja enega ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke,

• da vlagatelj svoje prvo vplačilo obvezno opravi v breme računa, ki ga ima odprtega ali ga posebej za to odpre pri eni od kreditnih institucij in ga je navedel na svoji pristopni izjavi.

20. 04. 2018


198

• DZU podatke o vlagatelju pridobi neposredno z uporabo videoelektronske identifikacije.

• Podatke, ki jih na ta način ni mogoče pridobiti, DZU pridobi iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki mu jo posreduje vlagatelj v papirnati ali digitalni obliki. Če zahtevani podatek tudi iz kopije uradnega osebnega dokumenta ni razviden, DZU vlagatelja pozove, da se osebno zglasi pri DZU in predloži zahtevani podatek skupaj s pisno izjavo.

• Zahtevo za predložitev kopije uradnega osebnega dokumenta DZU vlagatelju posreduje po elektronski pošti ali pisno po pošti.

• Vlagatelj, ki pristopa k pravilom upravljanja z uporabo videoelektronske identifikacije svoje prvo vplačilo OBVEZNOopravi v breme računa, ki ga posebej za to odpre ali ima že odprtega pri eni od kreditnih institucij in ga je navedel na svoji pristopni izjavi!

20. 04. 2018


Osebe s sedežem v Republiki SlovenijiBankaBanka države članice EU, ki ustanovi podružnico v RS, oziroma je pooblaščena neposredno opravljati bančne storitve v Republiki SlovenijiPodružnica banke tretje države v RSHranilnicaPoštaBorznoposredniška družbaPodružnica borznoposredniške družbe v RSInvesticijski sklad, ki prodaja svoje lastne enote v RS, ali upravljalec tega skladaDružbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja sfinančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladovPodružnice družbe za upravljanje v RS, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanjePodružnica upravljavca države članice EU Podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države v RS, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladovPodružnica investicijskega podjetja države članice EUPodružnica investicijskega podjetja tretje države v RSUpravljavec vzajemnih pokojninskih skladovUpravljavec premostitvenega skladaUstanovitelj in upravljalec pokojninske družbeZavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj)Zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v RS oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje poslov življenjskega zavarovanja v RSPodružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanjaNotar

20. 04. 2018


Kdo so tretje osebe, ki lahko opravijo pregled stranke?

199

Osebe s sedežem v državi članici EU1. podružnica borznoposredniške družbe, ustanovljena v državi članici

2. podružnica družbe za upravljanje, ustanovljena v državi članici

3. podružnica upravljavca alternativnih investicijskih skladov, ustanovljena v drugi državi članici

4. investicijsko podjetje države članice in njegove podružnice, ustanovljene v državi članici

5. družba za upravljanje države članice in njene podružnice, ustanovljene v državah članicah

6. podružnice investicijskih podjetij tretjih držav, ustanovljene v drugih državah članicah

7. upravljavec alternativnih investicijskih skladov države članice in njegove podružnice, ustanovljene v državahčlanicah

8. podružnice upravljavcev alternativnih investicijskih skladov tretjih držav, ustanovljene v državah članicah

9. notar v državi članici10. konzularno predstavništvo RS v državi članici

20. 04. 2018


Osebe s sedežem v tretji državi1. banka, družba za upravljanje, investicijsko podjetje ali zavarovalnica s sedežem v tretji državi pod pogojem:

da je zavezana k izvajanju enakih ali enakovrednih določb o izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc,kot so določene v ZPPDFT-1, in

da je glede izvajanja teh zahtev nadzorovana v skladu z določbami, ki so enake ali enakovredne določbamZPPDFT-1

2. notar v tretji državi pod pogojem: da je zavezan k izvajanju enakih ali enakovrednih določb o izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc,

kot so določene v ZPPDFT-1, in da je glede izvajanja teh zahtev nadzorovana v skladu z določbami, ki so enake ali enakovredne določbam

ZPPDFT-13. konzularno predstavništvo RS v tretji državi

20. 04. 2018


Kako poteka pregled stranke preko tretje osebe?

DZU najprej ugotovi ali tretja oseba, ki ji bo zaupala izvršitevpregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v ZPPDFT-1

tretja oseba namesto DZU opravi pregled stranke in pridobipodatke o stranki v skladu zakonodajo države, v kateri senahaja

tretja oseba DZU predloži pridobljene podatke o stranki, ki jihDZU potrebuje za sklenitev poslovnega razmerja ter kopije listinin druge dokumentacije, ki je bila podlaga za izvedbo pregleda

če obstaja utemeljen dvom v verodostojnost opravljanegapregleda stranke ali resničnost pridobljenih podatkov, DZU odtretje osebe zahteva pisno izjavo o verodostojnosti in resničnostipridobljenih podatkov

200

20. 04. 2018


Na kaj moramo biti pozorni pri pregledu stranke, ki ga zaupamo tretji osebi?

dokumentacijo o opravljenem pregledu stranke DZU posreduje tretja osebaneposredno in ne stranka sama

kot tretja oseba v nobenem primeru ne more nastopati navidezna banka ali drugapodobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti vdržavi, v kateri je registrirana.

DZU pregleda stranke v nobenem primeru ne more zaupati tretji osebi, kadar jevlagatelj tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske,proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana.

DZU lahko izvedbo posameznih ukrepov pregleda stranke v zvezi z določenimvlagateljem zaupa tudi osebam, ki so del iste poslovne skupine kot DZU, če je to vskladu s politiko skupine.

DZU bo v primeru pregleda preko tretje osebe končno odgovornost za izpolnitevzahtev ZPPDFT-1 še vedno nosila sama (objektivna odgovornost).

tretja oseba je, dokler traja poslovni odnos z DZU, še nadalje odgovorna zaizpolnjevanje obveznosti iz ZPPDFT-1, vključno z obveznostjo prijave sumljivihtransakcij in hrambe listin in dokazil

zunanji izvajalci in zastopniki organizacij, ki opravljajo posamezne posle na podlagiposebne pogodbe, ne sodijo med tretje osebe

20. 04. 2018


Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke

• DZU v okviru pregleda stranke ob pristopu vlagatelja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada pridobi podatke o dejanskem lastniku oziroma lastnikih vlagatelja.

• DZU ni potrebno pridobiti podatkov o dejanskem lastniku oziroma lastnikih vlagatelja, če je vlagatelj fizična oseb, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti.

• DZU ugotavlja dejanskega lastnika stranke, kadar je stranka: gospodarski subjekt (gospodarska družba) subjekt brez poslovnih deležev (društvo, zavod, politična stranka, sindikat,

verska skupnost ali drug poslovni subjekt, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležba v kapitalu)

domača ustanova tuja ustanova, sklad ali podoben pravni subjekt enoosebna družba z omejeno odgovornostjo samostojni podjetnik posameznika ali posameznik, ki samostojno opravlja

dejavnost neposreden ali posreden proračunski uporabnik

201

Dejanski lastnik gospodarskega subjekta: DZU kot dejanskega lastnika v primeru, ko je vlagatelj gospodarska družba, obravnava:• vsako fizično osebo, ki je posredno (preko povezanih družb) ali neposredno

imetnik več kakor 25% poslovnega deleža, glasovalnih oziroma drugih pravic, • vsako fizično osebo, ki je udeležena v kapitalu vlagatelja z več kakor 25%

deležem, • vsaka fizična oseba, ki ima v lastništvu vlagatelja 25% in en delnico,• vsako fizično osebo, ki ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev

vlagatelja,• vsako fizično osebo, ki vlagatelju posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva, in

ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodnega organa pri odločanju o financiranju in poslovanju

Dejanski lastnik subjekta brez poslovnih deležev:DZU kot dejanskega lastnika v primeru, ko je vlagatelj subjekt brez poslovnih deležev, obravnava vsako fizično osebo, ki takšen subjekt zastopa

20. 04. 2018


Dejanski lastnik domače ustanove: DZU kot dejanskega lastnika v primeru, ko je vlagatelj domača ustanova,

obravnava:• ustanovitelja ustanove, če ima na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali pravil

ustanove obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove,• skrbnika ustanove, kot ga določa zakon, ki ureja ustanove,• zastopnika ustanove, če za dejanskega lastnika ni mogoče šteti ustanovitelja

ustanove.

Dejanski lastnik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo:DZU za dejanskega lastnika vtem primeru šteje fizično osebo, ki je edini družbenik vlagatelja.

Dejanski lastnik neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika:DZU za dejanskega lastnika v tem primeru šteje fizično osebo, ki uporabnika zastopa.

Dejanski lastnik s.p. ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost:DZU za dejanskega lastnika v tem primeru šteje fizično osebo, ki je registrirana za opravljanje samostojne dejavnosti in je hkrati njen edini zastopnik.

20. 04. 2018


202

Dejanski lastnik tuje ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta:

DZU kot dejanskega lastnika v tem primeru obravnava:• vsako fizično osebo, ki je:

• ustanovitelj tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,

• skrbnik premoženja tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,

• prejemnik koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bodoči upravičenci že določeni ali določljivi,

• morebitni zaščitnik, ki je imenovan za zastopanje in zaščito interesov prejemnikov koristi premoženja;

• kategorijo oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti,

• vsak drugo fizično oseba, ki kako drugače posredno ali neposredno obvladuje premoženje tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Kako pridobimo podatke o dejanskem lastniku?

• DZU ugotovi dejanskega lastnika vlagatelja tako, da ob pristopu vlagatelja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada pridobi: osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča dejanskega lastnika, njegov datum rojstva, državljanstvo ter višino lastniškega deleža ali drugega nadzora.

• Podatke o dejanskem lastniku oziroma lastnikih DZU pridobi z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev.

• Podatke o dejanskem lastniku oziroma lastnikih DZU lahko pridobi tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register ter z neposrednim vpogledom v register dejanskih lastnikov, ki ga vodi AJPES. Vpogled v register dejanskih lastnikov ne more biti izključna podlaga za pridobitev podatkov o dejanskem lastniku oziroma lastnikih.

• DZU do registra dejanskih lastnikov pristopa z neposrednim elektronskim dostopom.

203

• če iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče dobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku oziroma lastnikih vlagatelja ali ti podatki iz registrov sploh niso razvidni, DZU manjkajoče podatke o dejanskih lastnikih pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo, ki jo DZU predloži zakoniti zastopnik vlagatelja ali njegov pooblaščenec.

• če podatkov o dejanskem lastniku vlagatelja iz objektivnih razlogov na opisan način ni mogoče pridobiti, jih DZU pridobi neposredno iz pisne izjave, ki jo poda zakoniti zastopnik vlagatelja ali njegov pooblaščenec. V tem primeru DZU izvede enega ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke. DZU ravna enako, če pri ugotavljanju dejanskega lastnika vlagatelja podvomi v resničnost prejetih podatkov ali verodostojnost listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni.

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Pomembno!

dejanski lastnik je vedno fizična oseba dejanski lastnik je lahko tudi oseba, ki nima lastniškega deleža v pravni

osebi, vendar pa pravno osebo nadzira ali kako drugače obvladuje na način, da bistveno vpliva na odločitve poslovodnih organov

pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke obstaja možnost, da se v vlogi lastnika stranke lahko pojavi tudi pravna oseba, ki jo obvladuje fizična oseba

DZU mora v vseh primerih ugotoviti lastniško in kontrolno strukturo stranke. v primeru, ko ni mogoče ugotoviti dejanskega lastništva, DZU ne sme

skleniti poslovnega razmerja oziroma izvršiti transakcije. izmikanje pri posredovanju zakonsko zahtevanih podatkov o dejanskem

lastniku je potrebno nujno presojati z vidika sumljivosti ugotavljanje dejanskega lastnika pomeni ugotavljanje lastniške strukture

pravne osebe po celotni verigi lastništva, do končnega lastnika organizacija je dolžna podatke o dejanskem lastniku preveriti v taki meri, da

pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke in je prepričana o tem kdo so dejanski lastniki

204

20. 04. 2018


Spremljanje poslovnih aktivnosti stranke

• Preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja

• Spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja

• Preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki

20. 04. 2018


Spremljanje obsega:

spremljanje vrednosti vplačil ali izplačil nad določenim zneskom in njihova analiza z vidika sumljivosti,

analiza posameznega nakupa ali prodaje finančnega instrumenta oziroma druge transakcije z vidika sumljivosti za PD ali FT, če znesek prodaje ali nakupa preseže določeno vrednost,

analizo podatkov o nakupu in/ali prodaji finančnih instrumentov oziroma drugih transakcij za določeno obdobje,

pripravo nove ocene tveganosti stranke oziroma ažuriranje predhodne ocene tveganosti stranke,

preverjanje liste oseb, držav in drugih subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi VS OZN ali EU.

205

20. 04. 2018


Poglobljen pregled stranke

Kdaj? pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo

podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi

pri sklepanju poslovnega razmerja ali izvajanju transakcij (nad 15.000 EUR ali občasnih nad 1.000 EUR) s stranko, ki je politično izpostavljena oseba

pri sklepanju življenjskega zavarovanja ali življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, kadar so upravičenci in dejanski lastniki upravičenca politično izpostavljene osebe

kadar je stranka ali transakcija povezana z visoko tvegano tretjo državo.

vedno, ko na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je v zvezi z določenim vlagateljem (vključno z njegovimi zakonitimi zastopniki, pooblaščenci ali dejanskimi lastniki), poslovnim razmerjem, produktom, distribucijsko potjo podano visoko tveganje za PD ali FT

DZU enega ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke izvede tudi v primeru:• ko določene manjkajoče podatke o dejanskem lastniku oziroma

lastnikih vlagatelja pridobi zgolj iz pisne izjave zakonitega zastopnika vlagatelja ali njegovega pooblaščenca,

• ko podatke o dejanskem lastniku vlagatelja pridobi zgolj iz registra dejanskih lastnikov,

• če pri ugotavljanju dejanskega lastnika vlagatelja podvomi v resničnost prejetih podatkov ali verodostojnost listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni,

• če v zvezi s posameznim vplačilom oziroma izplačilom vrednosti enot premoženja ugotovi elemente neobičajne transakcije, zaradi katerih vplačilo oziroma izplačilo predstavlja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

20. 04. 2018


206

Poglobljen pregled v primeru politične izpostavljenosti vlagatelja

DZU morebitno politično izpostavljenost vlagatelja ugotavlja:

1. Pri vlagateljih, ki so fizične osebe, za:• vlagatelja oziroma njegovega zakonitega zastopnika,• pooblaščenca, ki nastopa v imenu in za račun vlagatelja

2. Pri vlagateljih, ki so pravne osebe, za:• zakonitega zastopnika pravne osebe ter njegovega

morebitnega pooblaščenca• dejanske lastnike pravne osebe

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Politično izpostavljena oseba

Status politično izpostavljene osebe ima vsaka fizičnaoseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala navidnem javnem položaju v državi članici EU ali tretjidržavi, vključno z:

njenimi ožjimi družinskimi člani ožjimi sodelavci

207

20. 04. 2018


Oseba na vidnem javnem položaju je:

• voditelj države, predsednik vlade, minister, ministrov namestnik ali pomočnik;

• izvoljen predstavnik zakonodajnega telesa;• član vodstvenega organa politične stranke;• član vrhovnega in ustavnega sodišča ter drugih sodnih organov na visoki

ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev;

• član računskega sodišča in sveta centralne banke;• vodja diplomatskega predstavništva in konzulata ter predstavništva

mednarodnih organizacij oziroma njegov namestnik;• visok častnik oboroženih sil;• član upravnih ali nadzornih organov podjetja, ki je v večinski lasti države;• predstojnik organa mednarodne organizacije (na primer predsednik,

generalni sekretar, direktor, sodnik), njegov namestnik in član vodstvenega organa ali nosilec enakovrednih funkcij v mednarodni organizaciji.

20. 04. 2018


Ožji družinski člani je:• Zakonec ali izvenzakonski partner• Starši• Otroci in njihovi zakonci ali izvenzakonski partnerji.

• vsaka fizična oseba, za katero je znano, da je skupaj s osebo dejanski lastniki ali da ima z osebo kakršne koli druge tesne poslovne odnose

• fizična oseba, ki je edini dejanski lastnik poslovnega subjekta ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, za katerega je znano, da je bil ustanovljen v dejansko korist osebe

Ožji sodelavec je:

208

20. 04. 2018


Kako DZU pridobi podatek o politični izpostavljenosti vlagatelja?

• iz izjave (pisne), ki jo izpolni in podpiše vlagateljoziroma njegov zakoniti zastopnik oz. pooblaščenec

• v primeru dvoma v resničnost podatkov o političniizpostavljenosti vlagatelja, njegovega zakonitegazastopnika, pooblaščenca ali dejanskega lastnika,pridobljenih z izjavo, lahko DZU podatke dodatnopreveri tudi z vpogledom v javno dostopne bazepodatkov ali komercialne sezname političnoizpostavljenih oseb

20. 04. 2018


Kaj vključuje poglobljen pregled stranke, ki sodi v kategorijo politično izpostavljenih oseb?

izvedejo se ukrepi pregleda stranke: ugotavljanje istovetnosti in pridobivanje podatkov o stranki ter dejanskem lastniku stranke

dodatno se pridobijo podatki o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oz. transakcije (te podatke se bo pridobilo iz listin in druge dokumentacije oziroma neposredno iz pisne izjave stranke)

dodatno se pridobijo podatki o premoženjskem stanju stranke (te podatke se bo pridobilo iz listin in druge dokumentacije oziroma neposredno iz pisne izjave stranke)

za sklenitev poslovnega razmerja je potrebna je pisna odobritev nadrejene osebe

DZU nenehno spremljanja transakcij in poslovne aktivnosti vlagatelja.

DZU nadaljuje z izvajanjem ukrepov poglobljenega pregleda še najmanj 12 mesecev po tem, ko vlagatelj izgubi status politično izpostavljene osebe. Po tem obdobju DZU ponovno oceni tveganje, ki ga vlagatelj predstavlja, in izvaja ukrepe poglobljenega pregleda stranke še najmanj toliko časa, dokler ne ugotovi, da v zvezi z vlagateljem tveganje ne obstaja več.

209

Poglobljen pregled v primeru povezanosti vlagatelja z visoko tvegano državo Seznam držav, ki so uvrščene med visoko tvegane tretje države, je objavljen na spletni strani

Urada.

DZU šteje, da je vlagatelj povezan z visoko tvegano tretjo državo v naslednjih primerih:

• vlagatelj oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec ima stalno ali začasno prebivališče v državi, ki je uvrščena na seznam visoko tveganih tretjih držav,

• pooblaščenec, ki nastopa v imenu in za račun vlagatelja, ima stalno ali začasno prebivališče v državi, ki je uvrščena na seznam visoko tveganih tretjih držav,

• vlagatelj je pravna oseba s sedežem v državi, ki je uvrščena na seznam visoko tveganih tretjih držav,

• zakoniti zastopnik vlagatelja, ki je pravna oseba oziroma njegov pooblaščenec, ima stalno ali začasno prebivališče v državi, ki je uvrščena na seznam visoko tveganih tretjih držav,

• dejanski lastnik vlagatelja, ki je pravna oseba, ima stalno ali začasno prebivališče v državi, ki je uvrščena na seznam visoko tveganih tretjih držav,

• vlagatelj ali druga oseba izvaja vplačila nakupne vrednosti investicijskih kuponov v breme računa, odprtega pri kreditni ali finančni instituciji s sedežem v državi, ki je uvrščena na seznam visoko tveganih tretjih držav.

• vlagatelj izvaja izplačila enot premoženja pri DZU v korist računa, odprtega pri kreditni ali finančni instituciji s sedežem v državi, ki je uvrščena na seznam visoko tveganih tretjih držav.

20. 04. 2018


20. 04. 2018


Kaj vključuje poglobljen pregled stranke, ki je povezana z visoko tvegano državo? izvedejo se ukrepi pregleda stranke: ugotavljanje istovetnosti in pridobivanje

podatkov o stranki ter dejanskem lastniku stranke

dodatno se pridobijo podatki o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oz. transakcije (iz listin in druge dokumentacije oziroma neposredno iz pisne izjave stranke)

pridobijo se dodatni podatki o dejavnosti vlagatelja (iz listin in druge dokumentacije oziroma neposredno iz pisne izjave stranke)

pridobijo se dodatni podatki o namenu poslovnega razmerja ali transakcije,

začetek poslovnega odnosa s takšnim vlagateljem pisno odobri pooblaščena oseba. Enako velja v primeru nadaljevanja poslovnega odnosa z vlagateljem, če postane vlagatelj povezan z državo, ki je uvrščena na seznam visoko tveganih tretjih držav v času trajanja poslovnega razmerja.

skrbno spremljanje poslovne aktivnosti vlagatelja,

pogostejše posodabljanje podatke o istovetnosti vlagatelja in njegovem dejanskem lastniku.

210

20. 04. 2018


Ukrepi poglobljenega pregleda v primeru drugih visoko tveganih strank? izvedejo se ukrepi pregleda stranke: ugotavljanje istovetnosti in pridobivanje

podatkov o stranki ter dejanskem lastniku stranke

vlagatelja se pozove, da poleg predpisanih identifikacijskih dokumentov dodatno na vpogled predloži ali v obliki fotokopije posreduje še morebitne druge listine (zasebne ali javne) ali dokumentacijo, s katerimi oziroma katero razpolaga, in zadostuje za dodatno potrditev njegove identitete (npr. potrdilo o državljanstvu, izpis iz rojstne matične knjige, dokumentacija o ustanovitvi pravne osebe – družbena pogodba, statut oz. drug podoben ustanovitveni akt, druge poslovne listine ipd.).

za sklenitev poslovnega razmerja je potrebna je pisna odobritev pooblaščene osebe

dodatno se izvede najmanj eden od ukrepov iz Smernic ATVP: 1. pridobljeni podatki o vlagatelju se dodatno preverijo v javnih in drugih dostopnih evidencah podatkov, 2. pridobi se dodatna referenca s strani kreditne ali finančne institucije, pri kateri ima vlagatelj že sklenjeno določeno poslovno razmerje (npr. odprt račun), 3. pridobljeni podatki o vlagatelju se dodatno preverijo pri pristojnih državnih organih ali drugih pristojnih nadzornih inštitucijah v državi, v kateri ima stranka svoje prebivališče ali sedež, 4. vzpostavi se neposreden stik s stranko po telefonu, obisk pooblaščene osebe na domu oziroma sedežu stranke.

DZU nenehno spremljanja transakcij in poslovne aktivnosti vlagatelja.

20. 04. 2018


Poenostavljen pregled stranke

če na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je v zvezi z določenim vlagateljem, poslovnim razmerjem, produktom ali distribucijsko potjo podano neznatno tveganje za PD ali FT

Pri tem upošteva: Uredbo Vlade RS, ki določa sektorje ali dejavnosti

neznatnega ali povečanega tveganja PD in FT Pravilnik Ministrstva za finance Smernice nadzornih organov (ATVP)

Poenostavljeni pregled stranke ni dovoljen, kadar v zvezi s stranko, transakcijo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum PD in FT!!!

211

20. 04. 2018


Sporočanje podatkov kadar v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali

sredstvi obstajajo razlogi za sum PD ali FT (vse

transakcije ne glede na vrsto ali višino zneska)

pri vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 EUR

pri vsaki transakciji, ki presega vrednost 15.000 EUR, in ki je na zahtevo stranke opravljena na račune:• pravnih in fizičnih oseb v države, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih

tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje PD ali FT, ali pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav PD ali FT

• pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v državah, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje PD ali FT, ali pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav PD ali FT

20. 04. 2018


gotovinske transakcije ter transakcije na račune v tujini: sporočijo se takoj, najkasneje v 3 delovnih dneh po opravljeni transakciji sporočajo se na predpisanem obrazcu po zaščiteni elektronski poti, samo

izjemoma lahko tudi v pisni obliki izdelana morajo biti jasna navodila, kako poteka sporočanje transakcij

znotraj organizacije

sumljive transakcije: ST mora biti sporočena Uradu po zaščiteni elektronski poti pred izvršitvijo

transakcije – pri tem se mora sporočiti tudi rok, v katerem bo predvidoma transakcija izvršena. Izjemoma se ST lahko predhodno sporoči tudi po telefonu, vendar mora biti po zaščiteni elektronski poti Uradu sporočena takoj naslednji delovni dan. Izjemoma, če zaradi tehničnih razlogov prijave ni mogoče poslati po zaščiteni elektronski poti, se jo lahko posreduje tudi pisno

Če ni mogoče prej se ST sporoči takoj ko je to mogoče oz. takoj po zaznavi razlogov za sum

Obvezno se sporoča tudi nameravane transakcije, tudi če ta ni bila ali ne bo izvršena

212

20. 04. 2018


Odredba Urada o začasni ustavitvi transakcije

podani UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM na PT ali FT

PISNA oblika odredbe (se vroči organizaciji)

v nujnih primerih lahko USTNA (vendar naknadno tudi v pisni obliki) – uradni zaznamek, da je bila odredba prejeta

začasna ustavitev lahko traja največ 3 delovne dni Urad lahko daje v zvezi z začasno ustavitvijo OBVEZNA

NAVODILA organizaciji, kako ravnati in katere informacije se lahko razkrijejo osebi zoper katero je bila odredba izdana

20. 04. 2018


Zahteva za tekoče spremljanje finančnega poslovanja stranke

pisna zahteva

tekoče se spremlja finančno poslovanje osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum PD ali FT, ali druge osebe, za katero je mogoče utemeljeno sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih takšne osebe,

obveznost sprotnega sporočanja podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri organizaciji opravita ali nameravata opraviti navedeni osebi.

v zahtevi UPPD obvezno določi rok, v katerem mu morajo organizacije poslati zahtevane podatke.

Izvajanje ukrepa lahko traja največ tri mesece, iz utemeljenih razlogov pa se njegovo trajanje vsakič lahko podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kakor šest mesecev.

213

20. 04. 2018


Zahteva Urada DZU-ju, da posreduje podatke, informacije in dokumentacijo

Urad lahko zahteva od DZU podatke, informacije in dokumentacijo v dveh primerih:

1. kadar so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja PD ali FTROK ZA ODGOVOR: najkasneje 15 dni po prejemu zahteve!!!!

2. kadar gre za izvajanje nadzora nad DZU v zvezi z opravljanjem nalog, določenih v ZPPDFT-1ROK ZA ODGOVOR: najkasneje 8 dni po prejemu zahteve!!!!

20. 04. 2018


Prepoved razkritjaZaposleni, vključno s člani upravnih, nadzornih ali drugih poslovodnih organov, oziroma druge osebe, ki so jim kakor koli dostopni podatki stranki, tretji osebi ali drugemu nadzornemu organu (!) ne smejo razkriti:

• da je bil ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija o stranki ali transakciji sporočen/-a Uradu;

• da je Urad zahteval predložitev podatkov iz zakona; • da je urad začasno ustavil transakcijo oziroma v zvezi s tem zavezancu dal

navodila, razen v primeru, ko je razkritje v skladu z navodili Urada; • da je Urad zahteval tekoče spremljanje poslovanja stranke; • da Urad zoper stranko ali tretjo osebo na podlagi zakona opravlja ali bo

opravljal operativno analizo; • da je zoper stranko ali ali tretjo osebo uveden ali bi bil lahko uveden

predkazenski ali kazenski postopek zaradi pranja denarja ali financiranja terorizma

O umiku tajnosti odloča predstojnik Urada.

Prepoved razkritja ne velja v primeru, ko predložitev podatkov zahteva sodišče v kazenskem postopku.

214

20. 04. 2018


Naloge pooblaščenca za PPD in FT pri DZU

• skrbi za vzpostavitev, delovanje in razvoj sistema odkrivanja in preprečevanja PD in FT; • skrbi za pravilno in pravočasno sporočanje podatkov Uradu; • sodeluje pri pripravi in spremembah operativnih postopkov ter pri pripravi določb

notranjih aktov DZU, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje PD in FT; • sodeluje pri izdelavi smernic za opravljanje kontrole v zvezi s preprečevanjem in

odkrivanjem PD in FT; • spremlja in koordinira dejavnosti DZU na področju odkrivanja in preprečevanja PD in

FT; • sodeluje pri vzpostavitvi in razvoju informacijske podpore za izvajanje dejavnosti v zvezi

z odkrivanjem in preprečevanjem PD in FT; • upravi ali drugemu poslovodnemu organu daje pobude in predloge za izboljšanje

sistema odkrivanja in preprečevanja PD in FT; • sodeluje pri pripravi programov strokovnega usposabljanja in izobraževanja zaposlenih

na področju preprečevanja in odkrivanja PD in FT.

20. 04. 2018


Vodenje evidenc

DZU je dolžan voditi evidence o transakcijah in sklenjenih poslovnih razmerjih (podatki pridobljeni na podlagi

opravljenega pregleda stranke), in sicer :

1. evidenco podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 17. in 18. člena ZPPDTF-1;

2. evidenco sporočenih podatkov Uradu iz 68. in 69. člena ZPPDFT-1.

3. evidenco o dostopu nadzornih organov iz 139. člena ZPPDFT-1 do podatkov, informacij in dokumentacije

215

20. 04. 2018


Hramba podatkov

DZU morajo hraniti podatke in dokumentacijo pridobljeno na podlagi določb ZPPDFT-1 najmanj 10 LET po opravljeni transakciji ali prenehanju poslovnega razmerja

DZU hrani podatke o pooblaščencu, notranji kontroli, izobraževanju delavcev 4 leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli

20. 04. 2018


III. SUMLJIVE TRANSAKCIJEKaj je sumljiva transakcija?je vsaka nameravana ali izvršena transakcija, v zvezi s katero zavezanec ve ali ima razloge za sum, da premoženje ali sredstva izvirajo iz kaznivih dejanj, ki bi lahko predstavljala predhodno dejanje za pranje denarja ali so povezana s financiranjem terorizma ali po značilnostih ustrezajo indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij, ki napotujejo na razloge za sum PD ali FT.

Kaj je seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij PD ali FT?je seznam, namenjen uslužbencem DZU, da pri izvajanju nalog iz ZPPDFT-1 lažje prepoznavajo tipične znake transakcij, v zvezi s katerimi lahko obstajajo razlogi za sum PD ali FT, pri čemer upošteva: zapletenost in obseg izvajanja transakcij, neobičajno sestavo, vrednost ali povezanost transakcij, ki nimajo jasno

razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena, oziroma niso v skladu, ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, in

druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi lastnostmi stranke

216

20. 04. 2018


transakcija je ekonomsko ali pravno nelogična; nenavadna narava transakcije ali nenavadne okoliščine, ki

transakcijo spremljajo; transakcija ima značilnosti gospodarskih ali drugih kaznivih

dejanj; ponudba nesorazmerno visoke ali nizke cene ali provizije ali

drugih nenavadnih pogojev za izvedbo transakcije; drobljenje zneskov, pri katerih se zahteva identifikacija stranke,

na manjše dele; nenadno povečanje obsega ali vrednosti poslovanja stranke

brez utemeljenega razloga in v nesorazmerju z običajnim poslovanjem stranke

INDIKATORJI PRANJA DENARJA

Sum v zvezi s transakcijo

20. 04. 2018


uporaba ponarejenih identifikacijskih dokumentov; oseba se ne želi identificirati z vsemi zahtevanimi podatki ali da

napačne podatke; oseba odpove transakcijo, ko zve za dolžnost identifikacije; oseba se nenavadno vede (očitna napetost ipd.); oseba se v organizaciji pojavi v spremstvu sumljivih ljudi; oseba je že bila kaznovana ali ovadena za kazniva dejanja

(znano iz medijev; obvestil policije, UPPD, ATVPja...) oseba je iz države, ki je znana po proizvodnji ali razpečevanju

mamil, ali opravlja transakcijo s tako državo; oseba je iz države, ki je znana kot davčni raj, ali opravlja

transakcijo s tako državo

Seznami so objavljeni na spletni strani Urada in drugim mednarodnih organizacij (npr. FATF, IMF, ipd.)

Sum v zvezi s stranko

217

20. 04. 2018


INDIKATORJI FINANCIRANJA TERORIZMA

Poslovno razmerje sklepa fizična ali pravna oseba, ki je vključena v aktivnosti organizacije, ki podpira cilje in zahteve teroristične organizacije.

Razmerje sklepa fizična ali pravna oseba, ki bi glede na obstoječe okoliščine lahko bila povezana s teroristično organizacijo.

Stranka želi vstopiti v poslovno razmerje, ki ni skladno z njenimi cilji.

Ni logične povezave med izvršenimi posli in dejavnostjo stranke.

Izjave in podatki pri postopku identifikacije so nekonsistentni (napačno navajanje prebivališča državljanstva, priimka, datuma rojstva, naziva podjetja, sedeža podjetja, dejavnosti)

20. 04. 2018


Veliko število pooblaščencev za sklepanje poslov v imenu pravne osebe ali neprofitne organizacije.

Stranka prihaja (ima stalno ali začasno bivališče) iz države ali regije, ki podpira terorizem ali financiranje terorizma.

Stranka se nahaja na seznamu VS OZN ali na seznamu EU, zoper katero velja omejevalni ukrep prepovedi posedovanja in razpolaganja s finančnimi sredstvi .

Uporaba finančnega instrumenta, za katerega se plača visoka provizija.

Pri transakciji stranka uporablja finančne instrumente z neformalnimi zapisi, inicialkami, znaki.

218

20. 04. 2018


Finančne aktivnosti neprofitnih organizacij se ne skladajo s cilji in nameni, za katere je bila ustanovljena neprofitna organizacija.

Neprofitna organizacija nakazuje sredstva v države ali regije, ki so znane po tem, da podpirajo terorizem ali financiranje terorizma.

Neprofitna organizacija večino svojih transakcij opravi v gotovini.

Finančna sredstva neprofitne organizacije se nahajajo na računih fizičnih oseb

20. 04. 2018


V. VLOGA ATVP

Sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev

Izdaja priporočila in smernice v zvezi z izvajanjem posameznih določb ZPPDFT-1 pri zavezancih, ki jih nadzira

Opravlja nadzor nad izvajanjem ZPPDFT-1

Obvešča Urad o dejstvih, ki so ali bi bila lahko povezana s PD ali FT

219

20. 04. 2018


Ukrepi ATVP v primeru ugotovitve kršitev ZPPDFT-1

odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sama določi;

izvede postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;

predlaga pristojnemu organu sprejetje ustreznih ukrepov;

odredi druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

20. 04. 2018


VI. VLOGA UPPD je organ v sestavi Ministrstva za finance

sprejema, zbira in analizira finančne podatke o strankah in transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum PD ali FT

posreduje svoje ugotovitve v obliki obvestil in informacij pristojnim drž. organom (policiji, državnemu tožilstvu, SOVA, FURS, ATVP itd.)

sodeluje in izmenjuje finančne podatke s tujimi uradi

je član mednarodne skupine EGMONT, ki združuje preko 152 uradov - administrativni, policijski, mešani tip urada

nima policijskih pooblastil

izvaja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem PPDFT-1 na kraju samem in zunaj njega

220

20. 04. 2018

Gradivo za preizkus s področja trženja IS in prodaje IK oz delnic IS

439

VII. SANKCIJE ZARADI KRŠITEV ZPPDFT-1 Najtežje vrste prekrškov :

pravne osebe: 12.000 -120.000 EUR (za posebno hude oblike kršitev do 1.000.000 EUR ali 2x protipravno pridobljene premoženjske koristi – če gre za kreditno ali finančno institucijo celo do 5.000.000 EUR ali 10% skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu)

samostojni podjetniki: 4.000 – 40.000 EUR (za posebno hude oblike kršitev do 500.000 EUR ali 2x protipravno pridobljene premoženjske koristi – če gre za kreditno ali finančno institucijo celo do 2.500.000 EUR ali 10% skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu)

odgovorna oseba: 800 – 4.000 EUR (za posebno hude oblike kršitev do 250.000 EUR ali 2x protipravno pridobljene premoženjske koristi - – če gre za kreditno ali finančno institucijo celo do 500.000 EUR)

Poleg izreka globe se v primeru posebno hudih kršitev odredi tudi trajen ali začasen umik dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter začasna prepoved izvrševanja vodstvenih nalog za odgovorno osebo.

20. 04. 2018


Težje vrste prekrškov : pravne osebe: 6.000 – 60.000 EUR samostojni podjetniki: 2.000 – 20.000 EUR odgovorna oseba: 400 – 2.000 EUR

Lažje vrste prekrškov : pravne osebe: 3.000 – 30.000 EUR samostojni podjetniki: 1.000 – 10.000 EUR odgovorne osebe: 200 – 1.000 EUR

Z globami se posebej kaznujejo tudi:• Izdajatelj sredstev elektronske identifikacije – če zavezancu na njegovo

zahtevo ne predloži podatkov o načinu, s katerim je ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik sredstva elektronske identifikacije

• Pravna oseba - če ne ugotovi ali če ugotovi napačne podatke o svojem dejanskem lastniku, ne vzpostavi in upravlja natančne evidence podatkov o svojih dejanskih lastnikih), če ne posreduje podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če posreduje napačne podatke na zahtevo zavezancev,

• Zaposleni - ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, ki je politično izpostavljena oseba, če pred sklenitvijo tega razmerja ne pridobi pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe

221

20. 04. 2018


HVALA ZA POZORNOST!

20. 04. 2018


222

OBDAVČITEV DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN KAPITALA

mag. Gregor Sluga

20. 04. 2018


UVOD

KONKURENČNI FINANČNI PRODUKTI (KROVNI) VZAJEMNI SKLAD BANČNA VLOGA DELNICA/OBVEZNICA IZVEDEN FINANČNI INSTRUMENT ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE

ZAHTEVAN DONOS »PO DAVKIH«

223

20. 04. 2018


DAVČNA ZAKONODAJA

ZAKON O DOHODNINI (ZDoh-2) ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH

OSEB (ZDDPO-2) ZAKON O DAVKU OD DOBIČKA OD

ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV (ZDDOIFI)

ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2)

20. 04. 2018


DOHODNINA

ZAVEZANEC VIR DOHODKA PREDMET OBDAVČITVE

DOHODEK IZ KAPITALA DAVČNA STOPNJA PLAČILO DAVKA DVOJNO OBDAVČENJE

224

20. 04. 2018


ZAVEZANEC

FIZIČNA OSEBA REZIDENT

NAČELO SVETOVNEGA DOHODKA

NEREZIDENT DOHODEK, KI IMA VIR V SLOVENIJI

DEFINICIJA REZIDENTA BIVANJE, ZAPOSLITEV

20. 04. 2018


VIR DOHODKA(DOHODEK IZ KAPITALA)

VIR V SLOVENIJI IZPLAČUJE REZIDENT ALI POSLOVNA ENOTA

NEREZIDENTA IZDAJATELJ JE RS, BS, LOKALNA SKUPNOST,

GOSPODARSKA DRUŽBA, ZADRUGA IN DRUGI, KI SO USTANOVLJENI PO SLOVENSKIH PREDPISIH

INVESTICIJSKI SKLAD JE OBLIKOVAN OZ. USTANOVLJEN V SLOVENIJI

225

20. 04. 2018


OBDAVČLJIV DOHODEK

DOHODKI IN DOBIČKI, DOSEŽENI V KOLEDARSKEM LETU VSAKO IZPLAČILO OZIROMA PREJEM, NE GLEDE NA

OBLIKO VRSTE DOHODKOV

IZ ZAPOSLITVE IZ DEJAVNOSTI IZ KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA IN IZ PREMOŽENJSKIH

PRAVIC IZ KAPITALA DRUGO

IZJEME IN OPROSTITVE

20. 04. 2018


DOHODEK IZ KAPITALA

OBRESTI DIVIDENDE DOBIČEK IZ KAPITALA

226

OBRESTI - DEFINICIJA

81. člen(obresti)

(1) Obresti po tem poglavju so obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti.

(2) Kot obresti se po tem poglavju obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje.

(3) Za dohodek iz življenjskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

(4) Za dolžniške vrednostne papirje iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi zamenljivi dolžniški vrednostni papirji.

20. 04. 2018


20. 04. 2018


OBRESTI - IZJEME

OD PREVEČ PLAČANIH DAVKOV IN PRISPEVKOV NA STANJE NA TRR (V VIŠINI VPOGLEDNIH OBRESTI) NA IZPLAČILO ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA OB SMRTI

ZAVAROVANCA OD DOHODKA IZ ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

SKLENJENO ZA VEČ KOT 10 LET SKLENITELJ IN UPRAVIČENEC STA ISTA OSEBA NI PODANA ZAHTEVA ZA IZPLAČILO PREJ KOT V 10 LETIH

IZ NSVS, RAZEN PRI ODSTOPU OD POGODBE 50 % OBRESTI IZ SOS2E, ČE JIH JE ZAVEZANEC PREJEL

KOT ODŠKODNINO OBRESTI OD VPLAČIL V REZERVNI SKLAD

227

20. 04. 2018


OBRESTI – OSNOVA

DOSEŽENE OBRESTI DAVČNA OSNOVA REZIDENTA OD OBRESTI IZ DEPOZITOV PRI

BANKAH IN HRANILNICAH IZ SLOVENIJE IN EU SE ZMANJŠA ZA 1.000 EUR

ZA DOLGOROČNE BANČNE VLOGE SE ZAVEZANEC LAHKO ODLOČI, DA SE OSNOVA OBRAČUNA NA LETNI RAVNI

PRI ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU RAZLIKA MED PREJETIM IZPLAČILOM IN VPLAČILOM: pri obročnih izplačilih se vsota vplačil porazdeli na enako število izplačil (na podlagi pričakovane življenjske dobe)

PRI OBVEZNICAH IZPLAČANE OBRESTI PRI DISKONTIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH PO METODI

ENAKOMERNEGA DONOSA ČE NI VNAPREJ DOLOČENO, PO PRIZNANI OBRESTNI MERI ZA

POVEZANE OSEBE

20. 04. 2018


DIVIDENDE - DEFINICIJA90. člen

(dividende)

(1) Dividende po tem poglavju so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškegadeleža.

(2) Za lastniški delež po prvem odstavku tega člena se šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba (vnadaljnjem besedilu: imetnik deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugiin drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetjenosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom fizične osebe v katerokoli drugo oblikoorganiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu: plačnik).

(3) Kot dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža izpremoženja plačnika oziroma povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek oddohodkov pravnih oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki nepredstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnicali zamenljivih obveznic.

(4) Kot dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi:

1. prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;

2. dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo vdobičku plačnika;

3. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkovinvesticijskega sklada, ki niso zajeti z 81. členom tega zakona.

228

20. 04. 2018


DIVIDENDE - OSNOVA

DOSEŽENA DIVIDENDA V PRIMERU PRIKRITEGA IZPLAČILA

DOBIČKA NA PODLAGI PRIMERLJIVE TRŽNE CENE

20. 04. 2018


DOBIČEK IZ KAPITALA –DEFINICIJA 1 DOSEŽEN Z ODSVOJITVIJO KAPITALA KAPITAL

NEPREMIČNINA VREDNOSTNI PAPIR IN DELEŽ

INVESTICIJSKI KUPON

229

20. 04. 2018


DOBIČEK IZ KAPITALA –DEFINICIJA 2

94. člen(odsvojitev kapitala)

Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se šteje vsaka odsvojitevkapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanjekapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskegakupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primerulikvidacije investicijskega sklada, izplačilo lastniškega deleža vprimeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblikeorganiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanjalastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblikeorganiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačilalastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s temzakonom drugače določeno.

20. 04. 2018


DOBIČEK IZ KAPITALA – IZJEME NEOBDAVČLJIVA ODSVOJITEV

DEDOVANJE POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU RAZLASTITEV POSOJA IN ZASTAVA ZAMENJAVA Z ISTOVRSTNIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI RAZDELITEV OZIROMA ZDRUŽITEV DELNIC PRI NESPREMENJENEM KAPITALU ZAMENJAVA PREDNOSTNIH Z NAVADNIMI DELNICAMI ZMANJŠANJE KAPITALA ZARADI IZGUBE PRISILNA IZTERJAVA

OPROSTITEV ODSVOJITEV KAPITALA PO 20 LETIH IMETNIŠTVA PRVA PRODAJA IZ LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA (TUDI ZA DEDIČE) ODSVOJITEV STALNEGA BIVALIŠČA (PO TREH LETIH) ODSVOJITEV INVESTICIJSKIH KUPONOV VZAJEMNIH SKLADOV, NASTALIH IZ PID/ID, ČE SO BILE

DELNICE PRIDOBLJENE V LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU ODSVOJITEV DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV ODSVOJITEV DELEŽA V DRUŽBI TVEGANEGA KAPITALA

ODLOG PODARITEV ZAKONCU ALI OTROKU ZAMENJAVA KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVE IN DELITVE PO ZDDPO-1 ZAMENJAVA INVESTICIJSKEGA KUPONA PODSKADA ZA INVESTICIJSKI KUPON DRUGEGA

PODSKLADA V OKVIRU ISTEGA KROVNEGA SKLADA

230

20. 04. 2018


DOBIČEK IZ KAPITALA – OSNOVA 1

RAZLIKA MED VREDNOSTJO OB ODSVOJITVI IN PRIDOBITVI

IZGUBA SE PORAČUNA Z DRUGIMI DOBIČKI IZ KAPITALA ZNOTRAJ LETA ČE V 30 DNEH NI BIL PRIDOBLJEN ISTOVRSTNI

KAPITAL ČE POVEZANA OSEBA NI PRIDOBILA ISTOVRSTNEGA

KAPITALA ČE JE IZGUBA NASTALA ZARADI IZDAJE DELNIC PRI

POVEČANJU KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE, SE LAHKO PRENAŠA V NASLEDNJA LETA

20. 04. 2018


DOBIČEK IZ KAPITALA – OSNOVA 2

NABAVNA VREDNOST + NORMIRANI STROŠKI 1 % NORMIRANIH STROŠKOV PRI POVEČANJU KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE: NABAVNA

VREDNOST NOVIH DELNIC JE 0 NABAVNA VREDNOST SE PRERAČUNA V EUR PO TEČAJU BS NA DAN

PRIDOBITVE PRI ODLOGU: OSNOVNA NABAVNA VREDNOST

PRODAJNA VREDNOST – NORMIRANI STROŠKI 1 % NORMIRANIH STROŠKOV PRODAJNA VREDNOST SE PRERAČUNA V EUR PO TEČAJU BS NA

DAN ODSVOJITVE ČAS PRIDOBITVE/ODSVOJITVE

DATUM SKLENITVE POGODBE, PRAVNOMOČNOSTI (SODNE)/DOKONČNOSTI (UPRAVNE) ODLOČBE

FIFO METODA LOČENA ZALOGA ZA GOSPODARJENJE PRI BPD

231

20. 04. 2018


ODLOG DAVČNE OBVEZNOSTI PRI KROVNIH VZAJEMNIH SKLADIH

UPRAVIČENI SO IMETNIKI IK KROVNIH VZAJEMNIH SKLADOV, KI SO UVRŠČENI NA SEZNAM, OBJAVLJEN NA SPLETNI STRANI FURS ODLOG VELJA ZA VSE IMETNIKE IK, NE

GLEDE NA TO, ALI SO BILI IK PRIDOBLJENI PRED PREOBLIKOVANJEM VS V KROVNI VS

DZU JE ZAVEZANA VODITI EVIDENCE VSTOPOV/PREHODOV/IZSTOPOV

20. 04. 2018


DAVČNA STOPNJA

132. člen (stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala)

(1) Od dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja tega zakona, po stopnji 25 % in se šteje kot dokončen davek.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se stopnja dohodnine od dobička iz kapitala znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih:1. petih letih imetništva kapitala: 15 %,2. desetih letih imetništva kapitala: 10 %,3. 15 letih imetništva kapitala: 5 %.

232

20. 04. 2018


DVOJNO OBDAVČENJE

REZIDENT LAHKO ODŠTEJE ZNESEK USTREZNEGA DELA DOHODNINE, KI JO JE V TUJINI PLAČAL OD DOHODKOV, KI IMAJO VIR V TUJINI

ZNESEK ODBITKA NE SME PRESEGATI NIŽJEGA IZMED ZNESKOV, KI JE BIL PLAČAN V TUJINI, ALI BI MORAL BITI PLAČAN V SLOVENIJI ODBITEK OD DOHODKOV, KI SE ŠTEJEJO ZA OBRESTI IN

SO DOSEŽENI V EU, SE PRIZNA V CELOTI UPOŠTEVAJO SE MEDNARODNE POGODBE O IZOGIBANJU

DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

20. 04. 2018


PLAČILO DAVKA(OBRESTI, DIVIDENDE, KAPITALSKI DOBIČKI)

DAVČNI OBRAČUN Z DAVČNIM ODTEGLJAJEM OBRESTI, RAZEN BANČNIH IN OD OBVEZNIC,

TER DIVIDENDE, KADAR JIH IZPLAČA PLAČNIK DAVKA

ODMERA NA PODLAGI NAPOVEDI BANČNE OBRESTI, OBRESTI OD OBVEZNIC,

KAPITALSKI DOBIČKI OBRESTI IN DIVIDENDE, KADAR NI PLAČNIKA

DAVKA

233

20. 04. 2018


PREHODNE DOLOČBE OBRESTI, OBRAČUNANE DO 1. 1. 2005 IN DOHODEK IZ

ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA, SKLENJENEGA PRED 1. 1. 2005, SE NE OBDAVČIJO (RAZEN OBRESTI, KI SO BILE OBDAVČENE ŽE PO ZDOH)

VREDNOSTNI PAPIR IN INVESTICIJSKI KUPON VZAJEMNEGA SKLADA, PRIDOBLJEN PRED 1. 1. 2003, SE OBRAČUNAVA PO VREDNOSTI NA 1. 1. 2006 ČE JE DEJANSKA NABAVNA VREDNOST VREDNOSTNEGA

PAPIRJA VIŠJA, SE UPOŠTEVA DEJANSKA VREDNOST ČE JE BILA PRIDOBITEV DELNICE PRI POVEČANJU

OSNOVNEGA KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE V 2005 ALI 2006 OBDAVČENA KOT DIVIDENDA, SE ZA NABAVNO VREDNOST ŠTEJE NOMINALNA VREDNOST

25 % DAVČNA STOPNJA SE UPORABLJA ZA DOHODEK, PREJET PO 1. 1. 2013

20. 04. 2018


DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB ZAVEZANEC VIR DOHODKA OBDAVČLJIV DOHODEK DAVČNA STOPNJA DAVČNI ODTEGLJAJ DVOJNO OBDAVČENJE

234

20. 04. 2018


ZAVEZANEC

PRAVNA OSEBA ZDRUŽENJE OSEB PO TUJEM PRAVU BREZ PRAVNE

OSEBNOSTI, KI NI ZAVEZANEC PO ZDOH-2 RS IN LOKALNE SKUPNOSTI NISO ZAVEZANCI

REZIDENT NAČELO SVETOVNEGA DOHODKA

NEREZIDENT DOHODEK, KI IMA VIR V SLOVENIJI

DEFINICIJA REZIDENTA/NEREZIDENTA SEDEŽ, KRAJ DEJANSKEGA DELOVANJA POSLOVODSTVA POSLOVNA ENOTA NEREZIDENTA

20. 04. 2018


VIR DOHODKA(FINANČNI DOHODKI)

VIR V SLOVENIJI DIVIDENDE IN KAPITALSKI DOBIČKI:

IZDAJATELJ JE RS, BS, LOKALNA SKUPNOST, GOSPODARSKA DRUŽBA, ZADRUGA IN DRUGI, KI SO USTANOVLJENI PO SLOVENSKIH PREDPISIH

OBRESTI BREMENIJO REZIDENTA ALI POSLOVNO ENOTO NEREZIDENTA V RS

235

20. 04. 2018


OBDAVČLJIV DOHODEK 1

DOHODKI, DOSEŽENI V KOLEDARSKEM LETU NA ZAHTEVO DRUGAČE, 3 LETA NESPREMENJENO

PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI PO RAČUNOVODSKIH STANDARDIH

NAČELO ODPRAVE DVOJNE OBDAVČITVE IN MANJ KOT ENKRATNE OBDAVČITVE

SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN POPRAVKI SE VKLJUČUJEJO V DAVČNO OSNOVO

20. 04. 2018


OBDAVČLJIV DOHODEK 2

ODSTOPANJA OD RAČUNOVODSKIH STANDARDOV TRANSFERNE CENE (OBRESTI) OBLIKOVANJE REZERVACIJ ODHODKI ZARADI PREVREDNOTENJA PREJETE DIVIDENDE SO IZVZETE IZ PRIHODKOV 50 % KAPITALSKEGA DOBIČKA JE IZVZETEGA, ČE JE

ZAVEZANEC IMETNIK MIN 8 % MIN 6 MESECEV NEPRIZNANI ODHODKI (POSLOVNO NEPOTREBNI) POKRIVANJE IZGUBE, ČE SE BISTVENO NE SPREMENI

LASTNIŠTVO IN DEJAVNOST PRENOS DEJAVNOSTI, ZAMENJAVA KAPITALSKIH

DELEŽEV, ZDRUŽITVE, DELITVE DAVČNE OLAJŠAVE

236

20. 04. 2018


DAVČNA STOPNJA

19 % OD OSNOVE: BS, POKOJNINSKI SKLADI IN POKOJNINSKI

NAČRTI TER DRUŽBE TVEGANEGA KAPITALA NE PLAČAJO DAVKA

INVESTICIJSKE DRUŽBE PLAČAJO DAVEK PO STOPNJI 0 %, ČE DO 30. 11. RAZDELIJO NAJMANJ 90 % POSLOVNEGA DOBIČKA PRETEKLEGA LETA

20. 04. 2018


DAVČNI ODTEGLJAJ

PO STOPNJI 15 % OD DIVIDEND IN PODOBNIH DOHODKOV OD OBRESTI, RAZEN RS, SID, OBVEZNIC IN MEDBANČNIH

KREDITOV SE NE ODTEGNE

RS, BS IN LOKALNI SKUPNOSTI REZIDENTU, KI PREDLOŽI DAVČNO ŠTEVILKO POSLOVNI ENOTI NEREZIDENTA, KI PREDLOŽI DAVČNO

ŠTEVILKO OD DIVIDEND MED MATIČNIMI IN ODVISNIMI DRUŽBAMI

ZNOTRAJ EU OD OBRESTI MED POVEZANIMI DRUŽBAMI ZNOTRAJ EU

DAVČNA OSNOVA JE BRUTO PREJEMEK, ZA PLAČAN ODTEGLJAJ SE ZMANJŠA DAVČNA OBVEZNOST

237

20. 04. 2018


DVOJNO OBDAVČENJE

REZIDENT LAHKO ODŠTEJE ZNESEK USTREZNEGA DELA DAVKA, KI GA JE V TUJINI PLAČAL OD DOHODKOV, KI IMAJO VIR V TUJINI

ZNESEK ODBITKA NE SME PRESEGATI NIŽJEGA IZMED ZNESKOV, KI JE BIL PLAČAN V TUJINI, ALI BI MORAL BITI PLAČAN V SLOVENIJI

UPOŠTEVAJO SE MEDNARODNE POGODBE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

20. 04. 2018


DAVEK OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV 1

ZAVEZANEC – FIZIČNA OSEBA, REZIDENT RS PREDMET OBDAVČITVE – DOBIČKI OD ODSVOJITVE IFI,

REALIZIRANI (PRODAJA/ODSVOJITEV) V KOLEDARSKEM LETU, NE GLEDE NA VIR (RS IN TUJINA)

DEFINICIJA IFI – OPCIJE, TERMINSKE POGODBE, SWAPI, CERTIFIKATI,… (4. DO 11. TČ. 7. ČLENA ZTFI), RAZEN ČE SO PORAVNANI Z BLAGOM

ODSVOJITEV IFI – VSAKA TRANSAKCIJA ALI DOGODEK, ZARADI KATERE JE DOSEŽEN DOBIČEK ALI IZGUBA, RAZEN V OKVIRU OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI ALI ODSVOJITEV OPCIJE, PRIDOBLJENE NA PODLAGI ZAPOSLITVE

238

20. 04. 2018


DAVEK OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV 2

DAVČNA OSNOVA – RAZLIKA MED VREDNOSTJO OB ODSVOJITVI IN PRIDOBITVI, 2X PO 1 % NORMIRANIH STROŠKOV, IZGUBA SE PRIZNA ZNOTRAJ KOLEDARSKEGA LETA

DAVČNA STOPNJA – 1. LETO 40 %, 2. DO 5. LETO 25 %, 6. DO 10. LETO 15 %, 11. DO 15. LETO 10 %, 16. DO 20. LETO 5 %, PO 20 LETIH SE DAVEK NE PLAČA ZALOGE PO FIFO METODI

TUJI DAVEK, NAPOVED, ODMERA ENAKO KOT PRI KAPITALSKIH DOBIČKIH PO ZDOH-2

PREHODNA DOLOČBA – DOBIČEK OD IFI, PRIDOBLJENIH PRED 15. 7. 2008, SE NE OBDAVČI; 25 % STOPNJA VELJA OD 1. 1. 2013

20. 04. 2018


DAVČNI POSTOPEK

OBVEZNOSTI BPD, DZU, BANKE (SKRBNICE IS) IN PLAČNIKA DAVKA

OBVEZNOSTI INVESTITORJA (V ZVEZI Z DOHODKI IZ FINANČNIH NALOŽB) ZAVEZANEC ZA DOHODNINO ZAVEZANEC ZA DAVEK OD DOHODKOV

PRAVNIH OSEB

239

20. 04. 2018


BPD, DZU, BANKA IN PLAČNIK DAVKA PREDLOŽI ZAVEZANCU PODATKE, POTREBNE

ZA VLOŽITEV NAPOVEDI DO 31. JANUARJA PODATKOV O DOHODKIH, OD KATERIH JE BIL PLAČAN

DAVČNI ODTEGLJAJ, SE NE POŠILJA DZU OPRAVI PRIGLASITEV PREHODOV MED PODSKLADI

KROVNEGA SKLADA ZA VSE ZAVEZANCE IN OBVESTI ZAVEZANCA OB VSAKEM UNOVČENJU

PREDLOŽI FURS KONTROLNE PODATKE DO 31. JANUARJA

HRANI EVIDENCE IN DOKUMENTACIJO DO IZTEKA ABSOLUTNEGA ZASTARALNEGA ROKA ZA IZTERJAVO (10 LET)

20. 04. 2018


ZAVEZANEC ZA DOHODNINO

VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA DO 28. 2.

VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD BANČNIH OBRESTI DO 28. 2. (RAZEN, ČE NE DOSEGA OPROŠČENEGA ZNESKA)

VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD OBRESTI IN DIVIDEND (ČE NI BILO DAVČNEGA ODTEGLJAJA) DO 28. 2.

VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DAVKA OD DOBIČKA IZ IFI DO 28. 2.

240

20. 04. 2018


ZAVEZANEC ZA DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB PREDLOŽI DAVČNI OBRAČUN V TREH

MESECIH PO IZTEKU POSLOVNEGA (KOLEDARSKEGA) LETA

20. 04. 2018


241

Sklop 7: (1. DEL)

POSLOVNA ETIKA IN

ODNOS DO VLAGATELJEV

Urh Bahovec

20. 04. 2018


Poslovna etika in odnos do vlagateljev Zakaj etika pri poslovanju z vrednostnimi

papirji? Redkokatera dejavnost temelji bolj na zaupanju med

strankami, kot ravno področje poslovanja z vrednostnimi papirji. Ne glede na to, da je v vseh razvitih okoljih borzno poslovanje urejeno s številnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ostaja dejstvo, da noben predpis ne more preprečiti konfliktov interesov, če udeleženci trga ne delujejo v skladu z etičnimi načeli na katerih ti zakonski akti bazirajo.

242

20. 04. 2018


Kot bomo videli, je odgovor na vprašanje, zakaj sploh potrebujemo etiko pri poslovanju z vrednostnimi papirji, enostaven. Etično poslovanje namreč hkrati pomeni dobro oz. uspešno poslovanje. Le s spoštovanjem visokih standardov etičnega poslovanja lahko uspeva industrija, ki v tako veliki meri sloni na zaupanju, kot je to prav poslovanje z vrednostnimi papirji. Temeljna značilnosti finančnih produktov je namreč, da output finančne industrije ni nek otipljiv proizvod ali neka enostavno določljiva storitev, katerih koristi bi stranka (investitor) neposredno in takoj občutila. Storitve, ki jih nudi finančna industrija so neotipljive, koristi, ki jih ima kupec tovrstnih storitev pa so le stežka merljive, oziroma so odložene v prihodnost.

20. 04. 2018


Pri nakupu blaga je kupec v odnosu na prodajalca v bistveno manj podrejenem položaju. Blago lahko pred nakupom pogleda, otipa, preveri njegove tehnične značilnosti, naredi preizkusnu vožnjo in podobno.

Pri nakupu storitev teh možnosti kupec nima. Predvsem se mora zanesti na pretekle izkušnje drugih kupcev. Še toliko bolj se stvar zaplete pri nakupu finančnih storitev. Če vzamemo za primer storitve pleskanja ali pa frizerske storitve bo kupcu takoj po nakupu storitve jasno ali je za svoj denar dobil tisto za kar je plačal (npr. lepo popleskano dnevno sobo, urejeno pričesko). V primeru nezadovoljstva bo tako lahko takoj zahteval odpravo napak ali pa znižanje kupnine. Če bo nezadovoljstvo kupca kljub temu veliko pa se bo v prihodnje takšnemu ponudniku storitve izogibal. Pri nakup finančnih storitev pa se učinki tovrstne storitve pokažejo praviloma šele z velikim časovnim odmikom (npr. ob upokojitvi, ko ugotovimo da je renta bistveno nižja od obljubljene).

243

20. 04. 2018


Značilnost prodaje (finančnih) storitev glede na prodajo blaga

Opredelitev storitev Storitev pomeni dejanje, ki ga ena stran lahko

ponudi drugi, je po svoji naravi neotipljiva in ne pomeni posedovanja česarkoli. Proizvodnja storitve je lahko ali pa tudi ne vezana na fizični izdelek. Izdelek lahko potrošniki vidijo, se ga dotaknejo, ga preizkušajo. Storitve pa so nematerialni izdelki, kjer je poudarjena vloga človeškega dejavnika in jih ne moremo skladiščiti. Storitve opravljajo ljudje in zadovoljujejo osebne potrebe ali potrebe podjetij. Pri storitvi kupec ne kupuje izdelka, temveč korist, ki jih izdelek prinaša (Kotler, 1986).

20. 04. 2018


Neotipljivost: storitev ne moremo skladišiti, saj so neoprijemljive in kratkotrajne. Za razliko od izdelkov jih ne moremo videti, okusiti, obutiti, slišati ali vonjati. Da kupec spozna koristnost in uporabnost storitve, je pomembna pravilna in čim bolj podrobna predstavitev storitve.

Nedeljivost: storitve so neločljive od svoje proizvodnje, saj se izdelajo in prodajo na istem kraju in ob istem casu. Pri proizvodnji storitve so fizično prisotni tako prodajalci kot potrošniki.

244

20. 04. 2018


Želje in zahteve potrošnikov mora ponudnik storitev dobro poznati, saj je kupec pomemben vir informacij, ki so potrebne za izvedbo storitve. Storitev je skoraj nemogoče standardizirati, saj je njena proizvodnja odvisna od medsebojnega vpliva kupca in prodajalca.

Prav zaradi neposrednega stika med njima strankina zaznava kakovosti ni odvisna samo od končnega rezultata, ampak tudi od samega poteka storitve. Pomembno je, da stranke poznamo, razumemo njihove potrebe in pričakovanja.

20. 04. 2018


Osnove etike

Ljudje pri svojem delovanju posvečajo premalo pozornosti vprašanjem, kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je družbeno sprejemljivo. Ne premislijo dovolj, kako njihove odločitve vplivajo na ostale ljudi, kako jih prizadenejo in kako bodo ljudje zaradi teh posledic delovali v prihodnosti. Zato je zelo pomembno spoštovanje etičnih pravil, saj samo ravnanje po zakonih ni dovolj.

245

20. 04. 2018


OPREDELITEV ETIKE

V življenju so pomembne tiste norme, kriteriji obnašanja, ki so v določeni družbi zaželeni, celo obvezni. Ljudje, ki družbeno sprejete norme ignorirajo, v družbi nimajo prihodnosti, saj jih družba izloči. Za ljudi je pomembno poznavanje teh norm, ki skupaj oblikujejo etiko[1] oz. moralo[2]. Ljudje teh pojmov praviloma ne ločujemo, vendar je etika veda o morali, medtem ko je morala tisto, kar vidimo v praksi.

[1] Etika je veda filozofije, ki se ukvarja s teoretskim pojasnjevanjem in kritičnim ocenjevanjem morale, to je z raziskovanjem izvora človeške moralnosti, kriterijev moralnega vrednotenja in razumevanjem smotrov, namenov, ciljev, skratka smisla moralnega značaja, obnašanja, delovanja ter samozavedanja tako posameznikov kot tudi širših družbenih skupnosti. Je nauk o sprejemljivem načinu skupnega življenja ljudi v njihovem nravnem bivališču. Jelovac (1997).

[2] Morala izraža prostovoljno vdanost cloveka običajem, ki jih deduje tradicija skupnosti, v kateri prebiva in po katere načelih se privaja samoobvladovanju v javnem in zasebnem življenju. Jelovac (1997).

20. 04. 2018


V življenju se srečujemo z vrsto etičnih vprašanj in dilem, predvsem na področju, kjer določeno ravnanje zakonsko ni izrecno prepovedano, vendar je moralno vprašljivo. To so nekakšna siva področja, kjer se mora posameznik odločiti po svoji vesti, saj bo s to odločitvijo moral živeti. Vest je v bistvu čut oz. občutek, ki nam pove, kaj je pravilno in kaj ne v našem delovanju in namenu.

246

20. 04. 2018


Zlasti v tranzicijskih državah prevladuje miselnost, da uspešen posel in poštenje oz. etično ravnanje ne gresta skupaj. Vodilne osebe poudarjajo, da je boj za obstanek na trgu težak, konkurenca je neizprosna, torej morajo biti tudi sami takšni, saj drugače ne bodo uspeli. Kljub temu se je začela poudarjati etičnost kot ena izmed konkurenčnih prednosti podjetja, zato so v nadaljevanju tri vprašanja, s katerimi lahko vsak posameznik naredi etični preizkus, ki mu pomaga iz stiske pri odločanju v moralno kočljivi situaciji, saj ni načina, da bi nekaj, kar je moralno narobe, mogli narediti prav (Blanchard, Peale, 1995):

Ali je odločitev, oziroma dejanje zakonito in skladno s pravili? Ali je dejanje oziroma odločitev uravnotežena? Kakšno mnenje bom imel o sebi? Ta tri vprašanja nam pomagajo, da se v dvomljivih trenutkih

odločimo pravilno, vendar je to odločitev potrebno tudi izpeljati. To v praksi ni preprosto, saj smo lahko deležni različnih kritik in pritiskov s strani ljudi, ki nas obdajajo.

20. 04. 2018


Jelovac (1997, str. 38). “Poslovanje je lahko samo dobro ali pa sploh ni poslovanje, saj gospodarski sistem lahko obstaja samo, če je dober.”

247

20. 04. 2018


Bistvo moralne odgovornosti se kaže v tem, da poslovnež ali drug posameznik prevzame nase vse posledice, ki jih njegove odloitve povlečejo za seboj. V organizacijah se posamezniki zelo pogosto skrivajo in izmikajo odgovornosti, poskušajo jo prevaliti na sodelavce. Odgovornost je pogum, da svoje ravnanje izpostavimo najstrožji moralni presoji lastnega jaz-a in okolja.

20. 04. 2018


Opredelitev teorije agenta

V neoklasicni teoriji so menedžerji agenti, ki delujejo v korist lastnikov podjetja, principalov. Lastniki podjetja jih pooblastijo, da s sredstvi podjetja ravnajo smotrno in jih v zameno za njihovo lojalnost ustrezno nagradijo (Prašnikar, 1996, str. 279). Teorija poudarja, da je težava v tem, da je vedenje menedžerjev usmerjeno v ščitenje lastnih interesov in ne interesov lastnikov kapitala, katerih premoženje menedžerji upravljajo. Pri svojem delu sprejemajo odločitve, ki izboljšujejo njihov položaj in s katerimi maksimirajo višino nagrade, ki jo lahko dobijo. Teorija agenta poudarja, da bi morali nagrajevanje oblikovati na način, da bi menedžerji pri odločanju izbrali odločitev, ki prinaša največ koristi delničarjem.

248

20. 04. 2018


Zakaj so lastniki vložili svoj denar v podjetje?

Da bi svojo naložbo oplemenitili.

Kaj je cilj poslovanja podjetja?

Cilj poslovanja podjetja je maksimiranje tržne vrednosti delnice oz. premoženja, ki so ga lastniki vložili v podjetje.

Velja za delniške družbe, kjer sta funkciji lastništva in upravljanja s podjetjem

praviloma ločeni.

20. 04. 2018


Ker interesi niso usklajeni, trpijo lastniki stroške NEPOSREDNI: Nepotrebni in visoki izdatki managementa

(luksuz) Nadzor nad managementom

POSREDNI: Zamujene poslovne priložnosti

249

20. 04. 2018


Splošna sodila etičnega odločanja

Prva omejitev za etično odločanje so zakoni, vendar pa managerjem zakoni ne zadoščajo, jim le pomagajo (Tavčar, 2000, str. 46). Manager je v odločitvah, ki jih sprejema pred težko nalogo, saj mora uskladiti interese udeležencev, ki so si pogosto v konfliktu. Lastniki želijo večji dobiček, delavci pa želijo večje varstvo pri delu, kar prinaša stroške podjetju. Kako naj se manager odloči, saj mora upoštevati tako lastnike kot delavce. Pomemben je dobiček, ki predstavlja cilj podjetja, vendar pa lahko dobiček tudi negativno vpliva na etičnost, saj lastniki pritiskajo na managerje za dosego večjega dobička. Zaradi zasledovanja le tega, so managerji lahko tudi omejeni pri etičnem odločanju. Manager zato potrebuje sodila za etično odločanje. Etično odločanje v managementu je izbiranje med alternativnimi odločitvami in temelji na sodilih (kriterijih, standardih, normah, merilih). Izberejo pa odločitev, ki je glede na sodila dovolj uspešna. Ta etična sodila, ki nastajajo iz vrednot, ki prevladujejo med udeleženci združbe, v zunanjem in notranjem okolju podjetja, so jedro etike.

20. 04. 2018


Zaradi navzkrižnih interesov udeležencev združbe, je odločanje managerjev težko. Pridejo do etičnih dilem (etina dilema vključuje konflikt med potrebami dela in celote-posameznik naproti združbi ali pa združba naproti družbi kot celoti) in rešitev pri njihovem odločanju se kaže v pravilih zdrave pameti.

250

20. 04. 2018


Družbena odgovornost podjetja

Podjetje ni povsem neodvisno, ampak vedno deluje v določenem družbenem okviru, saj nanj vpliva družbena okolica, sredi katere deluje. Pojem družbene odgovornosti je težko razumeti, ker imajo različni ljudje različna prepričanja o tem, katera dejanja so tista, ki izboljšujejo družbeno blaginjo. Poleg tega pa pojem družbene odgovornosti pokriva različne teme, ki so nejasne glede tega, kaj je prav in kaj narobe. Razlog za težko razumevanje družbene odgovornosti je tudi v tem, da se pojavlja vprašanje komu je podjetje odgovorno -zaposlenim, kupcem, lastnikom, dobaviteljem, investitorjem, vladi ali skupnosti, od katerih ima vsaka skupina različne prednosti in razline potrebe (Daft, 1994, str. 161; Barnett, Wilsted, 1988, str. 60). Družbeno odgovorna podjetja pretehtajo vse učinke svojih dejanj za te skupine.

20. 04. 2018


Umestitev etike

Etiko se lahko bolje razume, če se jo primerja z vedenjem, ki je vodeno z zakonom in z lastno odločitvijo. Vedenje posameznika se lahko prikaže s tremi kategorijami, ki jih prikazuje naslednja slika

251

20. 04. 2018


Področje zakonskih predpisov se nanaša na vrednote in standarde, ki so zapisani v zakoniku in so uveljavljeni s strani sodišč. Zakonodajalci pravijo, da se morajo ljudje obnašati v skladu s predpisi, posameznik pa ima obveznost do zakona.

Področje individualne (proste) odločitve se nanaša na vedenje, pri katerem zakon nima nobene besede, zato posameznik in združba uživata popolno svobodo.

Področje etike je med področjem zakonskih predpisov in področjem lastne odločitve. Nima zakonskih predpisov, temveč ima standarde vedenja, ki temeljijo na skupnih predpisih in vrednotah o moralnem vedenju, ki vodijo posameznika ali podjetje. Posameznik in podjetje imata obveznost do norm in standardov, ki se jih zavedata. Etično sprejemljiva odločitev je tako zakonsko kot moralno sprejeta s strani večje skupnosti.

20. 04. 2018


Razmerje med zakonitim in etičnim

Ali je vsaka zakonita odločitev tudi etična? Ali je vsaka nezakonita odločitev tudi neetična. Razmerje med (ne)zakonitim in (ne)etičnim je prikazan v obliki naslednje matrike. V vsakdanjem življenju se bomo tako lahko srečali z vrsto odločitev, ki jih lahko opredelimo kot neetične vendar zakonite na eni strani, po drugi strani pa bomo imeli opravka s primeri zakonitih vendar neetičnih odločitev

252

20. 04. 2018


RAVNANJE neetično etično

nezakonito x x

zakonito xoptimalna

odločitev

20. 04. 2018


Veliko posameznikov in podjetij zaide v težave, ker se ne zavedajo področja etike. Mislijo, da na njihovo odločitev lahko vpliva le zakon ali pa individualna odločitev. To zavaja ljudi, da mislijo, da če ni nezakonito, je verjetno etično. Na splošno sicer velja, da kar je nezakonito, je tudi neetično. Obratno pa vedno ne drži. Bolje je sprejeti še področje etike in sprejeti moralne vrednote, ki lahko vodijo vedenje znotraj in zunaj družbe. Ko so načela etike in družbene odgovornosti priznana s strani večje skupnosti, podjetja lahko uporabljajo kodekse etike in svojo kulturo za vodenje vedenja.

253

20. 04. 2018


O ETIKI PRI POSLOVANJU Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI Nažalost se ravno v finančni industriji

vsakodnevno znajdemo v okoliščinah, ko bi lahko bili neetični.

Morebitna nepoštenost, tako kot pri kakršnemkoli drugem trgovanju, pomeni izgubo zaupanja nasprotne stranke, v tem primeru vlagateljev, ki bodo svoje prihranke raje naložili kje drugje.

20. 04. 2018


Razlogi za neetično obnašanje v finančni industriji Avera navaja tri glavne razloge oz. grožnje

neetičnem obnašanju udeležencev delujočih v finančni industriji :

1.) Dnevno se pretakajo velike denarne vsote,

2.) V dejavnosti vlada velika kokurenca, 3.) Narava oseb, ki delajo v tem poslu je taka,

da so naravnani k uspehu.

254

Fraud triangle – Trikotnik zlorabeDonald R. Cressey Motiv (npr. potreba po denarju, plačilo

operacije) Racionalizacija – (“to itak vsi počnejo”, “sem

del tima”, “zgolj ubogam ukaze”, “če hočeš uspeti moraš”, “samo tokrat”)

Priložnost – (slabe notranje kontrole)

20. 04. 2018


V nobeni drugi panogi se ne pretakajo tako veliki denarni zneski kot ravno v financah. Dejstvo, ki logično izhaja iz opredelitve in narave financ lahko postane problematično, če ga osvetlimo kako ljudje vidijo te velike zneske. Večina od ljudi se sčasoma navadi na številne miljone in miljarde in pri vsakodnevnem delu so to za njih zgolj številke s šestimi, devetimi ali več ničlami na koncu. Tako ni čudno, če si lepega dne nekdo pri sebi reče »Vsak dan miljoni sem, miljoni tja – Kaj če bi šel kakšen z menoj?«

255

20. 04. 2018


Druga grožnja etiki v tem poslu je velika konkurenca, ki vlada med udeleženci. Vsakdo bi rad bil največji, najuspešnejši, imel največ prometa, največje sklade, največje število strank,...

20. 04. 2018


S konkurenco povezana pa je tudi tretja grožnja za etiko in sicer narava ljudi, ki delajo v finančnih storitvah. Za njih je značilno, da so zelo naravnani k uspehu.. Bili so dobri študentje, celo življenje so bili uspešni, porazov niso poznali (morda ne priznali), saj so za zmago pripravljeni nase prevzeti še dodaten napor, delati nadure, za službo so pripravljeni iti na najbolj nemogoče konce sveta, se neprestano izobraževati. Vendar če jim vsi ti legitimni osebni napori ne zadoščajo za dosego zmage, se nekateri od njih odločijo, da prestopijo črto med legitimnim in neligitimnim.

256

CFA – profesionalni standardi

• Lojalnost stranki in skrb zanjo (njene interese)• Poštena obravnava (objektivnost)• Primernost inštrumentov• Prezentacija (pretekle) donosnosti• Zaupnost• Neodvisnost, natančnost• Razkritje• Ločitev med dejstvi in mnenji• Razkritje konflikta interesov• Vrstni red transkacij• Provizije

20. 04. 2018


Nekateri tipični primeri neetičnega obnašanja Konflikt interesov (Conflict of Interest) je najbolj vseobsegajoča

pojavna oblika etičnih vprašanj poslovanja. V konfliktu interesov se udeleženec trga znajde zmerom, ko nastopa v večih vlogah pri nekem dejanju. Broker tako npr. zastopa interese dveh strank, od katerih si želi ena nekaj čim ceneje kupiti, druga pa čim dražje prodati, ali pa si npr. obedvi želita isto stvar čim ceneje kupiti in si pri tem medsebojno nehote dvigujeta ceno ipd. Komu od teh strank bo dal broker prednost? Morda je ena izmed strank brokerjev prijatelj ali znanec? Morda je od rezultatov, ki jih ustvari broker odvisno njegovo napredovanje ali pa stimulacija ob plači in zato svetuje strankam v nasprotju z interesi stranke?

257

20. 04. 2018


Zaupnost je bistven element v financah in pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Razkritje pomembne informacije nepooblaščenim osebam lahko povzroči veliko škodo tistim, ki so nam zaupno informacijo sporočili. Žal pa v vsakdanjem poslovnem življenju ni tako enostavno obdržati informacije v tajnosti če želimo določen posel izpeljati in pri tem se postavlja vprašanje komu in kaj komu povedati?

20. 04. 2018


Razkritje (Disclosure) podatkov lahko definiramo kot nasprotje zaupnosti podatkov. Oboje, torej tako zaupnost kot razkritje pa ima za namen skrbeti za poštenost na trgu vrednostnih papirjev. Ko govorimo o razkritju mislimo na dolžnost izdajateljev ter udeležencev trga da podajo o sebi točno, vestno in popolno informacijo ter da pri tem ne izpustijo nobenega pomembnega dejstva.

258

20. 04. 2018


Poslovanje na podlagi notranjih informacij (Inside Information) je v Sloveniji zakonsko prepovedano, o takem poslovanju pa govorimo, ko ima nekdo dostop do informacij, pomembnih za gibanje tečaja določenega vrednostnega papirja in izkorišča takšne informacije za posle na borzi ali za posredovanje le teh drugim (glej Špec, str. 37).

20. 04. 2018


Zbiranje informacij potrebnih za odločanje je v tesni povezavi s standardom potrebne skrbnosti po katerem se morajo ravnati udeleženci trga. Potrebna skrbnost tako npr. nalaga udeležencem, da morajo dobiti izčrpne točne in popolne podatke o izdajatelju, preden se odločijo priporočiti vrednostne papirje tega izdajatelja svojim komitentom. Kako daleč naj gre pri tem zbiranju informacij udeleženec, da bo njegovo ravnanje etično. Namestitev prisluškovalnih naprav v poslopju opazovanega podjetja je očitno napačno. Kaj pa če najamemo detektivsko službo, ki naj pridobi informacije o podjetju? Ali se lahko infiltriramo med zaposlene opazovanega podjetja?

259

20. 04. 2018


Komuniciranje z javnostjo je lahko vprašljivo takrat, ko namenoma pustimo, da iz podjetja »kapljajo« napačne informacije. Ne glede, da imamo v takih primerih prednost pred konkurenco (saj imamo samo mi pravo informacijo), pa je tako pridobljena zmaga zgolj kratkoročnega značaja, dolgoročno pa od takih potez izgublja cel trg.

20. 04. 2018


Odnosi s strankami so občutljivi zlasti takrat ko imamo opravka z neukimi strankami in strankami v stiski. Ali se spodobi stranki, ki je neuka ali pa kateri se mudi do svojega denarja, zaračunati nenavadno visoko provizijo za opravljen posel ali pa ji priporočiti naložbo, ki se ne sklada z njenimi izkušnjami.

260

20. 04. 2018


Trgovanje za lasten račun je v tesnem stiku kar zadeva konfliktnost interesov pri odnosih s strankami. Ali bomo zlorabili odločitve, ki jih bomo izvajali za račun strank na posredovanju in gospodarjenju (upravljanju sredstev), tako da jih bomo obrnili sebi v prid. Ali bomo pred izvršitvijo strankinega naročila hitro poskrbeli še za svoj račun (front-running).

20. 04. 2018


Pridobivanje novih poslov nas zlahka pripelje do neetičnega ravnanja. Ali bomo v marketinškem gradivu obljubljali nekaj kar je nedosegljvo ali pa bomo morda zamolčali pomembne informacije (disclosure)? Ali se bomo pri pridobivanju strank posluževali agresivnih postopkov, ki vdirajo v osebno sfero strank (akviziterstvo, klicanje po telefonu na dom,...) ali pa morda lažno govorili o svoji konkurenci.

261

20. 04. 2018


Provizije – kdaj je dovolj res dovolj? Ali morda obstajajo tihi kartelni dogovori o najnižjih provizijah. Ali pa za provizije res veljajo zgolj pravila ponudbe in povpraševanja.

Vrtenje papirjev (Churning) – splošno uveljavljeno načelo nagrajevanje brokerjevega dela je provizija od opravljenega posla. Zato v primeru, ko nimamo posla tudi provizije nimamo in hitro zaidemo v skušnjavo, da stranki priporočimo posel zgolj z namenom pridobiti provizijo.

262

20. 04. 2018


Kontrolna vprašanja za etično odločanje Etike v vsakdanjem finančnem svetu ne

morejo nadomestiti zakoni in drugi predpisi, saj za pravne norme velja, da so abstraktne hkrati pa je celoten pravni red koncipiran tako, da praviloma zapisuje le tisto, kar je prepovedano. Vendar to še ne pomeni, da bi bilo določeno dejanje v konkretnem primeru lepo, pravilno in dobro - skratka etično .

20. 04. 2018


kodeks poklicne etike finančnikov

V kodeksu poklicne etike finančnikov tako lahko najdemo kontrolna vprašanja za preverjanje etičnosti svoje odločitve: Ali je predlagana odločitev v skladu z zakonom in pravnimi

normami? Kako bi se odzvali na to odločitev, če bi jo sprejel kdo drug? Ali bi tako odločitev sprejeli tudi, če bi prizadeli osebe, ki so nam

najbližje? Ali bi to odločitev sprejeli, če bi vedeli, da bo naslednjega dne

znana javnosti oz. da bi jo morali javno zagovarjati? Ali bi etičnost odločitve potrdila tudi katerakoli nevpletena skupina

strokovnjakov?

263

20. 04. 2018


Na koncu pa naj ponovno poudarim pozitivno stran etike. Etika v finančnem poslu je naša najboljša naložba in ne obveznost. Etika krepi osebni ugled posameznika in ugled hiše v kateri je zaposlen, hkrati pa pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja našega podjetja.

Naj etično poslovanje postane tudi vaša konkurenčna prednost!

20. 04. 2018


264

Sklop 7: (2. DEL)

POSLOVNA ETIKA IN

ODNOS DO VLAGATELJEV

mag. Andrej Šercer

20. 04. 2018


med ponudniki storitev in investitorji pravna podlaga

ZISDU-3 (72. člen), podobno tudi ZTFI (294. in 295. člen) reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki med DZU in vlagatelji v IS (oz. neprofesionalnimi strankami) način - vzpostavi ali se vključi v učinkovito shemo (interni akt) pojasnilna obveznost - objava akta in seznanjanje vlagateljev

prednosti hitrost postopka (dolgotrajni sodni postopki) zaupnost postopka (javnost sodnih postopkov) specializiranost arbitrov (redni sodnik) cenovna ugodnost (večstopenjsko sodstvo) poslovna naravnanost in usmerjenost v prihodnost


265

20. 04. 2018



oblike Arbitraža (razsodišče)

nedržavno razsodišče, ki mu stranki sporazumno zaupata odločitev v sporu, arbitražna odločba je izenačena s pravnomočno odločbo rednega sodišča

Mediacija (posredovanje) obravnavanje sporov s pomočjo nepristranske tretje osebe, ki ne more izdati

zavezujoče odločbe

Konciliacija (pomirjanje) podobno kot mediacija, morda ima mediator aktivnejšo vlogo, saj konciliator le

pospešuje pogajanja med strankama

Ombudsman samostojni organ na posameznem ali enotnem finančnem področju, nadzorni

organ ima vpliv le na delovanje, ne na odločanje

Odbor za potrošniške pritožbe javni ali zasebni organ, odločitev načeloma ni zavezujoča, ter je le priporočilo

za rešitev nastalega spora

20. 04. 2018



praksa reševanje pritožb vlagateljev (71. člen ZISDU-3)

komisija, odbor, ipd. za pritožbe znotraj DZU

od DZU izbrana shema zunajsodnega reševanja sporov večina pri Arbitraži Združenja DZU - GIZ (novost november 2016) druge izbrane sheme alternativnega reševanja sporov

do leta 2012 stalna arbitraža Ljubljanske borze Poravnalni svet pri ZBS (zlasti banke) Stalna arbitraža pri GZS

če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo

266

20. 04. 2018



npr. podrobneje o (novi) arbitraži,….

Arbitraža Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov - GIZ stalna, neodvisna in specializirana arbitraža

pristojna za reševanje sporov med DZU in: vlagatelji v investicijske sklade neprofesionalnimi strankami, v zvezi s storitvami gospodarjenja s FI

organizacija v okviru Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov lista arbitrov (senat treh arbitrov, predsednik senata, sekretar arbitraže)

možnost posredovanja (mediacije) v sporu, pogoj je strinjanje strank

20. 04. 2018



postopek pred arbitražo Združenja DZU - GIZ

postopkovna pravila Pravila arbitraže Združenja DZU - GIZ (www.zdu-giz.si) Tarifa arbitraže Združenja DZU - GIZ (www.zdu-giz.si) tudi določbe Zakona o arbitraži

pogoji arbitražni dogovor (klavzula) - npr. vnos arbitražne klavzule v splošne

poslovne pogoje DZU začetek - vložitev tožbe ali predloga za posredovanje založitev stroškov, izbira arbitrov ali posrednika

267

20. 04. 2018



postopek tožba, odgovor na tožbo (15 dni), imenovanje arbitrov nejavna obravnava in izdaja izvršljive odločbe (30 dni) pri posredovanju stranki skleneta poravnavo prostovoljna izvršitev odločbe ali poravnave (sodni izvršilni postopek) zoper odločbo ni pritožbe, le izpodbojna tožba po določbah Zakona o

pravdnem postopku

kako je v praksi ? večina pritožb vlagateljev se uspešno reši v postopku reševanja

pritožb znotraj DZU doslej malo interesa/potrebe za reševanje sporov pred arbitražo, itd. sistemsko ni urejeno centralno zbiranje podatkov o reševanju pritožb

vlagateljev oziroma številu in vrsti izvensodnih sporov

20. 04. 2018


XIII. DISKUSIJA, VPRAŠANJA, POJASNILA

gradivo maj 2018 - zdu-giz · v primeru, da depozitne institucije ne bi obstajale, bi vsaka...

Documents