gradbeništvo in preskrba z gasilno...

1

TEČAJ ZA OPERATIVNEGA GASILCA

Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo

Gasilska zveza Ormož

mag. Dejan Jurkovič, VGČ I.st.

Hardek, Marec 2018


- Literatura: prosojniceOBRAVNAVALI BOMO:

- Gradbeništvo splošno– Glavni deli stavb– Glavni konstrukcijski elementi ob požaru– Hidranti– Težave pri dobavi vode- Suhi dvižni vod

Predavatelj: Dejan Jurkovič

2

Gradbeništvo je inženirska panoga, ki se ukvarja z načrtovanjem in izgradnjo objektov ter pripadajoče infrastrukture Kot panoga se deli na:

- visoke gradnje (graditev stavb, stolpov, mostov,…)

- nizke gradnje (graditev objektov na zemeljski površini, cest, železnice, letalskih stez,…)

- vodogradnjo (graditev objektov na vodi ali ob vodi, melioracije, urejanje vodotokov,hidroelektrarne…)



Glede na konstrukcijo objekte delimo na:

- masivno grajeni objekti (npr. zidan objekt)

- skeletne ali palične konstrukcije (postavi se jeklen, AB oz. lesen skelet s strešno konstrukcijo ki se nato obzida)

- montažne konstrukcije (na zgrajene temelje se postavi montažni objekt)



3

MASIVNI OBJEKTI:

SKELETNE KONSTRUKCIJE:

MONTAŽNE KONSTRUKCIJE:



Bistvene zahteve za gradbene objekte:- Mehanska odpornost in stabilnost,- Varnost pred požarom,- Higienska in zdravstvena zaščita varovanja

okolja,- Varnost pri uporabi,- Zaščita pred hrupom in - Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote



4

Glavni del stavb so: - temelji,- vertikalne konstrukcije- horizontalne konstrukcije- strešna konstrukcija s strešno

kritino- stopnišča in dvigala





5

Temelji: - Prevzemajo težo objekta in jo prenašajo na

temeljna tlaVrste temeljenja- Plitvo

- točkovno,- pasovno in- plošče

- globoko- jekleni, leseni in betonski piloti





6

Vertikalne konstrukcije: - Dajejo objektu obliko, ga zapirajo navzven,

navznoter pa delijo posamezne prostore (zidovi in stebri)

Vrste zidov:- Nosilni zidovi (nosijo še težo višje ležečih

zidov)- Predelni zidovi (delijo notranjost objekta v

posamezne prostore)Poznamo različne materiale zidov (opeka, steklo,

siporex, AB, gips-kartonske plošče, porolit,…)



Požarni zid je stenska stavbna konstrukcija, ki deli objekt v dva ali več požarnih sektorjev.



7



Zid načeloma sega od temeljev to strešne kritine, če je ostrešje iz gorljivega materiala, mora zid segati čez kritino vsaj še 30 cm.

Požarni zid mora izkazovati vsaj dvourno požarno odpornost.

Odprtine v zidu so lahko le iz upravičenih razlogov, katere morajo biti zaprte z vrati, loputami in podobnim ter imajo enako odpornost kot požarni zid in se zapirajo samodejno. V njem ni dimnikov.



8



Horizontalne konstrukcije (stropovi) ločimo glede na material:

- lesene, (najstarejša oblika stropnih konstrukcij)

- obokane, (najstarejša oblika masivnega stropa)

- armiranobetonske-opečne, (strop s polnili)

- armiranobetonske (v večji meri ga uporabljamo šele po 2. svetovni vojni) in

- kovinske (predvsem industrija)



9

Stropovi ločujejo notranje prostore v vertikalni smeri, prenašajo lastno in koristno obtežbo prostora na stranske podpore – zidove

Zgradba stropovZgornji obrabni, vidni sloj (tla, talna obloga)Izolacijski slojNosilni sloj (konstrukcija)Spodnji vidni sloj (strop)





10

Napeljave v zgradbah- vodovod,- elektrika,- plin, - centralno ogrevanje, - klimatske naprave,- prezračevanje in - strelovod



Streha ščiti objekt in njegovo notranjost pred vremenskimi vplivi.

Strešne konstrukcije ločimo glede na material:

- lesene (stanovanjska gradnja – hitro goreče),

- armiranobetonske (industrija – požarno ugodna strešna konstrukcija) in

- kovinske (industrija in skladišča –potrebna protipožarna zaščita)



11

Nagib streheNagnjenost je nujen pogoj, da iz strehe odteka vodaNaklon je odvisen od vrste kritine in klimatskih pogojev

Delitev strešnih konstrukcij glede na naklonStrme – naklon večji od 30°Blago naklonjene – naklon med 8°in 30°Ravne – naklon manjši od 8°



Osnovni elementi-Lege, špirovci-Sohe – vertikalne podpore-Škarje, klešče –horizontalna povezava parov špirovcev-Goltniki, ročice, opirače-Robniki, žlotniki, grebenjaki



12

Strešna kritina:- Naravni materiali

- les- slama, - trstika in - Skril

- Umetni materiali- strešna opeka,- strešne lepenke,- pločevina,- steklo in - umetne mase



Stopnišča in dvigala služijo za prehod iz ene etaže v drugo, ob nesreči pa so stopnice evakuacijska pot. Stopnišča morajo biti grajena kot samostojni požarni sektor v stavbi, morajo biti dovolj velika oz. jim mora biti zadostno število glede na velikost in osvetljeno z zasilno razsvetljavo.



13

Ravni nakloni –rampe, klančine

Stopničasti nakloni stopnice

LestveNaprave za

vertikalni transport -dvigala



Material stopnišč- lesena,- masivna in - kovinska



14



DVIGALA:Navadna dvigala za prevoz oseb

Namenjena vsakodnevnemu prevozu oseb v objektu

Tovorna dvigalaNamenjena predvsem prevozu tovora in/ali oseb

Požarna dvigalaNamenjena samo za evakuacijo in gasilske intervencijeSo požarno varna in odporna na dim in ogenj



15

Dimnik mora biti iz gradbenega materiala, z visoko stopnjo vzdržnosti ognja (dobro žgana opeka, šamot, jeklena pločevina). Vsak dimnik mora imeti dimniška čistilna vratca. Vratca morajo biti dvojna iz zelo močne pločevine in solidno vzidana. V neposredni bližini dimnika in dimniških vratc ne smemo hraniti gorljivih materialov.

– Zunanje stene dimnika morajo biti ometane in oddaljene od lesenih delov najmanj 8 cm

– Če je dimnik pločevinast mora biti oddaljenost od lesenih delov najmanj 50 cm

– Za dober vlek, mora imeti predpisano višino biti ustrezno zaščiten pred ohlajevanjem plinov, saj se ti v nasprotnem primeru ne bi mogli dvigniti





16

Napeljave v zgradbah- vodovod,- elektrika,- plin, - centralno ogrevanje, - klimatske naprave,- prezračevanje in - strelovod



Na splošno poznamo les kot gorljiv material. Vnetljivost in gorljivost sta odvisna od vrste in oblike lesa, v kateri se nahaja.- lesni prah – eksploziven- treske – lahko vnetljive- deske - vnetljive- tramovi - gorljivi- impregnirani tramovi - težko gorljivi oz. negorljivi



17

Na splošno poznamo beton in kovine kot negorljiv material.

- Pri 500°C imajo kovine le še 50% svoje trdnosti.- Beton na vročini izgubi kemično vezano vodo in prične razpadati.

- Na vročini se materialom spreminjajo lastnosti (kemične in fizične). Večje ognje odpornost dosežemo s predimenzioniranjem, obložimo z ognjeodpornim materialom, povečamo zaščitno plast betona pred armaturo.



SISTEM VODOVODNEGA OMREŽJA



18

Hidranti:- Podzemni

- uporabljamo hidrante nastavke z vdelanim ključem za odpiranje

- Hidrantni nastavek in ključ za odpiranje sta ločena- Nadzemni (so vidni)

- dva priključka za C-cev- dva priključka za C-cev in enim za B – cev

- Zidni- stalno pod vodnim pritiskom- priključen na suhe vodovodne cevi



� Podzemni hidrant

� Hidrantni nastavek– Lahko z že vdelanim ali ločenim

ključem

� Kapa za ulične hidrante

� Označevalna tablica za hidrant

PODZEMNI HIDRANT



19

Sestava nadzemnega hidranta

� Vrste nadzemnih hidrantov

– Z dvema priključkoma za C-cev

– Z dvema priključkoma za C-cev in enim za B-cev

– Z dvema priključkoma za B-cev in enm za A-cev (super hidrant)



� Zidni hidranti

– Vgrajeni v javnih, industrijskih in v večjih stanovanjskih objektih

– Nameščeni v zidni odprtini – omarici

ZIDNI HIDRANTI



20

� Vrste zidnih hidrantov– Mokri zidni hidrant

� Hidrant, ki je stalno priklučen na vodovodno omrežje in je stalno pod vodnim tlakom

– Suhi zidni hidrant� Hidranti, ki so priključeni na suhe vodovodne cevi in so

uporabni samo, če se voda po ceveh požene s pomočjo motorne brizgalne (ali pa direktno iz vodovodnega omrežja)

� Priključki suhih hidrantnih cevi so običajno zunaj zgradbe ali pa v stopnišču oziroma veži

� Običajno vgrajeni v visokih zgradbah, kjer pritisk vodovodnega omrežja ne doseže najvišje točke etaže –podstrešja zgradbe



OSNOVE HIDROSTATIKE IN HIDRODINAMIKE

� Hidrostatika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine. Osnovni zakon hidrostatike pravi da tekočina nima lastne oblike ampak zavzamejo obliko posode v kateri se nahajajo. Za slednje je značilno, da je sila na katerokoli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne v smeri rezultante sil.

� Sila, s katero tekocina pritiska na steno, je vedno pravokotna nasteno in seveda tudi nasprotno – zaradi tega je gladina

pravokotna na silo teže.



21

� Francoski fizik Pascal je ugotovil, da tlak na dnu posode ni odvisen od oblike posode ampak od višine vode v posodi. Tlak mirujoče vode na dnu imenujemo hidrostatični tlak.

� 1m vodnega stebra pritiska na dno z silo 1N/cm2 10mVS=1bar



� Hidrodinamika je veda, ki preučuje gibajoče tekočine.

Dinamicni tlak je vedno manjši od staticnegatlaka

� padec tlaka zaradi armatur (0,5 bar)� padec tlaka zaradi omejilca tlaka� padec tlaka zaradi različnih dimenzij cevi� padec tlaka zaradi višinskih razlik



22

TRENJE� je sila ki ovira telo pri drsenju (pojav, da deluje telo, po katerem

drsi drugo telo, na slednjega s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja)

� • je odvisno od snovi in hrapavosti površin� • je odvisno tudi od hitrosti gibanja telesa

TABELA: izgube v ceveh na 100m



Ročniki� Ročniki nam omogočajo usmeriti tok vode in doseči različne

domete curka vode.� Domet curka je odvisen od kota pod katerim je curek usmerjen

in pritiska vode ter premera ustnika ročnika. Izračuni so dokazali, da je največji domet strnjenega curka pri kotu 32ºGlede na funkcijo poznamo:

- navadni ročnik (z ali brez zasuna)

- univerzalni ročnik z zasunom za oblikovanje polnega, razpršenega curka in kombinacijo strnjenega curka in vodne zaščite



23

- Visokotlačni ročnik (oblika curka od strnjenega do megle)

- Globinski ročnik (služi za gašenje razsutih materialov npr. seno,…)

- Ročnik za vodno meglo (izdelan iz posebnih šob, ki zagotavljajo visoko razpršitev)

- Vodni ščit (izvedba ročnika za ustvarjanje vodnih zaves)

- Vodni top



Morebitna vprašanja?

Hvala za pozornost!



gradbeništvo in preskrba z gasilno...

Documents