goriška brda - · pdf filevina iz tistih krajev. ... •enciklopedija slovenije,...

GORIKA BRDA(arobna pokrajina Z Slovenije)

Ura Grohar, Radovljica, 5.2.2014

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&docid=KffwTFP44rRp9M&tbnid=ZSy1nJEeqy7rgM:&ved=0CAUQjRw&url=http://www.sloveniaforyou.com/Damjana.htm&ei=umqIU6K2JYXc4QSqwYGoCQ&bvm=bv.67720277,d.bGE&psig=AFQjCNE_bg3_n4xH6FUJbaV_cj3Y2T9B7g&ust=1401535527983794

KAZALO:

Naslovnica 1

Kazalo 2

Namen 3

Lega 3

Povrje 3

Podnebje 3

Vodne razmere 3

Rastlinstvo 4

ivalstvo 4

Prsti 4

Raba tal 4

Gospodarstvo 5-6

Promet 6

Prebivalstvo in naselja 6

Kulturne in naravne znamenitosti 6

Seznam literature 7

Slikovno gradivo 8-19

Viri slik 20-21

Namen: O Gorikih brdih sem e precej sliala, vendar se nisem nikoli posebej poglobila v

spoznavanje tega dela Slovenije, zato bi si ga elela bolje spoznati. Za seminarsko nalogo sem

iz razlinih virov zbrala kar nekaj podatkov in upam, da vas bodo pritegnili tako kot so mene.

Lega: Gorika brda leijo na skrajnem zahodu Slovenije ob meji z Italijo in so najbolj

sredozemski del naega Posoja. Njihova nadmorska viina znaa v povpreju 233 m.

Povrina obmoja Gorikih brd znaa 83 .

Povrje: Brda so znailna obmejna grievnata, predvsem kmetijska pokrajina. Tu

prevladujejo kulturne terase, ki so jih neko urejali rono, po drugi svetovni vojni pa so jih

zaeli graditi in obdelovati strojno. V zgornjih Gorikih Brdih je veliko teh terasiranih

obmoij e popolnoma propadlih ali zaraenih.

Podnebje: Podnebje v Brdih je (kljub temu, da niso v direktnem kontaktu z morjem)znailno submediteransko. Na tem obmoju pade celo ve padavin kot na samem obmorskem podroju,zaradi sestave tal in milih temperatur pa je obmoje idealno za vinogradnitvo in sadjarstvo. Na jugu in zahodu so temperature zaradi izpostavljenosti nekaj vije dodatno pa jih poviajo e jugozahodni vetrovi, ki dovajajo topel in vlaen zrak. Zaradi bliine morja, ki je od Gorikih brd oddaljeno le 20km, tam dokaj pogosto piha burja. Ta nastane zaradi visokega pritiska, a ni tako izrazita kot drugod, npr. na Vipavskem. Zima je v Brdih zelo mila, s povpreno temperaturo 3C, vendar pa so pogoste pomladanske pozebe. Poletja so zelo vroa, povprena temperatura znaa 23-24C.Vodne razmere: Padavin je v Gorikih brdih razmeroma dovolj, letno jih zapade povpreno

1695mm, najve meseca julija in jeseni, navadno meseca novembra, kar ima pomemben vpliv

na kmetijstvo v tamkajnjih krajih. Vodovje na tem obmoju je kar obilno. Vzrok za to je

predvsem sestava tal, kjer prevladuje fli, ki geoloko podlago naredi neprepustno, zato

nastane na povrju gosta mrea vodotokov, ki obmoje ob deevju dobro oskrbijo z vodo.

Veje reke na tem obmoju so: Reka, Idrija, Soa in Koren, manje reke oz. potoki pa so reka

Imenjanica, potok Vedrijanek, Kozbanjek in Belski potok.

Rastlinstvo: V tej slovenski pokrajini uspeva skoraj veina slovenskega rastlinstva. V nijem

svetu so veinoma travniki, nekdaj pa je to pokrajino poraal kraki gozd, ker pa so ga zaeli

intenzivno sekati, danes zavzema gozd le e povrine. Najdemo ga predvsem na severu in

zahodu. V gozdu prevladuje hrast puhovec, na severu pa hrast graden, bukva in jesenska

vilovina. Kot posebnost lahko izpostavimo e robinjo, ki je najbolj agresivna drevesna vrsta.

Pojavila se je v 19. stoletju, nasadili so je zaradi potreb po boljem lesu za izdelavo kolov pri

trtah oz. vinogradih.

ivalstvo: Zaradi obsenega gozda imajo v tej pokrajini kar nekaj gozdnih ivali, kot so na

primer srne, zajci, lisice.. Velikokrat lahko opazimo tudi korce, ki kodujejo vinskim trtam.

Prst: Prevladuje fli (lapor in peenjak v menjajoih se plasteh), ki se zaradi hitrega

preperevanja spreminja v izjemno rodovitno prst, ta pa je odlina za rast vinske trte.

Znailnost flia na tem obmoju je, da je star e 35 milijonov let.

Najdemo seveda lahko tudi druge vrste prsti npr.:

- rjave prsti (primerna za rast travnikov, vinske trte),

- aluvialne prsti (primerne za njive),

- parapodzoli (nahajajo se na polonejem terenu, primerna za travnike, njive, sadovnjake..)

in

- redzine (primerna za travnike, panike ter gozdove).

Najveji problem tega obmoja predstavlja erozija, ki se je pojavila zaradi prekomernega

izsekavanja gozdov in intenzivnejega obdelovanja zemlje.

Raba tal: Tu je znailna izrazita dvojnost. V Gorikih Brdih je najbolj razvito kmetijstvo,

zato je veina povrin namenjena temu. Gojijo predvsem sadje in seveda vinsko trto, po

katerih je pokrajina zelo znana. Trta raste predvsem na jugu, na severu pa gozd, ki ga

izsekavajo zaradi razlinih potreb po lesu.

Gospodarstvo: Ukvarjajo se s turizmom, kmetijstvom, industrijo in gozdrastvom.

Gozdarstvo: Ker gozd pokriva le povrine in je slabe kakovosti, gozdarstvo na tem

obmoju ni razvito.

Industrija: Tudi industrija na tem obmoju ni posebej razvita, predvsem zaradi izjemno

slabih transportnih povezav z ostalo Slovenijo in drugimi kraji v asu po 2. svetovni vojni.

Turizem: Predstavlja pomembno gospodarsko panogo e od asa Rimljanov. Po tem

obmoju je nekdaj potekala meja med Beneko republiko in avstrijskimi deelami, pokrajina

pa ima kar nekaj zanimivih turistinih tok npr. gradove, razne utrdbe, vinograde, stara

mestna jedra, kmeki turizem V zadnjih nekaj letih se vse ve ljudi odloa za preivljanje

poitnic na ''turistinih'' kmetijah.

Kmetijstvo: Razvilo se je predvsem v dveh panogah in sicer sadjarstvu ter vinogradnitvu.

V sadovnjakih rastejo breskve, marelice, hruke, jabolka, fige, slive, kaki, enje (so zelo

pomembne saj predstavljajo prvi letni dohodek kmetu)Prav tako ima sadje iz Gorikih Brd

svojo lastno zaitno znamko imenovano ''Sadje Gorikih Brd'' Najbolj poznana pa so seveda

vina iz tistih krajev.

Vinogradnitvo: Vinsko trto so v Brdih gojili e od nekdaj, danes pa vinogradi zavzemajo

1800 ha. Velik preobrat za vinogradnitvo se je zgodil po 2. svetovni vojni, ko je zaela

delovati velika sodobna vinska klet na Dobrovem. Zadnja leta so se uveljavili tevilni zasebni

kletarji, ki prodajajo svoja vina najvije kakovosti. Vina iz gorikih Brd so prejela e mnoge

pohvale ter priznanja iz celega sveta, najbolj znana pa so:

-bela vina: rebula, tokaj, pinot, sivi pinot, chardonnay,

- rdea vina: sauvignon, rdei merlot in kabernet.

Iz vinogradnitva pa so znane tudi terase, na katerih trte gojijo. Zgrajene so iz robinje, z

namenom da prepreijo erozijo na tamkajnjih strmih poboji grievja. Njihova gradnja je

odvisna predvsem od naklona terena (bolj je strm, oja je terasa) in prsti iz katere so

sestavljena tla.

Promet: Dandanes je prometna povezava po Gorikih Brdih in proti ostalim delom Slovenije

bolje urejena. V asu po 2. svetovni vojni pa je bila pokrajina ''odrezana'' od ostale Slovenije z

Italijansko mejo. Danes so ceste dobro urejene, zgradili so celo novo, ki pa delno poteka po

Italiji. Kljub dobrim prometnim povezavam veljajo Gorika Brda za odmaknjeno pokrajino na

skrajnem zahodu Slovenije.

Prebivalstvo in naselja: Na tem obmoju se nahaja 45 naselij, med katerimi je najveje

centralno naselje Dobrovo. V Gorikih Brdih ivi okoli 5.765 ljudi, a se prebivalstvo zaradi

odmaknjenosti stara, saj se mladi izseljujejo. Veliko ljudi se preseljuje v veja mesta, ki so

bolj dostopna in kjer najdejo bolje slube. Gostota poselitve je 69 ljudi na , ali kar za

etrtino manj od dravnega povpreja. tevilo kmekega prebivalstva pa se je povealo, saj se

vse ve ljudi ukvarja z sadjarstvom in vinogradnitvom.

Naselje Dobrovo: je najveje naselje v Obini Brda, kjer ivi 413 prebivalcev. Lei na

podolgovatem griu in povezuje dolino Soe s Furlansko niino. Je sredie sadjarske in

vinogradnike pokrajine, kjer deluje zadruna vinska klet. V srediu mesta se nahaja grad,

zgrajen leta 1600. Ima simetrino zasnovo, s tem pa kae na renesanno arhitekturo. Znotra