godina iii broj 31 oktomvri 2008 ... · op[tinski vesnik godina iii • broj 31 • oktomvri 2008...

OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 31 • OKTOMVRI 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

Spored, Sneàna Piperevska lokalniot kordinator za izrabotka na

LEAP-ot, celokupnata promocijata e vo organizacija na Fondacijata

Konrad Adenauer, pod ~ie pokrovitelstvo }e se odrì i trkalezna masa

na tema: „Zakon za upravuvawe so otpad, kazneni odredbi i implemen-

tacija na zakonot“. Izdavaweto na LEAP-ot finanssiski go pomogna

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Op{tinata go poni{ti tenderot za izvedbana vodovod vo Pintija

FIRMITE GI „NAPUMPAA“ CENITE

Od sreda ( 5.11 - 2008)

ETNOLO[KATA POSTAVKA OTVORENA ZAPOSETA

Vo sabota, na 8 noemvri (19.30 minuti)vo DOM na ARM

KUD KITKA PROSLAVUVA 40 GODINI POSTOEWE

STRANICA 3.

STRANICA 16.

STRANICA 5.

Seminar na Komisijata za finasirawe i buxet pri ZELS,

„Kako do pogolema finansiska nezavisnost na lokalnite vlasti“

OP[TINITE BARAAT

POVE]E INGERENCII

I PARI

Pe~ateweto na vesnikot finansiski e poddrànood pretstavni{tvoto na fondacijata

Konrad Adenauer vo Republika MakedonijaKonrad-Adenauer-Stiftung

• Maksim Gorki 16, kat 3 • MK-1000 Skopje •tel:+389-2-3231-122-faks:+389-2-3135-290

Vo vtornik (4. 11. 2008),

vo hotelot Holidej In vo 11 ~asot

PROMOCIJA NA LEAP-ot

NA OP[TINA KISELA VODA

DANO^NO ODDELENIE

KOLKU FIRMITE SE (NE)ÊSNIDANO^NI OBVRZNICI?

- Danokot na imot mora da se pla}a redovno, no i pravilno. Ne moè gra|aniteso 30 do 50 kvadrati stanbena povr{ina, isto da pla}aat so giganti, koi pose-duvaat iljadnici kvadrati korisna povr{ina vo Op{tinata, - veli gradona-~alnikot Xorxe Arsov, poso~uvaj}i deka, nema da ima privilegirani firmi vodelot na podmiruvaweto na danokot na imot. STR. 3

STR. 2-3

A K T U E L N O

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

Verica DIMOVSKA

Komisijata za finansirawei buxet pri ZELS, ~ij pretseda-tel e gradona~alnikot na KiselaVoda, Xorxe Arsov, na 14 i 15 ok-tomvri, vo Ohrid, organizira{eseminar za novinari od pogolembroj nacionalni i lokalni medi-umi vo zemjava, finansiski pod-

dràn od [vajcarskata agencijaza razvoj i sorabotka - SDC. Te-mata na seminarot be{e #Kako dopogolema finansiska nezavis-nost na lokalnite vlasti#, {toim ovozmoì na novinarite pre-ku nekolku prezentacii i kon-kretni fakti i podatoci da giuvidat problemite, potrebite ipredizvicite so koi {to se soo-~uvaat op{tinite vo RepublikaMakedonija vo oblasta na lokal-noto finansirawe. Seminarot gootvori pretsedatelot na ZELS,Koce Trajanovski, koj izrazi za-dovolstvo od prisutnosta na me-diumite i nivniot interes za

ovaa tema, kako edna od najva`ni-te za natamo{niot razvoj na pro-cesot na decentralizacija po~natna 1 juli 2005 godina.

Gradona~alnikot Xorxe Ar-sov, kako pretsedatel na Komisi-jata i organizator na ovoj nas-tan, isto taka gi pozdravi novi-narite ukaùvaj}i deka celta naKomisijata so ovoj seminar e {topodobro tie da se zapoznaat soproblemite {to gi zasegaat op{-tinite, so cel poobjektivno in-

formirawe na javnosta za odre-deni sostojbi vo lokalnata vlast.

- Nema op{tina vo Makedo-nija koja {to ne saka da gi zado-voli potrebite na svoite ìte-li, tie da dobivaat pokvalitetniuslovi za ìvot i brzi uslugi. Daimaat dobro izgradena patna in-frastruktura, asfaltirani uli-ci do sekoe naseleno mesto, re-{eni komunalni problemi, dobrasoobra}ajno prevozna usluga, mo-derni u~ili{ta, osvetleni uli-ci, kulturni domovi, bibliote-ki, parkovi, igrali{ta, moderninaselbi, ekonomski zoni koi {to}e pridonesat za lokalniot raz-

voj. No, tokmu neobjektivno utvr-denite zakonski odredbi za fi-nansiraweto na op{tinite, od-nosno nerealnoto procentualnozafa}awe od utvrdenite finan-siski izvori, koe se prefrla odcentralno na lokalno nivo eglavnata ko~nica za realizacijana ovie potfati, istakna grado-na~alnikot Xorxe Arsov.

Skopskite op{tini hendikepirani vo delbata na prihodite

Gradona~alnikot Arsov is-takna deka vo op{tinskite kasise slevaat samo 3% od vkupnitesredstva od prihodite na cen-tralno nivo, dobieni od DDV.

- Da bide hendikepot u{tepogolem, ovie sredstva od 3% gidobivame zaedno Gradot Skopje isite 10 op{tini vo nego. Toa zna-~i deka, na primer, Kisela Vodadobiva okolu 10 pati pomalkusredstva od DDV za razlika oddruga op{tina vo Makedonija sosli~en broj na ìteli. Toa e taka,potencira{e Arsov, bidej}i oviesredstva op{tina Kisela Voda gideli so u{te devette skopski op{-tini i plus so Gradot Skopje. Pro-centot od personalniot danok {togo dobivaat op{tinite, isto takaiznesuva 3%, {to e najnizok nesamo vo evropski, tuku i vo regio-nalni ramki, a del od prihoditeza op{tinite doa|aat i od napla-tata na danokot na imot, {to istotaka, vo regionalni ramki e najni-zok. Sepak, kako gradona~alnici,a pred s¢ kako gra|ani na ovaa zem-ja, ja imame predvid socijalnatasostojba i standardot na lu|etokaj nas, pa ne barame negovo zgole-muvawe, tuku samo vr{ime realnaprocenka na vrednosta na objek-tite so cel utvrduvawe na visina-ta na nadomestokot. I, tuka imameproblemi bidej}i na{ite ìteli

odat vo barakite vo Gradot Skop-je, od kade ne sme zadovolni souslugite {to im gi davaat, za {todopolnitelno }e se zalagame zaodredeni promeni. Imaj}i ja pred-vid ovaa finasiska slika za ednaop{tina, ne postojat realni {an-si za realizacija i kvalitetno za-dovoluvawe na potrebite na gra-|anite.

ZELS bara pogolemafinansiska stabilnost

Site gradona~alnici, prekuZELS, a voobi~aeno na predlozina Komsijata za finansirawe ibuxet pri ZELS i so usvojuvaweod Upravniot Odbor na ZELS,imaat izgradeno stavovi od ob-lasta na finasiraweto na op{-tinite i baraat obezbeduvawe napogolema finansiska stabilnostna lokalnite vlasti.

- ZELS argumentirano }e nas-tojuva da ja ubedi centralnata

vlast deka treba da se napravatzakonski izmeni vo oblasta nafinasiraweto na op{tinite. Preds¢, barame procentot od zafa}a-weto od DDV od centralniot Bu-xet da se zgolemi na 6%, vo ko-rist na lokalnata vlast. Zafa}a-weto od personalniot danok od3% da se zgolemi najmalku na 30% i da se napravi nova raspre-delba na sredstvata vo GradotSkopje. Ova apsoluno ne zna~i

dopolnitelno optovaruvawe zagra|anite, tuku op{tinite bara-at pogolemo zafa}awe na sredst-va od centralniot Buxet, {totreba da se vleva vo op{tinskitekasi. Samo taka }e moème vo op{-tinite da gi realizirame ve}e za-crtanite strategiski aktivnos-ti. Vo Slovenija i vo Hrvatskapersonalniot danok na dohod eosnovniot izvor za finansirawena lokalnata samouprava. Za raz-lika od Makedonija, kade {to op{-tinite dobivaat samo 3 otsto,tamu za lokalnata samouprava seizdvojuvaat 35, odnosno 52 pro-centa. Koncesiite vo Hrvatska se

Seminar na Komisijata za finasirawe i buxetpri ZELS, #Kako do pogolema finansiska

nezavisnost na lokalnite vlasti#

OP[TINITE BARAATPOVE]E INGERENCII

I PARI- Neobjektivno utvrdenite zakonski odredbi zafinansiraweto na op{tinite, odnosno, nereal-noto procentualno zafa}awe od utvrdenite fi-nansiski izvori, koe se prefrla od centralno nalokalno nivo e glavnata ko~nica, op{tinite vocelost da gi zadovolat potrebite na gra|anite,istakna gradona~alnikot Xorxe Arsov.

- So Vladata potpi{an Memorandum za sorabotka

SO VLADATA, POTPI[AN MEMORANDUM ZA SORABOTKA

Sekoj gradona~alnik saka vo sekoe naseleno mesto daima ~ista voda za piewe, fekalna kanalizacija, izgradenpat, adekvaten soobra}aen prevoz, u~ili{te, no sredstva-ta se tie, zasega nedovolni. Sepak, sum optimist, deka oviezalagawa na Komisijata za finasirawe i buxet pri ZELS,poddràni i od Upravniot odbor na ZELS naskoro }e bidatprifateni od centralnata vlast. ZELS vospostavi dobrakomunikacija so Vladata na Republika Makedonija, so kojaima potpi{ano i Memorandum za sorabotka. Isto taka, imaorganizirano i poedine~ni sredbi so pove}e ministri, socel razre{uvawe na odredeni aktuelni problemi, me|u koise sredbite so ministerot za finansii, g-din TrajkoSlavevski, ministerot za obrazovanie g-din PeroStojanovski, ministerot za transport i vrski, g-din MileJanakieski i drugi, veli gradona~alnikot Arsov.

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

zaedni~ki prihod za drà-vata i za op{tinite. Za min-eralnite surovini i geoter-malni vodi tie se delat popolovina, za iskoristuvawena vodite vo soodnos 30:70 vopolza na dràvata, a od kon-cesiite povrzani so moretoedna tretina dobivaat op{-tinite. Od zakupot i proda`-bata na zemjodelskoto zem-ji{te, hrvatskite op{tinidobivaat 50 otsto. Vo ovojdomen, Komisijata i ZELSisto taka vo sorabotka soVladata na RM napravivmegolemi is~ekori, i kaj nasop{tinite dobivaat 40% odzafa}aweto od grade`notozemji{te, koe so novite za-konski izmeni se najavuvadeka }e iznesuva 80% vo ko-rist na op{tinite. I kaj nasimame 40% od koncesiite odmineralnite surovini. No,sepak toa ne e dovolno.

Makedonskite

op{tini i spored

prihodite po ìtel,

se ubedlivo

na evropskoto dno

Na rabotilnicata beaizneseni i podatoci od kom-parativnata analiza za fis-kalnite kapaciteti na lokal-nite vlasti na zemjite od re-gionot i nivnite glavni gra-dovi, {to ja podgotvi ZELS.Frapantnite podatoci od ana-lizata predizvikaa reakciii kaj samite prisutni grado-na~alnici i kaj novinarite.

Taka, spored podatociteod zavr{nite smetki na pet-te gradovi od regionot, obja-veni vo nivnite slu`beniglasila, Gradot Skopje, so248 evra o~ekuvani prihodipo ìtel za 2008 godina i na-tamu ostanuva najsiroma{-nata metropola vo regionotna Jugoisto~na Evropa. Naj-mnogu pari po ìtel za ovaagodina o~ekuva Zagreb so 1.350

evra, vedna{ po nego e Qub-qana so re~isi 1.220 evra,sleduva Belgrad so 662 evra,a potoa e Sofija so 388 o~e-kuvani evra po ìtel. Vo is-traùvaweto na ZELS e nap-ravena komparacija me|ubuxetite na Skopje i Bel-grad vo kontekst na op{ti-nite.

„Na teritorijata naSkopje ima 10 op{tini sosvoi buxeti koi vo tekot na2008 godina se planira daiznesuvaat 76 milioni evra.Gradot Skopje, kako posebnaedinica na lokalnata samo-uprava, planira buxet za go-dinava od 49,5 milioni evra.Na teritorijata na Belgradima 17 optini so svoi buxetikoi vo tekot na 2008 godinaiznesuvaat 143 milioni evra.Gradot Belgrad, kako poseb-na edinica na lokalnata sa-mouprava, vo tekot na godi-nava planira buxet od 900milioni evra“.

Makedonskite op{tinii spored prihodite na ì-tel, se ubedlivo na evropsko-to dno. Vo sporedba so slove-ne~kite i hrvatskite edini-ci na lokalnata samouprava,na{ite gradona~alnici ima-at 9 pati pomalku pari naraspolagawe za realizacijana svoite proekti. Zaosta-nuvaweto zad srpskite i bu-garskite, pak, e ne{to pou-te{no i se dviì vo soodnosod dva do ~etiri pati. So-stojbata so onie od ZapadnaEvropa, i vo odnos na nad-le`nostite i vo odnos naprihodite, e drasti~no raz-li~na.

Vo ZELS se nadevaatdeka Vladata, na koja }e £bidat prezentirani ovieargumenti vo brojki, }e imizleze presret na Op{tini-te, a pred s¢ na nivnite gra-|ani i }e obezbedi zakonskiuslovi za nivna pogolema fi-nansiska nezavisnost.

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Poslednite izve{tai od dano~-noto oddelenie pri op{tinata Kise-la Voda, govorat deka firmite ras-prostraneti vo trite industriski zo-ni vo Op{tinata, mnogu malku ili pakvoop{to ne pridonesuvaat vo polne-weto na buxetot na lokalnata vlast.Imeno, po detalno pregleduvawe naspisocite i pritoa pravewe na listivo koi se smesteni firmite po prija-ven danok, evidentno e deka ili imagre{ka vo postapkata, ili pak, fir-mite prijavile pomalku imot.

- Danokot na imot mora da se pla-}a redovno, no i pravilno. Ne, moègra|anite so 30 do 50 kvadrati stan-bena povr{ina isto da pla}aat so gi-ganti koi poseduvaat iljadnici kvad-rati korisna povr{ina. Toa zna~i,deka, ili tie dale pogre{ni podato-ci vo nadle`nite institucii ili de-ka me|uvremeno si gradele na divo ob-jekti i nikoj ne gi kontroliral. Se-koj den pominuvame niz nivnite gi-gantski objekti i hali vo trite indus-triski zoni vo Op{tinata, i so golo

oko moè da se vidi deka ima vi{ok nakvadrati koi ne podleàt na podmi-ruvawe na danok na imot. Dano~notooddelenie, vo momentov vr{i proverkana prijavenite podatoci vo nadle`nitedràvni institucii. Vo Kisela Vodanema da ima privilegirani firmi ko-ga se odnesuva delot na podmiruvawena danokot na imot. ]e ima sankcii zasekoja firma koja go kr{i Zakonot.

T. ^.

Op{tinata go poni{ti tenderot za izvedba na vodovod vo Pintija

FIRMITE GI „NAPUMPAA“ CENITE

Dano~no oddelenie

KOLKU FIRMITE SE (NE)ÊSNIDANO^NI OBVRZNICI?

- Danokot na imot mora da se pla}a redovno, no i pravilno. Ne, moè gra|anite so30 do 50 kvadrati stanbena povr{ina, isto da pla}aat so giganti, koi poseduvaatiljadnici kvadrati korisna povr{ina vo Op{tinata, veli gradona~alnikot XorxeArsov, poso~uvaj}i deka, nema da ima privilegirani firmi vo delot na podmiruva-weto na danokot na imot.

- Ponudenite ceni naizveduva~ite za istatarabota, se dviàt od 19milioni do 32 milioni

denari

Op{tinata Kisela Voda vo so-rabotka so Vladata i Ministerstvo-to za transport i vrski raboti naostvaruvawe na proektot za vodo-snabduvawe na UZ Pintija. Sporedprogramata predvideno e vodovodotvo Pintija da se gradi vo tri fazi.Vo prvata faza predvideno e da se iz-gradi pumpna stanica, rezervoari zavoda i potisno-povraten cevkovod.Tokmu za ova prva faza Op{tinataraspi{a tender, no istiot denovivego poni{ti.

Po objaveniot tender ni bea po-nudeni od izveduva~ite ceni od de-vetnaeset milioni i petstotini il-jadi denari do trieset i dva milionidenari. Za Op{tinata ponudeniteceni se neprifatlivi. Poradi toa tenderot be{e poni{ten i }e se ras-pi{i nov tender, - izjavi Aleksandar

êfiov-rakovoditel na Odelenietoza komunalni raboti.

Inaku, celiot proekt vodosnab-duvawe na Pintija iznesuva okolu 35milioni denari. Zasega, Op{tinatauspea da obezbedi 15 milioni denariod Ministerstvoto za transport ivrski. Vo nekolku navrati gradona-

~alnikot Xorxe Arsov izjavi, deka,dokolku po pat na donacii ne se naj-dat predvidenite sredstva, toga{Op{tinata }e podigne kredit za dago re{i ovoj deceniski gorliv prob-lem na gra|anite od UZ Pintija.

I. S.

FOTO-VEST FIRMATA PROTOTIP GRADI FABRIKA ZA ZAVARENIÊLI^NI KONSTRUKCII. PLANIRANI SE 80 NOVI RABOTNI MESTA

Dru{tvo za grade`ni{tvo,

transport i trgovija

TRANS MET dooel SkopjeUl. 50-ta Divizija broj. 30A/11

Skopje, tel/faks; 02/3296-202

e-mail: [email protected]

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

Na ulicata #Ogwan Prica”,na lokacijata na koja {to se gradiindividualna {estkatna semejnaku}a, neodamna se odroni golemopar~e zemja so armatura. Za sre}a,nema{e povredeni, nitu pak, drugamaterijalna {teta, iako samo na~ekor od gradili{teto se nao|aedna od najprometnite i najnasele-ni ulici vo Op{tinata. Odrodnu-vaweto na zemjata traelo dva dena,odnosno zemjata postepeno se liz-gala. O~evitcite velat deka u{teod po~etokot na izgradbata se som-nevale deka grade`nite aktivnos-ti }e se odvivaat nepre~eno bidej-}i, kako {to velat, otkako tere-not po~nal da se raskopuva gra-

de`nicite imale problem.- Edvaj ja raskopuvaa zemjata,

so denovi. I na okolnite placevise kopa{e, no ne zabeleàvme ak-tivnostite da se odvivaat so prob-lemi, velat ìtelite koi voop{tose protivat na izgradbata na novivioski individualni objekti voreonot.

Sepak, Detalniot urbanist-i~ki plan, {to go donela prethod-nata op{tinska garnitura, go doz-voluva toa. Po odronuvaweto nazemjata op{tinarite informiraadeka objektot se gradi so odob-renie.

- Grade`nata dozvola bila iz-dadena na Nata{a Micevska i \or-

|i Nikolov. Dokumentacijata giposeduvala i potrebnite elabora-ti za geomehani~ki ispituvawa.Imaj}i go predvid seto ova, se som-nevame deka pri~inata za odronu-vaweto e rezultat na nesoodvetnaizvedba na potporniot yid od stra-na na angaìranata firma, nepo-~ituvaweto na fazite pri izgrad-bata kako i lo{ata izvedba na te-melite, veli Dragan Ristevski, ra-kovoditel na Sektorot urbanizam.

Spored op{tinarite ~ija eodgovornosta i zo{to nastanal od-ronot }e se utvrduva doprva. Ina-ku, nadle`nite velat deka grade`-nite raboti na objektot, otkakostartuvala izgradbata, se odvivaat

soglasno proektot i dozvolata.Toa go utvrdila op{tinskata gra-de`na inspekcija.

Inspektorot Risto êlebievveli deka objektot nema nikakviotstapuvawa. Koja e pri~inata za od-ronuvaweto na zemjata koja, za sre}a,ne predizvika pote{ki poslediciza okolinata, ne moè da kaè.

- Moèbi e nekoja vi{a sila,ili nesoodvetna izvedba na fir-mata. Ne znam. ]e sleduvaat anal-izi za da se otkrie pri~inata zaodronuvaweto i koj e odgovoren zatoa {to se slu~i, veli Risto êle-biev.

S. J.

A K T U E L N O

URBANITE ZAEDNICI SO NOVI IMIWA

- Vo momentov vo site urbanizaednici vo Op{tinata se pravatanketi, vo ~ija sodrìna gra|a-nite se pra{uvaat za eventualnonovite imiwa na urbanite zaedni-ci. Denovive se o~ekuvaat i prvi-~nite rezultati. Spored posled-nite informacii UZ Dra~evo -naselba }e se vika Boban Trpkov,po imeto na tragi~no zaginatiotbranitel a 11-ti Oktomvri bara-ki }e go nosi imeto na prviot pre-mier na Vladata na RepublikaMakedonija Nikola Kqusev.

PAZARÊ VO UZ 11-TIOKTOMVRI -ZGRADI

- Gra|anite-pazarxii od UZ11-Oktomvri -zgradi, baraat da imse ovozmoì da imaat malo pazar-~e nalik na onie vo Pintija isproti staroto kino Kisela Voda.So ogled na faktot {to so noviotZakon za ~istota, ima zabrana zaprodavawe na proizvodi na javnipovr{ini, a del od niv kako proda-va~i pred Tineksot se i kazneti,tie ispratija barawe do Op{ti-nata. Vo baraweto, naveduvaj}i jasocijalnata struktura na gra|a-nite koi }e prodavaat na tezgitei eventualnata egzistencija za ì-vot, del od na{ite sogra|ani - pa-zarxii koi sekojdnevno gi sre}a-vame pred diskontot na Tineks,poso~uvaat lokacii okolu eventu-alnoto postavuvawe na tezgite. Zanivniot problem }e odlu~uvakolegiumot na Op{tinata.

NADPE[A^NIK NA UL: „PRVOMAJSKA“

- Nadpe{a~nik pred diskon-tot na “Tineks” na “Prvomajska”,naskoro }e bide realnost. Toj }ebide donacija. Vo momentov serazgleduva proektot kolku toj }ebide visok, so ogled na pominuva-weto na gradskite avtobusi. Do-kolku tie se dvospratni kako {topotencira Vladata, toga{ i nat-pe{a~nikot treba da se prilago-di na nivnata visina.

IZGRADBA NA VODOVODVO PORUPE I USJE

- Denovive intenzivno se ra-boti na dodefinirawe na proek-tite za vodosnabduvawe na Porupei Usje. Spored, op{tinskata admi-nistracija, zatvoraweto na fi-nansiskata konstrukcija e prikraj a so toa i }e se otvori patotza realizacija na ovie proekti.

”PELENICA”

I „TRI KRU[I” ]E SE

SPOJAT SO TRIM PATEKA

Delegacija od vodni atletskirabotnici zaedno so odgovorniteza sport vo Op{tinata, izmina-tiot vikend ja testiraa postojna-ta pateka na relacijata Pelenica-Tri Kru{i. Ideata e da se trasi-ra trim pateka so site propratnisodrìni.

- Ja izodevme istata pateka{to ja izoduvaat Dra~ev~ani popovod verskiot praznik Pokrsti.Fakt e deka trikilometarskatapateka postoi, no, za da dobie fi-zionomija na trim pateka, koja pa-tem }e ja koristat atleti~ari, dasluì za natprevari vo u~ili{-niot sport i natprevari od evrop-ski rang vo mauntbaik, potrebnoe istata da se renovira. Me|u dru-goto potrebno e na trasata da bi-dat re{eni imotno-pravnite ra-boti. ]e rabotime intenzivno naproektot, velat od Op{tinata.

FLE[ VESTI • FLE[ VESTI

•DAN-SA TREJD e partner na Va{iot izbor. Kompanijata se

zanimava so razvoj vo elektronskata i grade`nata industri-ja skoro polovina vek.

•Kvalitetot i sigurnosta na na{ite proizvodi

se zagarantirani so sistemot na integralna kontrola na kvalitetot.

•So kontrola na site tehnolo{ki operacii se garantira najvisoko nivo na kvalitet na poluproizvodite i krajniot proizvod.

Se odroni zemja na gradili{te na #Ogwan Prica#

PRIÎNATA I ODGOVORNOSTA DOPRVA ]E SE UTVRDUVA

A K T U E L N O

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

Gradona~alnikot Xor-xe Arsov obezbedi pod-dr{ka i sredstva od Mi-nistertsvoto za Kultu-ra a vo isto vreme obez-bedi i 150 akademski sli-ki kako donacija, za even-tualniot nov muzej.

“Stra{nata ku}a” vo UZ Cr-ni~e, koja se nao|a na ulicata“Vostani~ka” i ponatamu }e go no-si epitetot - “Ku}a na seni{tata”.Ne e tajna deka na ovoj pove}e-godi{en problem na gra|anite odUZ Crni~e, intenzivno rabote{ei op{tinskata administracija,no, koga se ~ine{e deka }e se najdere{enie, rabotite trgnaa vo pog-re{na nasoka. Nesporen e faktot{to “Stra{nata ku}a” ima sop-stvenik, no, nesporen e i faktot{to taa se nao|a vo o~ajna sostoj-ba i neophodno e istata da se reno-vira. Poradi starata gradba ~esto

vo “Stra{nata ku}a” se snimaatrazni muzi~ki spotovi i sceni nafilmovi. Neodamna tamu nevlad-inata organizacija FRIK, For-macijata za razvoj na inicijativivo kulturata, organizira{e iz-lo`ba na sliki, koja be{e op{toprifatena.

Ideta na Op{tinata be{e”Stra{nata ku}a” da se renovira iistata da se prenameni vo muzej.Da bide edukativno kat~e za mla-dite. Za ovaa idea gradona~alni-kot Xorxe Arsov obezbedi pod-dr{ka i sredstva od Minister-stvoto za Kultura a vo isto vremeobezbedi i 150 akademski slikikako donacija. I, koga se o~ekuva-{e op{tinata Kisela Voda da do-bie retko ubav muzej, - sopstveni-cite se - premislija.

- Na sopstvenicite im be{edadeno nekolku drugi lokacii voUZ Crni~e da izberat, samo da nija otstapat sega{nata ku}a, koja sosoodveten proekt }e ja prename-nevme vo muzej. Interesno e, deka,

niv im se ponudija i pogolemi lo-kacii pa duri i so pogolemi mar-kici za gradba, no, tie denovivedefinitivno odbija da napravatrazmena, - velat od Op{tinata.

Gra|anite koi go gledaa spa-sot vo Op{tinata za re{avawe naovoj problem, sega samo razo~ara-no glasno razmisluvaat:

“Moèbi vo minatoto ne pos-toe{e na~in kako da go nateramesostvenikot da si go is~isti dvo-rot i da gi istrebi gluvcite, nosega so doneseniot Zakon za ~isto-ta, toj mora da se fati za metlaili pak }e pla}a globa. Treto ne-ma. Eventualno, u{te edna{ da sepremisli i da i ovozmoì na Op{-tinata da napravi muzej”.

Inaku, ku}ata - se raspa}a.Taa e potencijalna opasnost zagra|anite vo UZ Crni~e vo infra-strukturna smisla i vo delot na{ireweto na zarazi.

A. F.

Od sreda ( 5.11 - 2008)

ETNOLO[KATAPOSTAVKAOTVORENA ZA POSETA

Organiziranataposetenost nau~ili{tata igradinkite, odnapredtreba da se prijavi voSektorot za obrazo-vanie, kultura, mladii sport, za defini-rawe na dopolnitelnivremenski termini.

Osnovnata idea za realiza-cija na proektot Etnolo{ka pos-tavka be{e da se za~uvaat stari-te tradicii i materijalnata kul-tura na minatite generacii koiìveele na teritorijata na op{-tinata Kisela Voda. So reali-zacijata na prvata faza od ovojproekt go napravivme i prviot~ekor za prenesuvawe na kultur-noto nasledstvo na mladite gene-racii koi sekako mora da go zna-at svoeto istorisko minato.

Ottuka, Etnolo{kata postavka}e bide otvorena za posetiteli-te po~nuvaj}i od sreda (5.11) se-koj raboten den od 12 do 15 ~asot.

Organiziranata posetenostna u~ili{tata i gradinkite, od-napred treba da se prijavi vo

Sektorot za obrazovanie, kul-tura, mladi i sport, za defini-rawe na dopolnitelni vremens-ki termini.

Inak, spored proektot Et-nolo{ka postavka, Op{tinatase podgotvuva da ja realizira ivtorata faza od ovoj proekt. Toazna~i deka vo narednite meseci,Etnolo{kata postavka }e sedokompletira so nov renoviranprostor, kade se o~ekuva da bidatizloèni novopronajdenite eks-kluzivni predmeti, {to sekako}e predizvikaat golem intereskaj gra|anite.

K. P. I.

Sopstvenicite ne se soglasija

„STRA[NATA KU]A“ NEMA DA STANE – MUZEJ!?

Na teritorijata na Op{tinaKisela Voda vo tek se pove}e in-frastrukturni aktivnosti. Voblizina na crkvata #Sveta Petka”,na ulicata #Tome Arsovski”, vomomentot se izveduva fekalna ka-nalizaciona mreà, a neodamna za-vr{i izgradbata na atmosferska-ta kanalizacija. I dvete mreì sevo dolìna od 1,2 kilometri. Kom-pletno, izvedbenite aktivnostitreba da zavr{at za dve nedeli.Sredstvata za izgradba na kanali-zaciite se obezbedeni od Mini-sterstvoto za transport i vrski iFondot za vodi.

So pari od Fondot se rabotii na doizgradba na odvodniot ka-nal vo Usje. Na terenot rabotatekipi na „Promonting”.

Op{tinarite najavuvaat dekanaskoro }e po~ne izgradbata navodovodot vo Pintija, so {to ko-ne~no }e se stavi kraj na lo{otovodosnabduvawe na gornite zoni.Za proektot se obezbedeni 15 mil-ioni denari, a denovive treba dase raspi{e tender za izveduva~.Proektot predviduva izgradba napumpna stanica, potisnopovratencevkovod i rezervoar.

Inaku, izminatiov period za-vr{i izgradbata na trotoarite naulicite #Nevena Georgieva Duwa#i #Draga Stojanova#, a zavr{i iizgradbata na sporstkoto igrali-{te na Teferi~. So pari od Agen-cijata za sport i mladi se izgradikombinirano igrali{te, so tere-ni za ko{arka i fudbal. S. J.

Vo tek se pove}e komunalni aktivnosti

KANALIZACII, TROTOARI,VODOVOD...

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO,

PROMET, PROEKTIRAWE, IN@IWERING,

MONTA@A I INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

P R O M O N T I N G

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Milovan MATOVI]

Izmenite i dopolnuvawe naBuxetskiot kalendar na Op{ti-nata za 2008 godina se doneseni vosoglasnost so izmenite i dopolnu-vawata na Zakonot za buxeti (Sl.vesnik broj 64/2005 i 4/08) kade{to se vovede novina, odnosno ta-kanare~en plan na razvojni progra-mi, koj pak }e bide sostaven del naredovnite godi{ni programi {togi usvojuva Sovetot, a koi vaàtza narednata buxetska godina. Odtie pri~ini, potrebno be{e da seizvr{i izmeni i dopolnuvawa vobuxetskiot kalendar na Op{tina-ta za 2008 godina, vo koi }e se vmet-nat izmenite usoglaseni so Zako-not za buxeti.

Odluka za izmena i dopolnu-vawe-pro{iruvawe na sredstvatavo Buxetot na op{tina KiselaVoda za 2008 godina po barawe naMinisterstvoto za trud i socijal-na politika koja dostavi pismo zadopolnitelna raspredelba na sred-stva za blok dotacii za 2008 godi-na. Toa prakti~no zna~i, zgolemuva-we na Blok dotacijata na op{ti-na Kisela Voda za potprogramataM1 - Detski gradinki. Vo finan-siskiot plan e navedeno deka Blokdotacijata se zgolemuva za 700.000denari, {to po avtomatizam pov-lekuva i soodvetna intervencijavo Buxetot na Op{tinata.

Predlog Odlukata za pro{i-ruvawe e podgotvena vrz osnovana dopolnitelni konsultacii sodvete detski gradinki, odnosno vosoglasnost so nivnite potrebi.

Odlukata za izmena i dopol-nuvawe-prenamena na sredstvatavo Buxetot na Op{tina KiselaVoda za 2008 godina e usvoena poprethodno barawe na gradinkata#8 Mart#. Imeno, za grupa od 25vraboteni, JDG #8 Mart# sekoja go-dina dobivala soglasnost od Mi-nisterstvoto za trud i socijalnapolitika, dogovorite za rabota naovie vraboteni da gi prodolì naopredeleno vreme, odnosno vo vre-metrawe od edna godina.

Bidej}i soglasnosta od Mi-nisterstvo za trud i socijalna po-

litika za u~ebnata 2008/2009 go-dina docne{e, a vo Buxetot naOKV se obezbedeni sredstva zaisplata na plati za site 25 vrabo-teni, JDG #8 Mart# be{e prinude-na so prethodniot rebalans na bu-xetot sredstvata za plati da giplanira na stavkata 425990 - Dru-gi dogovorni uslugi, kade prekuAgencija za privremeni vrabotu-vawa, prakti~no treba{e da seisplatuvaat platite za ovie vra-boteni. Me|utoa, neizvesnosta poodnos na dobivawe na soglasnos-ta, onevozmoì isplata na platipreku Agencijata za privremenivrabotuvawa i JDG #8 Mart# za-docnetite plati za 25 vrabotenii natamu gi ispla}a{e od stavka-ta 40 - Plati, naemnini i nado-mestoci na vrabotenite.

So cel, prodolùvawe na do-govorite za rabota na 25-te vra-botenite vo JDG #8 Mart#, se vr{iprenamena na sredstvata vo iznosod 1.114.300,00 den. od stavkata425990 - Drugi dogovorni uslugi nagrupa 40 - Plati, naemnini i nado-mestoci na vrabotenite.

Sovetot na ovaa sednica giusvoi i Godi{nata programa zarabota na JDG #8 Mart# i JDG#Veseli Cvetovi# za 2008/2009godina.

Na 82-ta sednica od strana naSovetot na op{tina Kisela Vodase donese Zaklu~ok so koj se za-dolì Komisijata za statut ipropisi na Sovetot na op{tinaKisela Voda da izgotvi tekst zaizmeni i dopolnuvawe na Delov-nikot na Sovetot na Op{tinata,so ogled na toa {to materijaliteza sednicite na Sovetot ve}e sedostavuvaat po elektronski patkako bi moèlo ova pra{awe idelovni~ki da bide regulirano.Na sednicata izmenite bea usvo-eni, so {to Sovetot ja usvoi Odlu-kata za izmenuvawe i dopolnuva-we na Delovnikot na Sovetot naOp{tina Kisela Voda.

Po ovaa to~ka sednicata be-{e odloèna i nejzinoto prodol-ènie e prezakaàno za sreda, 5noemvri 2008 godina vo 11 ~asot.

Sovet na op{tina Kisela Voda

PROMENA NADELOVNIKOT PORADI

PO^NATOTO FUNKCIONIRAWE NA

ELEKTRONSKIOT SOVETSovetot na Op{tina Kisela Voda ja po~na 83-tasednica na koja se usvoija Izmenite i dopolnuvawe naBuxetskiot kalendar na Op{tinata za 2008 godina,a se usvoija i dve odluki i toa Odluka za izmena i do-polnuvawe-pro{iruvawe na sredstvata vo Buxetotna Op{tina Kisela Voda za 2008 godina i Odluka zaizmena i dopolnuvawe-prenamena na sredstvata voBuxetot na Op{tina Kisela Voda za 2008 godina.

• Me|u drugoto poten-cira{e gradona~alni-kot Xorxe Arsov vo svo-jot govor.

• Vo kulturniot del nasve~enata sednica nas-tapi horot i recita-torskata sekcija na OUKiril Pej~inovi}.

Sovetot na op{tinata Kise-la Voda, na 22.10, odrà sve~enasednica, po povod dràvniot praz-nik 23-ti Oktomvri, - Denot naMakedonskata revolucionernaborba. Pred, ~lenovite na Sove-tot svoe izlagawe imaa pretse-datelot na Sovetot, Zoran An-tovski i gradona~alnikot XorxeArsov. Poso~uvaj}i deka praz-nikot ima univerzalni vrednos-ti i zna~ewe za na{ata nacija,na{iot narod i za~uvuvaweto nana{iot identitet, me|u ostana-toto, praznikot ima istorisko iuniverzalno zna~ewe za na{iot

narod, istakna gradona~alnikotXorxe Arsov.

- Praznikot 23-ti Oktomvrie obele`je na makedonskata is-torija, den koj zna~i borba za za-~uvuvawe na makedonskata pra-voslavna crkva, den {to zna~i dasi sloboden so slobodna vizija isopstvena perspektiva. Deneska,imame sostvena dràva, no na{a-ta istorija govori deka Make-doncite nikoga{ ne treba da gozaboravat korenot, kade be{epo~etokot na edna bespo{tednaborba za sloboda i nezavisnost,a tokmu takvata borba ja zapo~-nale na{ite predci, na{ite ve-likani. Ako kaàm deka vo mi-natoto za predhodno iskaànitemisli se odelo vo zatvor, nemani{to novo da kaàm . Se likvi-dirale lu|e, se uni{tuvale seme-jstva, samo zatoa {to nekoj, bes-krajno i po cena na svojot ìvot,si ja sakal svojata tatkovina Ma-kedonija. No, deneska so golemagordost moàm da kaàm deka goispolnivme ostaveniot amanet

na na{ite predci. Deneska ima-me sopstvena dràva, slobodenduh, ~ista i ~esna misla, i ideiso koi ja razvivame i }e ja razvi-vame na{ata tatkovina, da ni bi-de svetlo sonce na idnite gene-racii, zavr{i gradona~alnikotXorxe Arsov.

Pretsedatelot na Sovetot,Zoran Antovski me|u drugoto go-vore{e za istorijata na makedon-skata revolucionerna borba.

- Op{tinata Kisela Vodapo vtorpat go ~estvuva ovoj praz-nik, zo{to od strana na Vladatapred samo dve godini e vovedenkako dràven praznik. No, na se-koj ~esen Makedonec, ovoj denmu e vreàn vo srceto, zo{to znaedeka na ovoj den, dale~nata 1893godina grupa intelektualci voSolun ja sozdale (MRO) make-donskata revolucionerna orga-nizacija za dobivawe na poli-ti~ka avtonomija i formirawena politi~ka svest, istakna pr-viot ~ovek na Sovetot ZoranAntovski.

- Vo sve~eniot del bea nag-radeni: Don~o Georgievski,Stoja Boìnovska, DragicaNaum~evska, SneànaZafirovska, Mira Ilievska,Dragan Todorovski, ElicaBuklevska i Simjanka Frtuni} ,vraboteni koi imaat najgolemsta` Op{tinata, dodeka vo kul-turniot del na sve~enata sedni-ca nastapi horot i recitator-skata sekcija na OU Kiril Pej-~inovi}.

Interesno e deka praznikot23-ti Oktomvri, tradicionalnose proslavuva i vo OU SV. Kli-ment Ohridski. Podgotvenata 90minutna programa, {to ja prez-entiraa u~enicite od najstaro-to osnovno u~ili{te vo Op{ti-nata, naide na odu{evuvawe kajroditelite, gradona~alnikot Xor-xe Arsov i mnogubrojnite gostiod pove}e institucii.

Odbeleàn dràvniot praznik 23-ti Oktomvri,-Denot na Makedonskata revolucionerna borba

„DENESKA IMAME SOPSTVENA DR@AVA, SLOBODEN DUH, ÎSTA I ÊSNA MISLA“

Pozdravno obra}awe na2. kongres na HDU vo britan-skata zona na odgovornostvo SR Germanija

Reklinghauzen, 28 avgust 1948 godina

Vo mnogu evropski zemji se ak-tivni partii, koi imaat hristijan-ska osnova i politikata ja vodatpoa|aj}i od taa verska osnova. Toavaì za Holandija, Belgija, Luk-semburg, [vajcarija, Francija, Ita-lija. I vo Soedinetite Amerikan-ski Dràvi stanuvaat s¢ pova`niglasovite – kako na pr. vo momen-tov na Foster Duls, koj vo ameri-kanskata nadvore{na politika naj-verojatno nabrgu }e ima va`na ulo-ga. Toj na Svetskata crkovna kon-ferencija vo Amsterdam izjavi de-ka samo so za~uvuvawe na hristijan-skite principi vo politikata emo`na povtorna izgradba na svetot.Smetam, deka vrskite koi {to giimame so hristijanskite partii odovie zemji, koi na zaedni~kite ma-nifestacii so radost ne prifati-ja kako ramnopravni, ne moàt dabidat dovolno intenzivni zatoa {tosamo ako se obedinat site sili, koikako nas stojat na istite osnovi, od-nosno, dokolku site politi~ki si-li vo cela Evropa se obedinat, }ebide mo`no da se spasi ne samo Ger-manija, tuku i voop{to Evropa.

Vo ova vreme politikata – vna-tre{nata i nadvore{nata – trebada se gleda vo ramkite na me|useb-nata povrzanost. Toga{ }e go vidi-me ona {to ve}e go napomenav, dekana ednata strana stoi ogromnata si-la na Azija, pretstavena preku Ru-sija i nejzinite satelit-dràvi,zajaknata od za{titata na komuni-sti~kata partija koja e prisutna vorazli~ni zemji od svetot, ovaa og-romna sila, koja ima sosema poina-kov duh i sosema poinakov na~in narazmisluvawe od na{iot na Okci-dentot. Vo taa smisla i Ju`na i Se-verna Amerika spa|aat vo duhot naOkcidentot, taka {to vo realnostana celata planeta se formiraledva golemi fronta ili s¢ u{te sesozdavaat. Evropa, iako e tolku ma-la i voeno mnogu slaba, sepak igramo{ne zna~ajna uloga vo ovaa bor-ba na duhovna rasprava, zatoa {to

tokmu Evropa e pribeì{te i iz-vor na hristijanskiot duh na Okci-dentot.

Kako stojat sega rabotite voEvropa? Ako se setite na vremetopred 45 godini i ako Vi stane jasno{to bila toga{na Evropa, kogaGermanija be{e najmo}nata drà-va vo Evropa, koga Francija i Ita-lija bea golemi sili, koga Anglijabe{e najgolemata pomorska sila,~ija{to flota be{e pogolema od-zemaj}i gi zaedno dvete floti sled-ni po golemina, koga SoedinetiteAmerikanski Dràvi s¢ u{te beadràva-dol`nik, koga so Avstro-Ungarija be{e povrzan celiot Bal-kan, a balkanskite dràvi povrza-ni so Zapadna Evropa, koga vo Ru-sija s¢ u{te ne vladee{e samo azi-atskiot del, tuku vlijanie ima{ezapadno-ruskiot del – i ako toga{ javidite dene{na Evropa, toga{ }ego prepoznaete potresniot pad. Nipristigna nova nade` za Evropa, atoa e pomislata na Evropskata uni-ja, na obedineta Evropa. Idejata nee nova, taa ve}e be{e izgovorenapred 100 godini i ve}e po Prvatasvetska vojna 1914/18 g. panevrop-skoto dvièwe pod rakovodstvo naKudenhove-Kalergi se obide da pri-dobie privrzanici. No toga{ taa ide-ja se smeta{e za pove}e ili pomal-ku utopisti~ka. Toga{ êr~il vopoznatiot govor vo Cirih ja izneseovaa ideja pred javnosta. Vo majovaa godina se odrà Ha{kiot kon-gres za obedineta Evropa, na koj beaprisutni mnogu zvu~ni imiwa na po-liti~ari od pove}eto evropskizemji, no toga{ s¢ u{te ne bea dele-girani od strana na svoite vladi.Osobeno britanskata vlada se dis-tancira{e od ovoj kongres pa duri ipredupredi da ne se posetuva. Sepakovoj kongres se odrà, i na nego sedonesoa zaklu~oci. Ovie zaklu~o-ci mislam deka se podneseni od stra-na na 200 pratenici na Dolniotdom do britanskata vlada, i potoataa se izjasni po niv.

Sega se ~ini kako celata ovaarabota da pravi ogromen napredokvo nejziniot razvoj, blagodareniena francuskata vlada koja ofici-jalno podnese barawe do niza evrop-ski dràvi, osobeno do Velika Bri-tanija, da imenuvaat komisija, ka-ko bi se podgotvil Evropskiot par-lament. Ovaa odluka na francus-

kata vlada vsu{nost se ~ini kakoedno od najva`nite istoriski slu-~uvawa vo godinite po zavr{uva-weto na vojnata. Ovaa odluka po-teknuva ili e vo soglasnot so odlu-kata na francuskata komisija zanadvore{ni raboti. Ovoj ~in nafrancuskata vlada vsu{nost e ~in,koj e mnogu pove}e od ~inot na se-ga{nata francuska vlada. Znaetedeka vo Velika Britanija po odnosna ova barawe be{e zazemen stavna ~ekawe. Objasnija deka najprvinmoraat da gi imaat mislewata navladite na drugite delovi na Bri-tanskata Imperija. Toa e se sosemarazbirlivo. Zatoa u{te poradosnae vesta, koga avstriskata vlada, bezprethodno proveruvawe na svet-skoto javno mislewe, izjavi dekaosobeno ja pozdravuva ovaa ideja.No spored mene ne e ba{ sosemarazbirlivo, koga vo London, ne znamod kogo, no sepak od zna~ajni pozi-cii, se izjavuva deka sega postojattolku mnogu zna~ajni raboti koitreba da se napravat, pa se nemavreme za ova pra{awe. Smetam dekatoa }e zna~i potpolno pogre{naprocenka na svetskata politika.Smetam deka sudbinata na Anglijae apsolutno povrzana so sudbinatana Zapadna Evropa. Vremiwata ko-ga Anglija ne be{e evropska sila,spored mene, minaa. Dokolku Za-padna Evropa ne se zdruì i eko-nomski i politi~ki ne zakrepne,toga{ i Anglija }e bide pogodenaod toa. Zatoa smetam deka pra{a-weto koe se odnesuva na poddr{ka-ta na idejata za spojuvawe na Evro-pa, e istovremeno i od golemo zna-~ewe za Anglija i se nadevam dekakako takvo }e bide prepoznaeno ipoddràno od strana na angliskatajavnost.

V~era po ova pra{awe svojstav zazema i vladata na Soedine-tite Amerikanski Dràvi, i mnoguenergi~no pobara Evropa da pro-dolì po ovoj pat. Ovoj stav na ame-rikanskata vlada treba osobeno dase pozdravi, imaj}i go predvid gole-moto politi~ko i ekonomsko vlija-nie, koe go imaat Soedinetite Ame-rikanski Dràvi. Moème da se na-devame deka ovoj apel na amerikan-skata vlada }e vlijae pottiknuva~-ki i kaj onie evropski zemji, koio~igledno s¢ u{te se dvoumat. Zna-~i smeeme da se nadevame deka ideja-

ta za obedinuvawe na Evropa }e mar-{ira onaka kako {to pred krajot nagodinata nikoj ne smeta{e deka }ebide mo`no. So toa povtorno ima-me nade` za Evropa, no i za Germa-nija, za na{ata sopstvena tatkovi-na, zatoa {to obedinuvaweto na Ev-ropa bez Germanija, vo sekoj slu~ajbez trite zapadni zoni na Germa-nija, ne bi zna~elo ni{to. Bez Ger-manija vakvoto obedinuvawe bi bi-lo bezna~ajno. Zatoa moèbi so ovaamanifestacija na francuskata vla-da – povtoruvam moèbi, mora da seizrazime so site mo`ni ograni~u-vawa – postoi promena na sfa}awe-to na bezbednosta na Francija. Pos-toeja i postojat {iroki krugovi voFrancija, koi veruvaat, deka fran-cuskata bezbednost se sostoi vo toa{to e mo`no podolgo da se konzer-vira sostojbata, kakva {to vladeesega vo Germanija, ili kako {to vla-dee{e do pred kratko – vpro~em ras-par~ena, letargi~na zemja. Toa e ap-solutno pogre{no mislewe, misle-we koe predviduva deka vakvata sos-tojba kone~no }e pridonese i za padna Francija. Se ~ini deka Francijasega obezbeduvaweto na sopstvenatasigurnost go gleda vo obedinuvawe-to na Evropa. Dokolku toa se slu~i,toga{ }e mora da ima temelna pro-mena vo odnosot na Francija kon Ger-manija. Promena, koja nie i kakoGermanci i kako Evropejci moèmesamo da ja pozdravime od srce i da japoddrìme. Jas li~no znam, a znamdeka mnogumina od Vas se sloùva-

at so toa, deka vo vospostavuvawetona traen dobrososedski odnos me|uGermanija i nejzinite zapadni sose-di, dràvite na Beneluks i Franci-ja, ja gledam prvata i najva`nata za-da~a na pretstojnata germanska nad-vore{na politika.

Interesot na SoedinetiteAmerikanski Dràvi za evropski-te raboti eden den }e izgubi od ne-govata sega{na sila i intenzitet,toga{ koga }e oslabne i sprotivs-tavenosta me|u Soedinetite Ame-rikanski Dràvi i Sovetska Rusija– a taa eden den vaka ili onaka }eoslabne. No Francija, dràvite odBeneluks i Germanija }e ostanat so-sedi vo Evropa, s¢ dodeka vo Evropa}e ìveat lu|e. Idninata na Evro-pa i na site ovie zemji, vklu~uvaj}ija i na{ata zemja, zavisi od toa daliovoj odnos trajno }e se smiri i }e sesredi. Zatoa dokolku vo Francijase podgotvi i se pokaè vakva prom-ena na stavot, toga{ vo interes naEvropa i na svetskiot mir istatatreba da bide osobeno pozdravena.Nie Germancite morame da storimes¢ ovoj odnos navistina da stane traj-no i dlaboko razbirawe.

Izvor: Frei und Geeint. Europain der Politik der Unionsparteien.Darstellungen und Dokumente;herausgegeben von GünterRinsche; Köln/Weimar/Wien,1997; S. 103-107.

Konrad Adenauer

NI STIGNA NADE@ - EVROPSKATA UNIJA

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

F O N D A C I J A

Izvadok od knigata GOVORI NA EVROPSKI POLITIÂRI 1946-2007

Vo izdanie na fondacijata Konrad Adenauer, kancelarija vo R. Makedonija

Naslov na orginalot: Europäishe Grundsatzreden 1946-2006,

Kondrad-Adenauer-Stiftung 2007

7www.kiselavoda.gov.mk

Konrad Adenauer (1876-1967), be{e prviot germanski sojuzen kancelar poVtorata svetska vojna i taa dol`nost ja vr{e{e od 1949 g. do 1963 g. Od1951 g. do 1955 g. istovremeno be{e i minister za nadvore{ni raboti. Ade-nauer se zalaga{e za “Obedinuvawe na Evropskite Dràvi”, zatoa {to be{eubeden deka samo na toj na~in moè trajno da se za~uva mirot vo Evropa. Vo1957 g. toj be{e eden od potpisnicite na Rimskite dogovori. Se smeta zaeden od tatkovcite i osnova~ite na EU.

8

URBANI ZAEDNICI URBANI ZAEDNICI • • URBANI ZAEDNICI URBANI ZAEDNICI • • URBANI ZURBANI Z

Gra|anite vo Op{tinata gi razgledu-vaat i zazemaat stavovi za rabotite od nepos-redno i sekojdnevno zna~ewe od svojot ìvoti rabota i perku oblici na mesna samoupravakoi moàt da gi osnovaat soglasno donese-niot Statut na Op{tina Kisela Voda.

Vo Op{tinata kako oblici na mesnasamouprava moàt da se osnovaat vo gradsko-to podra~je-urbani zaednici, a vo naselenitemesta-mesni zaednici. Oblikot na mesna sa-mouprava se osnova, vo podra~jeto na gradotza urbana zaednica soglasno urbanisti~kiotplan, a za naselenite mesta na katastarskataop{tina na naselenoto mesto. Op{tinataKisela Voda e me|u prvite Op{tini vo dr-àvata {to formira urbani zaednici.

- Vo Op{tina Kisela Voda funkcioni-raat vkupno 14 urbani zaednici i toa: 11 Ok-tomvri-baraki, 11 Oktomvri-zgradi, KiselaVoda, Pintija, naselba Dra~evo, Usje, Prì-no, Cvetan Dimov, selo Dra~evo, Birarija,Crni~e, Pripor, Podstanica i StaklaraKamnik – veli Marijan Stojan~evski, rako-voditel na Ssktorot za urbani zaednici, iprodolùva. - Od ovie 14 urbani zaedniciOp{tinata vo 4 od niv (Pintija, naselbaDra~evo, 11 Oktomvri-baraki i selo Dra~e-vo) ima vraboteno sekretari so redovno ra-botno vreme. Sekretarite koi {to se vrabo-teni vo urbanite zaednici pretstavuvaat nanekoj na~in isturena kancelarija na Op{ti-nata. Imeno, kaj niv gra|anite potpolnuvaatnajrazli~ni barawa za asfaltirawe ili re-konstrukcija na ulici i pati{ta, za podobroosvetluvawe vo nivnoto naseleno mesto, ba-rawa za najrazli~ni ekolo{ki proekti, zafekalna i atmosverska kanalizacija i dr.Potoa istite tie barawa se dostavuvaat odsekretarot na UZ do prednata kancelarija naedno{alterskiot sistem vo Op{tina KiselaVoda. Na ovoj na~in funkcioniraat urbani-te zaednici vo Op{tinata i sekako ovaa or-ganiziranost pridonesuva gra|anite da nemapotreba da tro{at vreme i finansiski sred-stva da doa|aat vo Op{tinata tuku toa za niv

Urbanata zaednica Dra~evo - naselba,aktivno funkcionira od 2006-ta godina.Zapazuvaj}i gi site zakonski normi, se for-mira Sovet od devet sovetnici, a tie pak,izbraa pretsedatel, - veli Slobodan Ana-stasovski, prviot ~ovek na Urbanata zaed-nica Dra~evo naselba i prodolùva.- Siteovie funcii se besplatni, i site se obidu-vame sekoj na{ sloboden moment da go pos-vetime na razvojot na na{ata Urbana zaed-nica kako i da gi re{avame problemite nagra|anite. Vo izminatite decenii, ovojling me|u gra|anite na urbanata zaednicaDra~evo - naselba i op{tinata Kisela Vo-da ednostavno ne postoe{e. So doa|awetona ovaa lokalna vlast na ~elo so gradona-~alnikot Xorxe Arsov, rabotite si dojdoana svoe mesto.

- [to zna~i toa, deka po~naa da sere{avaat problemite na gra|anite?

Tokmu taka. Na{ite barawe do Op{-tinata vo izminatata decenija ostanuvaasamo na hartija ili pak nekade se gubea voop{tinskite lavirinti. Ovde vo Dra~evoso godini ne se frlilo nitu lopata asfalt.Ednostavno, neopravdano od strana na lo-kalnite vlasti so godini bevme zaboravenikako naseleno mesto. Sega, e druga rabota-ta. Gledame deka se raboti. Moèbi i zatoasakame site nasobrani problemi i dilemida gi razre{ime vedna{, no gra|anite morada imaat trpenie i se }e bide vo red.

Dali uspe{no funkcionira kacelari-jata na Urbanata zaednica?

- Pred Op{tinata da vraboti tehni~-ki sekretar, site sovetnici deùraa vo kan-celarijata. Sega rabotite se poednostavija.

Site barawa na gra|anite tehni~kiot sek-retar ima zada~i dnevno da gi dostavuva doop{tinskata administracija. Toa zna~ideka, na gra|anite im se za{teduva vreme-to, no voedno nivnite problemi stanuvaatprioritetni za Op{tinata vo delot na br-zinata na re{avaweto na problemite. Do-kolku ima barawa ili predlog od gra|ani-te koj e od neophodna va`nost za gra|anite,toga{ Sovetot na Urbanata zaednica zase-dava, zazema stav i na sredba so gradona~al-nikot se gleda na~in da se re{i problemotna op{to zadovolstvo. Moram da istaknamdeka sekoga{ imame otvorena vrata kaj gra-dona~alnikot Arsov. Organizirame i re-dovni sredbi me|u gra|anite i gradona~al-nikot Arsov na sekoi tri meseci.

Op{tinata gi prifa}a li ideate nagra|anite?

- Da, dokolku se vo soglasnost so de-talniot plan i dokolku se izvodlivi i vokorist na gra|anite. Eve na primer izgra-deniot Park na penzionerite, detskite ig-rali{a na Kiro Fetak i Uì~ka Republi-ka, izgradenata svetlosna instalacija napove}e ulici koi so godini bea vo temnica,mnogute asfaltirani ulici niz Dra~evome|u koi Savka Dimkova i Uì~ka Repub-lika, da ne ja zaboravime - Piliklinikata- Dra~evo. Da be{e lesno, i pred ovaa lo-kalna vlast nekoj od minatite gradona~al-nici }e uspee{e ambulantata vo Dra~evoda ja preuredi vo Poliklinika. No, nikojvo toa ne uspea se do doa|aweto na XorxeArsov. Toa navistina Op{tinata go napra-vi vo sorabotka so Ministertsvoto za zdrav-stvo, no inicijativata za realizacijata be-

{e potiknuvana tokmu od lokalnata vlast.Istoto be{e i so voveduvaweto na kantiteza otpad. Mnogu skeptici mislea deka ovaaakcija na Op{tinata nema da uspee, no segaimame ~ista naselba kakva {to ne ja pame-time dosega.

- Koi se prioritetite na va{ataUrbana zaednica?

Glaven prioritet e da se odrì se-ga{niot trend i nikoga{pove}e da ne bide-me zaboraveni. Nie znaeme deka vo Op{ti-nata ima 14 Urbani zaednici, no ovaa lo-kalna vlast dokaà deka moè da se rabotisekade po malku. Site gra|ani vo Op{tina-ta da se po~uvstvuvaat deka se ramnoprav-ni. [to se odnesuva do prioritetite, giimame pove}e. Ni trebaat detski igrali{-ta na ulicite Male{evska i Gernika, Sta-dionot vo - Dupkite - teniskite igrali{ta,proektite na Agencijata za mladi i sportnaskoro gi o~ekuvame da se realiziraat,kako i da se zapo~ne izgradbata so vodovo-dot kaj Marles, - zavr{i Slobodan Anasta-sovski, pretsedatel na Urbanata zaednicaDra~evo - naselba.

Realizirani proekti vo UZ naselba Dra~evo

• Izgraden e pogolem park na penzio-nerite so parterno ureduvawe na ulicaDra~evska;

• Izgraden e pogolem parking sprotina ulica Dra~evska;

• Poplo~eni se trotoarite so beka-ton plo~ki na potegot od mostot na Marko-va reka pa se do benziskata na mak-petrol;

• Izgradeno e detsko igrali{te so si-te popratni elementi na ulica Kiro Fetak;

• Izgradeno e kombinirano igrali{-te na ulica Kiro Fetak;

• Izgradeno e igrali{te za mal fud-bal so ve{ta~ka treva do golemiot park kajpo{tata na ulica Dimitrija ûpovski;

• Izgraden e trotoar na ulica KiroFetak na potegot od naselbata do mesnos-ta rampa kaj Dolno Lisi~e;

• Postavena e nova svetlosna mreàso novi kandelabri na ulicite: Slavka Dim-kova, Ratko Mitrovi}, @arko Zrewanin;

• Postaveni se legnati prepreki naulicite: Male{evska, Slavka Dimkova,Ratko Mitrovi}, @arko Zrewanin;

• Ambulantata vo naselba Dra~evo vosorabotka so Ministerstvoto za Zdravstvoe prena meneta vo Poliklinika, isto takaizvr{eno e holtikulturno ureduvawe oko-lu novata Poliklinika so parterno ureden;

• Izvr{ena e kompletna sanacija nadupkite na site ulici vo naselba Dra~evo.

• Kompletno se asfaltirani sledniveulici:Slavka Dimkova, Bistra, Uì~ka Re-publika i krak na ulica Dra~evska

• Izgradena e i pu{tena vo upotrebaulicata Mi{evska 1 na potegot pome|u na-selba i selo Dra~evo

• Izvr{ene e rekonstrukcija na sport-skoto igrali{te vo O. U Kuzman [apkarev

• Postaveni se novi soobra}ajni znaci• Ostraneti se starite konteweri i

postaveni se plasti~ni kanti za sobirawena smetot

• Postaveni se novi klupi vo parko-vite vo celata naselba

• Za podobruvawe na osvetluvawetovo naselbata postojano se vr{i promena napostoe~kite pregoreni sijalici a se zame-nuvaat so natriumski sijalici koi se poe-konomi~ni

• îstewe na deponii vo Ciglana vonaselba Dra~evo

URBANITE SE POTREBA N

Vo nekoi od novite urbani zaednjekti, zaradi pofunkcionalno rate da dobijat efikasen servis oMarijan Stojan~evski prviot Op{tinata

- Ovde vo Dra~evo so godini ne se frlilo nitu lopata asfalt. Ednostavno, neopravdano odstrana na lokalnite vlasti so godini bevme zaboraveni kako naseleno mesto. Sega, e druga rabo-tata. Gledame deka se raboti. veli Slobodan Anastasovski pretsedatelot na Urbanata zaed-nica Dra~evo - naselba

DRAÊVO NE E POVE]E ZABORAVENA DESTINACIJA

Rekonstruiranata Urbana zaednica „P

Ambulantata stana

Poliklinika

Parkot na penzionerite

9

AEDNICI AEDNICI • • URBANI ZAEDNICI URBANI ZAEDNICI • • URBANI ZAEDNICIURBANI ZAEDNICI

go pravat sekretarite koi se prakti~nonivni servis. Vo site urbani zaednici se for-mirani Soveti kako i izbran pretsedatel naurbanata zaednica.

Ovie Soveti gi zastapuvaat interesitena gra|anite, nosat najrazli~ni odluki ipredlozi do Op{tinata.

Kakva e sostojbata so objeketite vo koise smesteni urbanite zaednici?

Gradona~alnikot na Op{tina KiselaVoda Xorxe Arsov po negovoto doa|awe uspeada go zaìvee funkcioniraweto na utbanatasamouprava. Za toa sekako be{e potrebnovreme i finansiski sredstva poradi renovi-rawe na postoe~kite objekti koi gi koristaturbanite zaednici .

Duri vo nekoi od novite urbani zaedni-ci se izgradija sosema novi objekti se zara-di pofunkcionalno rabotewe na istite iovozmoùvawe gra|anite da dobijat efikasenservis od op{tinata Kisela Voda.

Kolku se ~esti sredbite me|u grado-na~alnikot Arsov i gra|anite od UZ?

- Gradona~alnikot sekoja godina naj-malku 4 pati gi posetuva site urbani zaedni-ci. Na sredba so gra|anite razgovara za niv-nite problemi i prioriteti za re{avawe. Vonaredniov period vo organizacija na Sek-torot za urbani zaednici vo op{tina KiselaVoda }e bidat organizirani pove}e anketina naselenieto vo site urbani zaednici zapromena na imiwata na site UZ i promena vonovi imiwa na li~nosti od tie naseleni mes-ta koi {to mnogu doprinele na razli~enna~in za podobruvawe na op{testveniot ì-vot ili afirmirawe na tie naseleni mestaod kade {to poteknuvaat.

Sekako ovaa incijativa Op{tinata ja spro-veduva po barawe na gra|anite vo sklop so zako-not za lokalna samouprava, - veli MarijanStojan~evski Kordinator so urbanite zaednici.

Koga }e se spomene Urbanata zaedni-ca 11-Oktomvri -baraki, samo po sebe senametnuvaat tri golemi kapitalni proek-ti koi se od egzistencionalno zna~ewe zagra|anite koi ìveat vo ovaa naselba.Zagaduvaweto koe doa|a od Cementarni-cata-Usje so decenii e rak-rana na gra|a-nite, soobra}ajniot lavirint {to go na-metnuva glavnata soobra}ajna arterija naOp{tinata ulicata Prvomajska. i sekako,nemaweto na atmosferska kanalizacija.Pri prviot poroen do`d, naselbata sepretvora vo ezero, kade gra|anite makama~at da izlezat od svoite domovi.

- To~no e deka ovie problemi se pri-oritetni, no to~no e i toa deka vo izmina-tiot ~etirigodi{en period del od ovieproblemi se re{ija a del se vo tek nare{avawe, istakna Vase Tasevski pretse-datelot na UZ 11-ti Oktomvri baraki iprodolì, - Moram da napomenam deka,kone~no, se najde lokalna vlast koja i zas-tana na patot na mo}nikot CementarnicaUsje. Site dosega{ni gradona~alnici beapolitikanti i ne se grièa za gra|anitena na{ata naselba koja e najzate~ena odovoj problem bidej}i e najblisku do Ce-mentarnicata Usje. Gradona~alnikot Xor-xe Arsov be{e inicijator na Cementarni-cata da ne i se dade dozvola za koristewena gumite kako gorivo, a site gra|ani gopodrùvaat vo predlogot Cementarnicatada koristi kako gorivo zemjen gas namestozloglasniot petrol koks koj prakti~no imgi zacrni ìvotite na gra|anite. Go pod-drùvame i negoviot predlog na Prvomaj-ska da se postavat informativni tabli zasledewe na rabotata na Cementarnicata,

Dali postavenite semafori i radari

kone~no go re{ija problemot

so Prvomajska?

- Zadovolni sme od inventivnosta naOp{tinata. Alarmot na gra|anite po ne-kolkute soobra}ajni nesre}i, nadle`niteslu`bi vo administracijata, rabotea na-porno zaedno so gradskite vlasti i MVR zakone~no re{avawe, Po postavenite sema-fori i radari, kako i po dobrata postave-na horizontalna i vertikalna signaliza-cija, pove}e nema no}ni trki i nesre}i naPrvomajska.

Atmosferskata kanalizacija e ve~en

problem na gra|anite od 11-ti

Oktomvri baraki?

- Za re{avawe na ovoj problem vo mi-natata decenija se iznaslu{avme samo lagi.Fakt e deka nema{e izraboteno nitu proektza re{avawe na ovoj problem. Spored, pos-lednite informacii od Op{tinata ve}e eizraboten proektot koj ~ini 800 iljadi evra,Op{tinarite ni rekoa deka proektot ve}ego ponudile na nekolku donatorski linii,Dokolku ne se najdat pari za realizacija,gradona~alnikot Arsov ni veti deka }e sezeme kredit za da se re{i problemot.

Dali gra|anite se zadovolni od

funkcioniraweto na kancelarijata

na urbanata zaednica i sorabotkata

so Op{tinata?

Poslednite anketi govorat deka sezadovolni. Tamu, Op{tinata ima vrabo-teno sekretar koj gi prima site barawa nagra|anite i sekojdevno gi dostavuva doop{tinskata administracija. Epilog navakvata uspe{na rabota se i mnogute re{e-ni problemi vo osvetluvaweto, asfaltira-weto, saniraweto na ulicite, reakonstruk-cijata na sportskiot centar, izgradbata natrim patekata, realizacijata na proektotpro{iruvawe na bulevarot Srbija i mnogudrugi. Se nadevame deka uspe{nata sora-botka me|u Op{tinata i UZ 11-ti Oktom-vri baraki i vo idnina }e prodolìm,-zavr{i Vase Tasevski prviot ~ovek na UZ11-ti Oktomvri baraki.

Realizirani proekti vo UZ 11 Oktomvri-baraki

• Renoviran e parkot vo centarot nanaselbata vo koj se postaveni 10 novi sija-li~ni stolbovi so {to kompletno se os-vetluva samiot centar na naselbata;

• Po prethodno izgotveni proektipostaveni se semafori na ulica Prvomaj-ska i na dvata vleza vo naselbata (edniotna ulica Trajko Ivanov i drugiot na ulicaSpiro Gulap~ev);

• Postaveni se radarski uredi na uli-ca Prvomajska;

• Izgraden e nov bulevar koj gi svrzu-va bul. Srbija i Sava Kova~evi} vo dolì-na od 700 metri;

• Realizirani se mnogu barawa za os-vetluvawe an ulicite: Eftim Sprostra-nov, Petar Drap{in, Spiro Gulap~ev,Dobromir Hrs, Lazar Dimitrov, Prvo-majska, bul. Srbija;

• Kompletno e asfaltirana nova uli-ca na bul. Srbija 11-19;

• Kompletno se sanirani dupkite naslednive ulici: Spiro Gulap~ev, Kuma-novska, Dobromir Hrs, Lazar Dimitrov,Prvomajska;

• Izgradena e nova sportsko-rekre-ativna (trim pateka) kraj prugata vo dol-ìna od dva kilometri;

• Renovirano e postoe~koto fudbal-sko igrali{te so stavawe na nov asfalt ipostavuvawe na visoka ograda;

• Renovirano e i teniskoto igrali{-te so nov asfalt i nova ograda;

• Izgradeno e novo ko{arkarsko ig-rali{te i na istoto postavena e komplet-no nova ograda;

• Prezentirani im se na gra|anitedva Detalni urbanisti~ki planovi za bul.Srbija i Gradinar 1.

ZAEDNICI NA GRA\ANITE

nici se izgradija sosema novi ob-abotewe i ovozmoùvawe gra|ani-od op{tinata Kisela Voda, veli

~ovek na urbanite zaednici vo

CEMENTARNICA I KANALIZACIJATA GLAVEN PROBLEM NA GRA\ANITE

- Gradona~alnikot Xorxe Arsov be{e inicijator na Cementarnicata da ne i se dade dozvolaza koristewe na gummite kako gorivo, a site gra|ani go podrùvaat i vo predlogotCementarnicata da koristi kako gorivo zemjen gas namesto zloglasniot petrol koks, veliVase Tasevski pretsedatel na UZ 11-ti Oktomvri baraki

Potstanica“

Trim pateka

Reoviraniot sportski kompleks

O B R A Z O V A N I E

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Vo ramkite na odbeleùvawena Detskata nedela pod naslov “S¢za decata”, vo JDG ”Veseli Cve-tovi” se odràa brojni aktivnos-ti vo i nadvor od objektite nagradinkite. Sekoja aktivnost be-{e gri`livo osmislena, kako {todolikuva za na{eto najgolemo bo-gatsvo-decata, a tie niz ovie ak-tivnosti se zabavuvaa, se ~ustvu-vaa sakani i zadovolni, a pred s¢se educiraa i gi zbogatuvaa svoiteznaewa i iskustva.

Vo site objekti be{e odrànMuzi~ki hepening prosleden somnogu muzika i poraki za detski-te prava i obvrski, kako i natpre-varuva~ki igri “Mali sportisti”kade {to decata niz sportski ig-ri se natprevaruvaa, druèa i za-bavuvaa. Isto taka, za decata odsite vospitni grupi vo gradinka-ta na 6 i 7 oktomvri be{e organi-zirana teatarska pretstava vo iz-vedba na teatarot Krik, pod nas-lov “Xuxeto Rumpel{tilhen”.

- Kako najvpe~atlivi momen-ti od Detskata nedela bi ja izd-voila posetata na decata od dvetegolemi grupi od objektot #Son~o-gled# na Policiskata stanica ON

Kisela voda na 9 oktomvri. Deca-ta imaa mo`nost neposredno da sezapoznaat so ìvotot i rabotatana policiskata stanica. Bea orga-nizirano pre~ekani od vrabote-nite i bea zapoznaeni so del odvozilata i opremata so koi raspo-lga policiskata stanica, kako{to se defender, krajsler, motor-cikl i velosiped.

Vo natamo{noto razgleduva-we decata se zapoznaa so deùrna-ta slu`ba i rabotata vo nea: pri-em na stranki po telefon, {alteri razgovor po radio vrska. Decataneposredno bea zapoznaeni so ko-mandirot na policiskata stanicai so negovite rabotni obrski.

Interesni bea pra{awata{to decata im gi postavuvaa navrabotenite na koi dobivaa celos-ni odgovori. Vo znak na blago-darnost decata pred vraboteniteod policiskata stanica izvedoapriredba so sodrìni {to gi u~atvo gradinkata, a pred da ja na-pu{tat policiskata stanica do-bija podaroci, donirani od OBSE~ij {to pretstavnik be{e prisu-ten za vreme na posetata i ak-tiv-no ja slede{e istata, veli direk-

torkata Pav-linka Kara-mazova.

I n a k u ,istiot den vopopladnev-nite ~asovi,vo objektot#Koki~e# seodrà Muzi-~ki hepeningnasloven ka-ko “Sekoe de-te e dete”. Soprigodna pro-grama decataod site vos-pitni grupise pretstavi-

ja pred roditelite i mnogubro-jnite gosti. Vo natamo{niot teku~estvuvaa decata od muzi~kotou~ili{te so individualen nastapna flejta, sintisajzer, violon~e-lo i interpretacija na pobedni~-kata pesna na Evrosong. Pritoa,u~estvuvaa i Katerina \or|ievaod grupata “Neli ti rekov” so nej-zinata }erka Larita so svoja nu-mera, a po~esniot gostin akterotRade Rogoàrov gi razveseli nesamo decata, tuku i vozrasnite.

Hepeningot se odrùva{e vodvorot na gradinkata, so profe-sionalno ozvu~uvawe, a organiza-tori bea vrabotenite od objekt“Koki~e” i stru~niot rabotnik pomuzi~ko vospituvawe.

Na 10 oktomvri vo Muzejot naMakedonija be{e prezentiranproektot “I jas znam {to e toa...Arheologija”. U~esnici bea de-cata od golemata grupa na objekt”Sinoli~ka”. Prezentacijata be{erealizirana vo prisustvo na ro-ditelite na decata, Aktivot navospituva~i pri JDG”Veseli Cve-tovi”, kako i mnogubrojni gosti.

- Decata pokaàa golem inte-res za ovaa oblast i se zdobija sodosta znaewa od arheologijata.Poseben vpe~atok im ostavi pose-tata na arheolo{koto nao|ali{-te Skupi, kade direktno se zapoz-naa so profesijata arhelog, kakoi so procesot na iskopuvawe i res-tavrirawe na pronajdenite delo-vi {to podocna se nao|aat vo mu-zejskite vitrini. A, na krajot,kako blagodarnost kon vraboteni-te vo muzejot i prisutnite gostidecata se pretstavija so nekolkuto~ki podgotveni za toj nastan odoblasta na na{eto kulturno bo-gatstvo, dodava Karamazova.

Inaku, JDG #Veseli cvetovi#raspolaga so ~etiri objekti vokoi se opfateni 595 deca vo 26vospitni grupi. Godinava sora-botkata so Op{tina Kisela Vodarezultira{e so podobruvawe nauslovite za prestoj na decata iestetskiot izgled na objektite.

- Godinava se napravi mnoguvo odnos na tekovnoto-investi-ciono odrùvawe na objektite, seso cel decata da se ~uvstvuvaatprijatno za vreme na nivniot pre-stoj vo gradinkata, veli Kara-mazova.

R. T.

Vo JDG „Veseli Cvetovi“

ODBELE@ANA DETSKATA NEDELA POD NASLOV „SÈ ZA DECATA“

Vo site objekti be{e odràn Muzi~ki hepening prosleden so mnogu muzikai poraki za detskite prava i obvrski, kako i natprevaruva~ki igri, „Malisportisti“, kade {to decata niz sportski igri se natprevaruvaa, druèa izabavuvaa - istakna Pavlina Karamazova, direktor na gradinkata.


O T ^ ZE T

Po~ituvani gra|ani,

Poslednite meseci od tekov-nata godina koga gi sumirame re-zultatite od na{ata rabota, kakoSektor za obrazovanie, kultura,sport i mladi vo Op{tina KiselaVoda, moème da konstatiramedeka sme zadovolni.

Zadovolstvoto e u{te pogole-mo so soznanieto deka i decata iu~enicite, onie za koi i postoi-me, go ~uvstvuvaat toa i go izrazu-vaat preku nivnite aktivnosti.

Rezultatite od nivniot i na-{iot anga`man se evidentni vosite OU/JDG vo op{tina KiselaVoda.

Li~no, moàm da iskaàmblagodarnost pred javnosta na ra-kovodnite timovi vo osnovniteu~ili{ta i javnite detski gradin-ki za kooperativnosta.

Istovremeno go iskaùvam imoeto ~uvstvo na gordost i zado-volstvo {to vo Op{tina KiselaVoda se imenuvani direktori koidostojno go nosat imeto ,,prosve-tari,,

Stilot i tempoto na Gradona-~alnikot i op{tinskata adminis-tracija, preku Sektorot za obra-zovanie, kultura, sport i mladi,go prifatija, a so zadovolstvopridonesuvaat i vo kreiraweto,dinamikata i realizacijata naaktivnostite.

Rabotata na OU/JDG ne bi mo-èla da bide vaka uspe{na, se raz-bira ako ne postoe{e tesna sora-botka so U~ili{nite/Upravniodboti vo OU/JDG, so Sovetite naroditeli, kako i ostanatite sora-botnici.

Golem pridones za uspe{narealizacija na site aktivnostidadoa roditelite. Tie organizira-no analiziraa, sledea, iniciraa,predlagaa sugeriraa, a nivniotglas be{e dragocen i po~ituvanpri donesuvaweto na zna~ajni od-luki.

Blagodarenie na pogore iska-ànoto, se realiziraa mnogubro-jni aktivnosti, prikaàni, so ro-kovi, so mesto na odrùvawe, soceli {to sme sakale da gi postig-neme.

So eden zbor, planiranotobe{e realizirano, na op{to zado-volstvo, {to za Gradona~alnikotna Op{tina Kisela Voda g-dinXorxe Arsov, za op{tinskata ad-ministracija i za Sovet na op{-tina Kisela Voda e stimul pove}eza natamo{ni aktivnosti.

Sektorot za obrazovanie, kul-tura, sport i mladi i natamu }e setrudi da pridonesuva vo sprovedu-vawe na reformi vo vospitno -obrazovniot sistem, vo podobru-vawe na kvalitetot na nastavno -vospitniot proces, vo kadrovataekipiranost, vo iskoristuvawetona ~ove~kite resursi, vo u~ewetoi znaeweto

Site podolunavedeni proek-ti se realizirani {to e evident-no od prikaànite aktivnosti pomeseci

SEPTEMVRI 2007 GODINA01.09.2007 god. - Se odbeleà

po~etok na u~ebnata 2007/08 godi-na so priredbi vo site OU/JDG voOKV.

08.09.2007 god.. - Se postavikamen temelnik na sportska sala,,Nezavisna Makedonija,, vo dvo-rot na OU,,Nevena Georgieva -Duwa,, a po povod 8mi Septemvri- Denot na nezavisnosta na Make-donija.

OKTOMVRI 2007 GODINA10.2007 god. - Se odbeleà

Svetskiot den na pe{a~ewetopreku organizirani grupi od OU,{to pe{a~ea do êples.

05.10.2008 god. - Se osnova Op-{tinski sojuz na u~ili{en sportna Kisela Voda za rekreacija nau~enici, so davawe mo`nost na siteu~enici od OU/od OKV da spor-tuvaat besplatno i organizirano

11.10.2007 god. Se odbeleà,,Nedela na deteto,, preku prired-bi i priem na u~enicite vo Detskaorganizacija so masovno u~estvo nasite u~enici i roditeli, {to stanatradicionalna manifestacija.

15-17.10.2007 god. - Vo OU ,,Ne-vena Georgieva - Duwa,, se reali-zira{e akcija za sobirawe na sta-ra hartija vo sorabotka so AD Ko-muna,, Skopje so cel da se educi-raat u~enicite vo toj pravec i danau~at za sekundarnite surovini.

NOEMVRI 2007 GODINA13.11.2007 god. - Vo ~est na

praznikot 13 Noemvri- Denot naosloboduvawe na Skopje, vo dvo-rot na OU,,Krume Kepeski,, - Sve-~eno be{e otvoren rekonstruira-

niot spomenik ,,Slobodno Skopje,,so prigodna programa i u~estvo nau~enici, roditeli, vraboteni, So-juz na borci, mesni zaednici I dr.

13.11.2007 god. - Po povod 13-ti Noemvri - Denot na oslobo-duvawe na Skopje - Sve~no be{epu{tena vo upotreba trim - pate-kata so prigodna programa pod-gotvena od u~enici od OU/JDG voOKV, na koja pateka vo idnina }ese slu~uvaat najrazli~ni sodrì-ni, so prisustvo na mnogubrojnipretstavnici od u~enici, rodite-li, vraboteni, mesni zaednici i dr.

DEKEMVRI 2007 GODINA13 i 14.12.2007 - Be{e poseten

kabinetot na Gradona~alnikot naop{tina Kisela Voda od deca odJDG,,8 Mart,, i JDG,,Veseli Cve-tovi,, pri {to se napravi neposre-den kontakt pome|u decata i tat-koto na Op{tinata.

26.12.2007 god. - Se organizi-ra{e Novogodi{na pretstava,,Humoristi~en ~as,, vo u~ili{teza deca so posebni potrebi ,,D-rZlatan Sremec,, i se doniraa No-vogodi{ni paket~iwa.

28.12.2007 god. - Se odrà no-vogodi{na pretstava ,,Humoris-ti~en ~as,, vo golema sala na op{-tina Kisela Voda za decata nabranitelite ,za decata so poseb-ni potrebi od OU/JDG vo OKV iza deca na vrabotenite vo OKV,pri {to im bea podeleni Novogo-di{ni paket~iwa.

JANUARI 2008 GODINAJanuari-april - Vo JDG ,,Ve-

seli Cvetovi,, ve{e realiziranproektot ,,Iako sum mal i jas znamPrva pomo{,,

FEVRUARI 2008 GODINA02.2008 god. Be{e podgotven

proekt ,,Spomen obele`ja,, za pe-

riod 2008/2012 godina so cel negu-vawe na tradicijata, nadgradba naduhovnata i materijalnata vred-nost od istorisko i kulturno zna-~ewe za op{tina Kisela Voda ipo{iroko.

MART 2008 GODINA06.03.2008 god. Vo OU ,,Kuz-

man Josifovski - Pitu,, se reali-zira{e proektot ,,Zasadi drvce,,pri {to hortikulturno se urediu~ili{niot dvor.

12.03.2008 god. Se odbeleà,,Denot na drvoto,, so u~estvo nasite OU/JDG, a so toa OKV se vklu-~i vo proektot na Vlada na RM.

20.03.2008 god Vo OU ,,NevenaGeorgieva - Duwa,, se odrà Kviznatprevar na tema: ,,Makedonijazemja na sonceto i vrutok na veli-kani,, so u~estvo na site OU voOKV, so cel nadgradba na znaewa-ta so razvivawe qubov kon tatko-vinata.

APRIL 2008 GODINA08.03.2008 god. Se odbeleà

Patroniot praznik na JDG,,8Mart,, so mototo: ,,Makedonija vosrceto moe“, preku priredba iizlo`ba od izrabotki od aktiv-nostite vo ramkite na proektot.

21.03.2008 god. - Se odbeleàDen na proletta i Patronenpraznik na JDG,,Veseli Cvetovi,,so moto:

,,I prirodata slavi so nas,,preku priredba i zasaduvawe nacve}iwa i drvca, od strana na vra-boteni i na roditeli.

21.03.2008 godina - Se odbel-eà Den na ekologija so aktiv-nosti:

- vo u~ili{tata, so sreduvawena u~ilnicite, kabinetite,panoa-ta i sl.

- vo u~ili{nite dvorovi sozasaduvawe na saden materijal odeko-paketite dobieni kako dona-

cija od Op{tina Kisela Voda.,kako i ~istewe na u~ili{nitedvorovi.

22.03.2008 godina - Se izvr{iPo{umuvawe na versko-rekrea-tivniot centar ,,Tri kru{i,,sou~estvo na u~enici i roditeli odOU od Dra~evo,preku ekolo{kitesekcii, kako i pretstavnici odmesni zaednici.

24.03.2008 godina - Se odbele-à Patronen praznik na OU,, Ki-ril Pej~inovi},, - preku muzi~ko -dramski nastap na u~enici od vtoro,treto i ~etvrto odd. nasloven:,,Boite na proletta vo Makedonija,,

- Preku Integriran ~as po pred-metite Fizika i Makedonski jazik,nasloven: ,,Sobir na u~enici”, sou~enici od sedmo i osmo oddelenie.

- Preku Proekt po Angliskijazik - so zaglavie: ,,Globalno ti-nejxersko istraùvawe,, so u~e-nici od sedmo i osmo oddelenie.

- Preku Dramsko-muzi~kinastap nasloven ,,Drevna Makedo-nija,, so u~enici od sedmo i osmooddelenie i u~ili{en hor.

31.03.2008 godina so po~etokvo 11 ~asot vo OU,,Nevena Georgi-eva - Duwa,, se odrà tribina podnaslov ,,Gi otkrivame posebnos-tite, ulogata izna~eweto na EU“.U~esnik na tribinata-gospodinFuere.

05.04.2008 god. - Vo OU ,,Par-tenija Zografski,, se odrà Re-gionalen natprevar po matemati-ka, pri {to u~enicite od OKV po-kaàa odli~ni rezultati.

21.04.2008 god. - Se realizi-ra{e proekt ,,Ednodnevna likov-na kolonija Tri kru{i,, vo sora-botka so Detski likoven centar,so cel pottiknuvawe na kreativ-nosta na u~enicite i otkrivawena talentirani u~enici.

MAJ 2008 GODINA

09.05.2008 god. - Vo OU ,,KirilPej~inovi}” i COU,,Rajko @inzi-fov,, se realizira{e proektot,,ôkolino - Informati~ka u~il-nica,, vo sorabotka so Agent-Net,so cel druèwe na decata i u~es-tvo vo natprevar za dobivawe nanagledni sredstva.

24.05.2008 god. - Vo OU ,,Kuz-man Josifovski - Pitu,, po povododbeleùvawe na 24 Maj-Denotna slovenskite prosvetiteli - Ki-ril i Metodij, se odrà zavr{-nata manifestacija za proektot,,Niz igra - do eko svest,, Se dode-li preodniot pehar za najuspe{-niot proekt, a dobitnik be{eu~ili{teto ,,Kuzman Josifovski -Pitu,, koe so gordost }e go ~uva sedo narednata godina.

JUNI 2008 GODINA06.2008god. - Vo site OU/JDG

se odràa zavr{ni manifestaciipo povod krajot na nastavnata god-

SEKTOR ZA OBRAZOVANIE, KULTURA, SPORT I MLADI,Rakovoditel- Blagojka Filip~eva

PODOBREN KVALITETOT NA NASTAVNO - VOSPITNIOT PROCES

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A VO T ^ E ST

12 www.kiselavoda.gov.mk

ina, so cel prikaùvawe na del odnau~enoto pred roditelite i po-{irokata publika, a na op{to za-dovolstvo.

JANUARI-OKTOMVRI2008 GODINA- Po povod odbeleùvaweto

na patronite praznici vo OU/JDGbea donirani golem broj na knigiza bibliotekite vo OU/JDG, socel zbogatuvawe na bibliote~-niot fond i ovozmoùvawe pris-tap na knigata na sekoj u~enik.

So sredstva del od Minister-stva za obrazovanie i nauka i delod Op{tina Kisela Voda, zavr{u-vaat poslednite podgotovki zarekonstrukcija na parnoto greewevo OU,,Sv. Kliment Ohridski,, vos.Dra~evo, kako i podobruvawe nahigieno - tehni~kite uslovi voOU ,,Nevena Georgieva - Duwa,,

SEPTEMVRI 2008 GODINA01.09.2008 god. Organizirano

zapo~na novata u~ebna godina vosite OU i JDG vo Op{tina Kise-la Voda

05.09.2008 god. - Vo JDG ,,Vese-li Cvetovi,, sve~eno be{e pu{-tena vo upotreba centralna kujna.

- Vo OU ,,Partenija Zograf-ski,, be{e pu{tena vo upotrebafontana , otkriena spomen bistana patronot na u~ili{teto, par-terno se uredi u~ili{niot dvor ise pu{ti vo upotreba metalnataograda okolu celoto u~ili{te.

OKTOMVRI 2008 GODINAJDG,,8 Mart,, - Be{e odbele-

àn 8 Oktomvri - Me|unarodenden za namaluvawe na uni{tuva-weto na prirodata

OU,,Sv. Kliment Ohridski,,Sve~eno se odbeleà 23 Ok-

tomvri - Denot na revolucioner-nata borba na makedonskiot narod.

Preku zaedni~ka manifesta-cija na site OU I JDG ,,8 Mart,,

Soglasno refomskite zafativo obrazovno - vospitniot sistem,se sprovede vo site OU/JDG voOKV - proektot ,,Komerov model,,za sorabotka so roditelite, a ini-ciran od g-din Mile Ginovski -direktor na Pedago{ka slu`bapri MON.

Cel: - vospostavuvawe na sorabot-

ka po takanare~eniot triagolnikme|u u~itel, roditel i u~enik.

Vo OU,,Kiril Pej~inovi},,so prisustvo na gorenavedeniteu~esnici.

Tradicijata vospostavena mi-natata godina za neguvawe na maj-

~iniot jazik preku proektot ,,Denna maj~iniot jazik,, se realizira-{e i ovaa godina.

Na 21.02.2008 godina vo OU,,Kuzman [apkarev na tema ,,Na-rodnoto tvore{tvo - svedo{tvo zana{eto postoewe,,povtorno se od-beleà Denot na maj~iniot jazik,so sledenite celi:

- Neguvawe, zbogatuvawe iza~uvuvawe na maj~iniot jazik

- Pottiknuvawe na tvore{tvo- Pottiknuvawe na odbrana na

maj~iniot jazik od tu|inski vli-janija

- Vklopuvawe vo proekt naVlada na RM za odbeleùvawe na2008 godina za godina na maj~ini-ot jazik.

Proektot }e trae vo kontinu-itet i }e stane tradicionalen

Proekt ,,Denot na {egata,, socel:

- Odbeleùvawe na Denot na{egata - 1 April

- masovno prisustvo na deca iu~enici od site OU/JDG vo OKV

- zaedni~ka dru`ba i veselba- neguvawe na obi~ai- voveduvawe na tradicija i

prodlabo~uvawe na istata- izbor na najuspe{ni grupni

i individualni maskiProektot }e trae vo kontinu-

itet i }e stane tradicionalen

Proekt ,, Na{ Veligden,,{tobe{e realiziran vo nekolku fazi:

- Objavuvawe Javen konkurs zanajuspe{no ra~no oboeno jajce, ka-ko i likovna i literaturna tvorba

- Izbor na 3 najuspe{ni tvor-bi na nivo na OU/JDG

- Otvorena proda`na izlo`-ba od izrabotkite so humanitarnanamena za donacija na sredstvata

za lekuvawe na bolno dete od OU,,Kiril Pej~inovi},,, a po predlogna Aktiv na direktori na OU/JDGod OKV.

- Promovirawe i nagraduva-we na najuspe{nite, a so celi:

- odbeleùvawe i neguvawe natradicija i obi~ai;

- Razvivawe kaj decata ~uvst-vo za neguvawe na najgolemiotverski i dràvni praznici

- Pottiknuvawe na kreativ-nost za tvore{tvo

- Donirawe na sobranitesredstva vo humanitarni celi

- Oddavawe blagodarnost zapostignatiot rezultat

- Druèwe- Kreirawe na imix - Manifestacijata se odrà

vo april 2008 godina vo JDG ,,Ve-seli Cvetovi,,

Proektot }e trae vo kontinu-itet i }e stane tradicionalen

1. Proekt,,êstvuvawe na\ur|ovden,,{to be{e realiziranvo nekolku fazi:

- Raspi{uvawe na Javen kon-kurs za literaturna I likovnatvorba

- Izbor na najuspe{nite- Promocija proglasuvawe i

nagraduvawe na Sve~enata akade-mija na 6 Maj

- Raspi{uvawe na Javen kon-kurs za u~enik na generacija nanivo na OKV:

- Promocija, proglasuvawe inagraduvawe na Sve~enata akade-mija na 6 Maj

Za u~enici na generacija nanivo na OU bea proglaseni:

1. OU,,Kiril Pej~inovi},,- Angela Josifovska 8-v2. OU,,Kuzman Josifovski -

Pitu,,- Tamara Tren~evska 8 odd.

3. OU,,Kuzman [apkarev,,- Angela Aleksandra Iva-

novi}4. OU,,Krume Kepeski,,- Igor Ilievski 8-35. Partenija Zografski,,- Mario Bo{kovski 7-b 6. COU,,Rajko @inzifov,,- Izabela Popovska 7. OU,,Nevena Georgieva -

Duwa,,- Marija Ackovska 8-b odd.8. OU,,Sv.Kliment Ohridski,,- Elena \or|ievska 8-a- Za u~enik na generacija na

nivo na OKV be{e proglasena: - Elena \or|ievska 8-a od OU

,,Sv.Kliment Ohridski,,Izbor na prosveten rabot-

nik na godinata vo OKVZa najuspe{ni prosvetni ra-

botnici bea proglaseni:- Sneàna Klivanovska - od

JDG,,8 Mart,,- Vaska Nikolovska - Ikono-

mova - od OU,,P.Zografski,,- Sofijka Nikolovska - od

OU ,,Nevena Georgieva-Duwa,,

2. Preku - Proekt „Skriningna deformiteti na skeletot,, odnoemvri 2007 do maj 2008 godina -be{e izvr{en besplaten pregledna site u~enici vo OU na op{ti-na Kisela Voda. so cel da se rea-lizira griàta na OKV za decatai da se naso~at roditelite kon le-~ewe na ve}e nastanatite defor-miteti.

Benefiti:• Grià za zdravjeto na u~eni-

cite vo op{tina Kisela Voda;

- Informacii do roditelite;

• Od proektot proizlezePredlog - inicijativa za Nacio-

nalna strategija za kontinuiranosledewe na zdravjeto;

• Vo Ministerstvoto za obra-zovanie i nauka i vo Minister-stvoto za zdravstvo }e se predlo-ì da se donese Nacionalna stra-tegija za grià za zdravjeto;

• Se obezbedi organiziranpriod za preventiva i kurativa;,,

- Vo site OU vo OKV be{erealiziran proektot za borbaprotiv droga ,,So multimedijalnaedukacija do zdravi ìvotnistilovi,, od 21.01.2008 do01.09.2008 godina,, so u~estvo na,Soveti na roditeli, U~ili{niodbori,vraboteni , a vo sorabotkaso ekspertot Mile Ginovski odMinisterstvo za obrazovanie inauka - Pedago{ka slu`ba.

Celi na proektot:1. Multimedijalna edukacija2. Dobivawe zdravi generacii3. Navremena edukacija za ona

{to ne treba da pravat u~enicite4. Navremeno informirawe

na u~ili{nata populacija za po-rocite

5. Davawe inicijativa zaotvorawe na disperzirani kance-larii vo u~ili{tata vo OKV

6. Predviduvawe mo`nosti zaotvorawe novi rabotni mesta vodisperziranite kancelarii vo OU.

7. Pridones vo implementa-cija na Nacionalnata strategijaza borba protiv droga.

- Vo mesec maj 2008 god. e pre-zentira{e Proektot ,,Semejstvo-to i drogata,, za vozrasni vo sora-botka so Ministerstvo za vna-tre{ni raboti - Sektor za orga-niziran criminal i nedozvolenatrgovija, so prisustvo na vrabo-teni, roditeli od VII i VIII odd odsite OU vo OKV, so cel preventiv-no deluvawe na u~ili{tata i ro-ditelite i otvorawe na tabu tema,so cel:

- Zapoznavawe na roditelitei nastavnicite preku direktnogledawe na razli~ni vidovidrogi;

- Nivno prepoznavawe- Prepoznavawe na primateli

na droga- Na~in kako da se postapi po

soznanieto- Kako i kade da se prijavi Za àl. odzivot na roditeli-

te za ovaa prezentacija, be{e mo-{ne mal. Ja koristam prilikatada upatam otvorena pokana do siteroditeli, dokolku imaat problemvo vrska so temata, da se obratatvo OKV-Sektor za obrazovanie,kade }e dobijat soodvetni nasoki,opfateni so proektot.

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI


S T A VP R O M O C I I

Pred prepolna sala,vo op{tinata KiselaVoda be{e promoviranZbornikot politi~kizatvorenici vo perio-dot 1945 - 1990 godina.Knigata predizvika og-romen interes me|u gra-|anite vo Op{tinata,od aspekt {to golemdel od semejstvata napoliti~kite zatvore-nici u~estvuvaa na pro-movirawe na Zbornikot.

- Ova e prvata kniga koja so-drì 272 dosieja na politi~ki

zatvorenici. Spored Arhivot naMakedonija brojkata od 22.450 il-jadi dosija prefrleni od KPK Do-mot Idrizovo, i onie 14.850 pre-frleni od MVR, ne se definitiv-nata brojka. Gi ima mnogu pove}e.Nie, kako zdruènie }e se borimevo celost da ja prikaème visti-nata za lu|eto koi gi dadoa svoiteìvoti ili pak bea maltretiraniod toga{niot komunisti~ki sys-tem, samo zatoa {to imale sostve-na vizija za Makedonija, - me|u dru-goto na prezentacijata istakna Ni-kola Andonov kordinator na Zdru-ènieto politi~ki zatvorenici.

- Listaj}i go Zbornikot, les-no e da se zaklu~i deka dene{naMakedonija se temeli vrz vizija-

ta na lu|eto koi gi dadoa svoiteìvoti za samostojnost. Deneska,nivniot son e realnot, no, denes-ka tokmu so promocijata na ovojZbornik pravdata go pobeduvaterorot, slobodniot duh i ~esnos-ta, borbata za za~uvuvawe na sop-stveniot identitet e olicetvore-nie nad nehumanosta, silata i to-talitarnata vlast vo toj period.Da ne bea lu|eto borci za samostoj-na Makedonija, vo edni stra{nipost voeni vremiwa, da ne be{enivnata `rtva, i nivnoto strada-we za ideate na sopstvenata drà-va, se pra{uvam dali }e ja imavmedene{nata nezavisnost, i dràv-nost i dali }e imavme dovolno ar-gumenti vo odbranata na sopstve-

niot argument, - potencira{e gra-dona~alnikot Xorxe Arsov.

Vo kulturniot del na promo-cijata nastapi KUD Jordan Mijal-kov so splet na pesni i ora. Ina-ku, za site prisutni vo salata op-{tinata Kisela Voda obezbedi po

eden primerok od Zbornikot, sovetuvawe, deka i vtoriot del odZbornikot }e se promovira pov-torno vo op{tinata Kisela Voda.

Z. R.

Prvata detskata ambasada voSvetot “Me|a{i”, FondacijataMetamorfozis kako i Agencijataza za{tita na li~nite podatoci,sprovedoa proekt preku koj imovozmoìja na decata, roditelitei nastavnicite da gi sogledaat lo-{ite strani na internetot. Pro-ektot trae{e edna godina, a sve-~eno be{e zatvoren so edukacijana roditeli. O~ekuvano vo proektkoj se odnesuva na decata e vklu~e-na i detskata ambasada “Me|a{i”.

Od kade potekna idejata zaorganizacija na ovoj proekt?

- Idejata na ovoj proekt po-tekna pred se od potrebata za eti~-ko obrazovanie vo informatika-ta, istakna Irena [umadieva,programski asistent na fondaci-jata Metamorfozis, i prodolì. -Proektot na Vladata - Kompjuterza sekoe dete, e dobar, no treba da

se sogledaat i rizicite od kori-steweto na internet uslugite.Preku interenetot se razvivaeden vid kriminal. Kaj nas ovaapojava se u{te e tabu tema, za raz-lika od Evropa kade odamna seprezemaat merki za spre~uvawe nainternet kriminalot. @alno e sa-mo toa {to roditelite ne se sves-ni za vakvata pojava i ne se zain-teresirani kako da gi za{titatsvoite deca.

[to sodrì ovoj proekt?

- Ovoj proekt sodrì veb stra-nica posvetena na tri celni grupii toa decata i tinejxerite, nas-tavnicite i roditelite. Na stra-nata, moàt da se najdat mnogukorisni informacii koi }e po-mognat vo spre~uvawe na internetkriminalot, a koi se nameneti iza deca i za vozrasni. Pokraj edu-kacijata ovaa strana sodrì i

interesni linkovi na koi mladitemoàt da najdat igri i drug vid za-bava. Celta na ovoj proekt e da sepo-digne svesta za iskoristuvawe-to na decata preku internet, po-toa na opasnostie no i na dobritestrani na internetot.

Kolku u~ili{ta beaopfateni so ovoj proekt i kako se sproveduva{e istiot?

So ovoj proekt bea opfateni70 u~ili{ta od Republika Make-donija od koi 20 sredni i 50 os-novni. Se odrùvaa predavawa zau~enicite i roditelite na koi imbea prezentirani opasnostite nainternetot. Va`no e toa {to zapoefikasno sproveduvawe na ovojproekt izrabotivme bro{uri namakednski i albanski jazik, - zavr-{i Irina [umadieva, programs-ki asistent na Fondacijata Meta-morfozis. S. S.

Op{tinata Kisela Voda vosorabotka so fondacijata KonradAdenauer, vo salata Milenium voHolidej In }e izvr{at promoci-ja na Lokalniot ekolo{ki akcio-nen plan. Spored, Sneàna Pipe-revska lokalniot kordinator zaizrabotka na LEAP-ot, se o~e-kuva na prisutnite da im se ob-rati Nexati Jakupi, Ministerotza ìvotna sredina i prostornoplanirawe.

- Spored programata svoe ob-ra}awe pokraj Ministerot NexatiJakupi }e ima i gradona~alnikotXorxe Arsov, dodeka prezenta-cijata }e ja napravi konsultantotNata{a-Bakreska -Kormu{ovska.Inaku celokupnata promocijatana LEAP-ot e vo organizacija nafondacijata Konrad Adenauer,pod ~ie pokrovitelstvo }e se odr-ì i trkalezna masa na tema: “Za-

kon za upravuvawe so otpad, kaz-neni odredbi i implementacija naZakonot”, - potencira{e Pipe-revska.

Inaku, izrabotkata naLEAP-ot za op{tinata KiselaVoda e podràna i finansiranaod Ministerstvoto za ìvotnasredina i prostorno planirawena Republika Makedonija.

S. K.

Vo op{tinskata golema sala

PROMOVIRAN ZBORNIKOT POLITI^KIZATVORENICI 1945 - 1990 GODINA

Vo vtornik (4. 11. 2008), vo hotelot Holidej In

PROMOCIJA NA LEAP-otNA OP[TINATA

Vo Op{tinata zavr{i, ediukativniot proekt “Bezbednost na decatapreku internet“

DOBRITE I LO[ITE STRANI NA INTERNETOT

P I S M A V E B S A J T

Cementarnica oslobodena, vinovni se „slepite“ispektori!

- Me interesira zo{to se mol-~i za sklu~ajot “Cementarnica -Usje”. Pa tie si pravat {to sakaat.Denovive pro~itav deka kaznata odsudot {to im be{e izre~ena zazagaduvaweto im e ukinata, a gos-podata od Cementarnica Usje seàlele duri i za pari~nite kazni.Spored sudot, takvoto delo zas-tareno, pa sega tie se slobodni ka-ko ptici. Epilogot e deka tie nezagaduvale a ispektorite bile“slepi” koga gi gledale aparatiteza zagaduvawe. I, taka, sega moàtda ne zagaduvaat kolku sakaat, kakosakaat i so {to sakaat. Kade go imaova. Da si osuden so fakti deka za-gaduva{ a od druga strana so po-mo{ na sudot istite da se progla-sat za nevini. Toa e sramota. Toali e pravi~en sud. I, nie sakame davlezeme vo Evropa. Samo za da se

spasi imixot na “Cementarnicata“, so pomo{ na sudot istite se pro-glasuvaat za cve}e. A, vsu{nost se-at otrovi niz Op{tinata i gradotSkopje. Kade se ovde dràvnite in-stitucii da go za{titat obi~niotgra|anin? Se javuvam kako pret-stavnik na pogolema grupa na lu|e.Ja po~ituvame borbata na gradona-~alnikot Arsov i op{tinata Ki-sela Voda za ovoj slu~aj bidej}i voovaa nepo{tedna borba, samo Viese drznavte da im se sprotivstavitena golemiot mo}nik Cementarni-ca, koja za àl ima prijateli i vodràvnite institucii i vo sudo-vite i vo mediumite i nasekade ko-ga treba da se zata{kaat rabotite.No, ne se soglasuvame koga Vie ve-lite deka ste samo edna mala op{-tinka koja dignala glas protiv gi-gantot Cementarnica. Ve uveru-vame deka Vie ne ste sami. So Vasse 80 000 gra|ani od Kisela Vodaodnosno preku 300 000 gra|ani koija trpat torturata na Cementar-nica. Prodolète ja borbata, za-{to Vie ste edinstvena lokalnavlast vo 53 godi{noto postoewe naOp{tinata koja dignala glas pro-tiv Zagaduva~ite. Pozdrav

Zlatko Siljanovski - Siljan

Odgovor: Slu~ajot {to go

opi{uvate ve}e go registriraa

mediumite i, za àl, - tolku.

Nie kako Op{tina so golem in-

teres ja sledime rabotata kako

treta strana vo slu~ajot, zo{-

to ovde ima{e sudski spor me|u

Ministerstvoto za ekologija i

„Cementarnicata Usje„. So epil-

ogot voop{to ne sme zadovolni

bidej}i, so vakvoto skandalozno

re{enie se zapostavi institu-

cijata - gra|anin. Kako Op{ti-

na, pretatsvnik na iljadnici

gra|ani, na{a zakonska obvrska e

da rabotime makotrpno na „

Slu~ajot Cementarnica” i za

nivna golema àl iako sme samo

Op{tina nie go imame posledni-

ot glas za davawe na potrebnata

dokumentacija za A-integrirana

dozvola za rabota. Kako Op{-

tina imame izgradeno stav, deka

„Cementarnica Usje„ nikoga{ ne-

ma da ja dobie ova dozvola se dode-

ka ne gi zadovoli evropskite i

svetski kriteriumi za rabota na

cementarnica vo urbana sredina.

Koga }e se rekonstruira ul. „Ivan Kozarov“

- Koga, }e bide napravena uli-cata Ivan Kozarov vo Cvetan Di-mov. Gi asfaltiravte re~isi siteulici vo naselbata, samo ovaa uli-ca ostana vistinsko ruglo so dupkinasekade.Imate li plan koga }e senapravi so ogled na faktot {topredhodniot rok {to go dadovteve}e pomina.

Rade Dimovski

Odgovor: -To~no e deka sakav-

me u{te ovaa godina da naprav-

ime konstrukcija na ulicata

Ivan Kozarev. Spored proektot

planiravme da ja pro{irime uli-

cata, da postavime trotoari i

kandelabri i od dvete strani da

ima parking prostor. Spored pro-

ektot bi trebalo da ima okolu

200 parking prostori. Nie ne se

otkaùvame od ovoj proekt, no

buxetot na Op{tinata ne doz-

voluva{e proektot da se rea-

lizira vo ovaa tekovna godina.

Istiot proekt }e go realizi-

rame slednata grade`na sezona.

Crkvata SV Nedela e vetena

-Zo{to prestana da se zboruvaza izgradbata na crkvata SVNedela vo Rasadnik? Taa ni ja vetigradona~alnikot Xorxe Arsovu{te vo po~etokot na mandatot.

Grupa na gra|ani od UZ KiselaVoda

Odgovor: -Lokacijata kade

treba da bide izgradena crkvata

SV Nedela ima{e imotno pravni

odnosi. Del, od placot so dena-

cionalizacija mu pripa|a na eden

na{ sogra|anin. Denovive, od

Skopskata Mitropolija ne

izvestija deka ovoj slu~aj e

razre{en, a so toa ni se otvori

patot za izgradba na crkvata

SV Nedela. Spored detalniot

plan, ve}e ima vgradeno markica

za crkvata, a na{ata obvrska ja

ispo~ituvavme so formiraweto

na crkovniot odbor za izgradba

na crkvata SV Nedela.

Rabotime na ovoj proekt i se

nadevame deka zaedno so

gra|anite temelite na crkvata

SV Nedela }e gi udrime vo tekot

na slednata godina.

Vodovod vo Pintija

-Taman se izraduvavme za iz-gradbata na vodovodot vo Pintija,koga denovive pro~itavme deka tojse poni{til. Taman se ponadevav-me deka kone~no }e se re{i dece-niskiot problem so voda i }e pres-taneme da se ra~uname kako lu|e odvtor red. [to sega? Do koga da~ekame?

Odgovor: -Tenderot se po-

ni{ti poradi faktot {to

firmite ponudija mnogu visoki

ceni. Vo momentov toj se pov-

toruva. Treba da se ima malku

trpenie. Op{tinata Kisela vo-

da i gradona~alnikot Xorxe Ar-

sov, sekojdnevno rabotat na ovoj

problem.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 31 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto ìveewe voOp{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi sesoo~uvate vo va{eto mesto na ìveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite ìveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se griàt za dobrotona svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

EDNO[ALTERSKI SISTEM

PREDNA KANCELARIJA

RABOTNO VREME

ZA STRANKI

OD PONEDELNIK DO PETOK

09,30 - 13,30 ÂSOT

- Nedoli~no e, Dra~e-vo koe so 30 000 ìtelie me|u najgolemite 10 na-seleni mesta vo drà-vata, da nema urbanizi-rani grobi{ta. Sekoemalo mesto, ne samo voMakedonija, tuku i nad-vor od nea, si ima gro-bi{ta no tie se doma-}inski sredeni i urban-izirani. Taka treba dabide i vo Dra~evo, po-tencira{e gradona~al-nikot Xorxe Arsov.

Toni ÛPOSKI

Op{tinata Kisela Voda, sogra|anite na selo Dra~evo, odràjavna rasprava po nacrt urbanis-ti~kiot plan za lokacijata -Gro-bi{ta. Gra|anite na Dra~evo imaamo`nost da go poglednat izrabo-teniot plan od proektanskataku}a ZUM i da go iskaàt svoetomislewe.

- Vkupnata povr{ina na loka-cijata Grobi{ta e 10,6 hektari.Se predviduva da se napravi izme-na vo preimenuvawe od zemjodels-ka vo grade`na zemja, za da moèna istata lokacija da se izgradatsite propratni objekti kioi sepotrebni za urbanizacijata na lo-kalitetot Grobi{ta. Predvidenoe da se napravi kapela,restoran,hortiklulturno da se uredi pros-torot, da se izgradat pateki i dru-

gi prostorii koi se neohodni zafuncioniraweto na grobi{tata.Inaku, postojnite grobi{ta }e sepro{irat so novi 25.000 metrikvadratni, me|u drugoto potenci-ra{e proektantot Ivo \or|iev.

Gradona~alnikot Xorxe Ar-sov, pak, se osvrna na pridobivki-te od urbanizacijata na lokali-tetiot Grobi{ta.

- Nedoli~no e, Dra~evo koeima pove}e od 30 000 ìteli i eme|u najgolemite 10 naselenimesta vo dràvata, da nema urba-nizirani grobi{ta. Sekoe malomesto, ne samo vo Makedonija, tu-ku i nadvor od nea, si ima gro-bi{ta no tie se doma}inski sre-deni i urbanizirani. Zo{to toane se napravilo dosega, ne sakamda polemiziram okolu toa, zotoa

{to ovde sme sobrani da go raz-gledame nacrt proekt-planot zaurbanizacija na grobi{tata voDra~evo, i site da davame pred-lozi. Toa zna~i deka Op{tinatasaka hortikulturno da gi sredi,da izgradi pateki a ne da gazimevo kal kako dosega, saka da izgra-di kapela, saka da izgradi pro-pratni prostorii koi se neohod-ni za pogrebnite obredi, saka dagi pro{iri so novi parceli. Nee to~na definicijata deka ako sepro{irele tie }e stanele Ju`nigrobi{tan na Grad Skopje, od pri-~ina {to sekoj si ima grobi{tavo svoeto mesto. Ovoj proekt gipravime za Dra~evo a ne za Sko-pje. Eve, pokraj ovoj proekt Op{-tinata raboti i na proektite zaurbanizacija na grobi{tata vo

UZ Usje i UZ Pintija, pa duriima idea za grobi{ta i vo UZ Ki-sela Voda. I, tamu }e ima novilokacii i hortikulturno uredu-vawe. Sakam da potenciram deka,monopolot na Butel mora da seru{i i deka, neohodno e cenite nauslugite da bidat pristojni. Nemoè da bide kako dosega, da sepla}a iljadnici evra za parceli,sandaci, venci, pa gra|anite daprodavaat i delovi od svojot imotsamo da se spasat od sramot i dos-tojno da go pogrebat pokojnikot.So urbanizacijata na grobi{tatavo Dra~evio i so formiraweto naJP Grobi{ta za {to }e govorimevo druga prilika, ovie raboti }ebidat minato,- istakna pred gra-|anite gradona~alnikot XorxeArsov.

Sokol Sokolovski- Jas sum star Dra~ev~anec. Grobi-

{tata vo Dra~evo si imaat svoja is-torija. Bidej}i planirate da gi pro{i-ruvate, predlagam starite da si ostanatonakvi kakvi {to se. [to se odnesuvado gradeweto na kapelata, ako dobrovnimavav i gledav planot Op{tinataplanira da ja stavi vo prazen plac vosredinata na Grobi{tata. Ne se sogla-suvam so takvata postavenost na kapela-ta bidej}i mislam deka kapelata trebada bide na po~etokot na grobi{tata.Taka e na sekoi hristijanski grobi{-ta. Moj predlog e kapelata da se napra-vi na plac na dràven imot vedna{ dopatot nad Karaxica. Vo edna takva pos-tavena pozicija, so popatno re{enie,taa }e bide daleku pokorisna i popri-fatliva za gra|anite, od ednostavnapri~ina {to po dobrite makedonskiadeti nema da ima prevra}awe.

Stojan An~evki

- Ideata da se urbaniziraat grobi-{tata vo Dra~evo e za pozdravuvawe.

Bi sakal da napomenam deka nie ve}edocnime so ovoj proekt. Nekoj mnoguporano trebalo da se seti da napravivakov proekt za urbanizacija, pa ottukasakam da upatam ~estitki do gradona-~alnikot Arsov i Op{tinata {to gore{avaat ovoj vaèn problem za Dra-~evci. Za mene prifatlivo e i formi-raweto na JP Grobi{ta vo organizaci-ja na Op{tinata zatoa {to cenite zapogreb }e bidat pristojni i nikoj nemada pla}a golemi pari za pogreb. Istokako i predhodnite diskutanti posaku-vam novoizgradenata kapela da bidelocirana na po~etokot na grobi{tata.Taka e spored makedonskite obi~ai.[to se odnesuva do {ireweto na gro-bi{tata so novi parceli, se pla{amdeka toga{, sekoj namesto vo Butel }edoa|a vo Dra~evo i so toa }e nastanehaos. Starite grobi{ta vo Dra~evo siimaat svoja tradicija i posakuvam tieda ostanat kakvi {to se sega.

Slavko Janevski

- Grobi{tata vo Dra~evo si imaatsopstvena tradicija. Ottuka, ja poz-dravuvam ideata i zalo`bite na Op{-tinata kone~no tie da se sredat, da za-li~at na grobi{ta od pri~ina {toprakti~no Dra~evo so 30.000 ìteli egrad vo grad vo op{tinata Kisela Voda.Sekoe malo mesto ve}e si gi sreduvasvoite grobi{ta, i red be{e na nekoj

da mu tekne da se realizira eden vakovproekt. Inaku, ne se soglasuvam so dvene{ta vo proektot. Posakuvam kapela-ta da se izgradi na nekoja parcela nap-red, zatoa {to kapelite na site gro-bi{ta se vo po~etokot. Tuka se praviobredot a potoa po~inatite se zakopu-vaat. Dokolku kapelata bide postavenana sredinata na grobi{tata, }e imaprevra}awe, a toa ne e ubavo. Isto taka,kako star Dra~evec sum protiv ideategrobi{tata da se {irat so novi parce-li. Dokolku toa se dozvoli, grobi{tatavo Dra~evo }e bidat nov Butel.

Pan~e Ke~ovski

- Dobro e toa {to nekoj saka da giurbanizira grobi{tata i toa e za poz-dravuvawe, no smetam deka ideata da sepro{irat grobi{tata so novi parcelie - pogre{na. Prvo, zatoa {to na pred-videnoto mesto za pro{iruvawe ednos-tavno ne e mo`no da se napravat gro-bovi bidej}i reqefot tamu toa ne godozvoluva i vtoro, dokolku se napravitoa, grobi{tata vo Dra~evo }e se {i-rat neograni~eno i tie }e stanat - Ju`-ni grobi{ta na Grad Skopje. Sporeddosega{nata statistika na postojnitegrobi{ta, 80 posto od grobovite ve}ese iskoristeni a 20 posto od sega{niotkapacitet na grobi{tata e neiskoris-ten. Toa e dovolno za Dra~evo. Dokolkuse pro{irat grobi{tata na Dra~evo }estanat ne samo Op{tinski tuku i naceliot grad. Ideata za urbanizirawena grobi{tata e za ~estitki, no toa dase napravi vo postojnite granici.

Slobodan Simjanovski

- Vo celost ja podrùvam proektotna gradona~alnikot Xorxe Arsov iop{tinata Kisela Voda za urbanizaci-ja na grobi{tata vo Dra~evo. Normal-no e tie da imaat kapela, soodvetni pa-teki, kanti za otpadoci, da bide srede-no, da ima red i site da bideme bezgri-`ni barem koga se odnesuva do cenitena uslugite, zo{to evidentno e dekatie }e bidat daleku pomali i dostapniza sekoj gra|anin, {to e i prvi~na ideana Op{tinata. Inaku, normalno za se-koi grobi{ta e da se {irat. [to akotie poso~eni 20 posto slobodni parce-li vo dogledno vreme se iskoristat.[to }e bide toga{?

Zatoa, prifatliva e planskataideja tie da sepro{irat so novi par-celi.


D E T A L N I P L A N O V I

Urbanisti~ki plan za Dra~evo - selo, (izmena i dopolnuvawe) lokacija Grobi{ta

GRA\ANITE ZASLU@UVAAT URBANIZIRANI GROBI[TA

Urbanisti~ki plan za Dra~evo - selo, lokacija Grobi{ta

Otvorenite zabavni fudbal-ski {koli, godinava po tret patpod pokrovitelstvo na grado-na~alnikot Xorxe Arsov, se odr-àa na teritorijata na Op{ti-nata. Se animiraa stotici decaod osnovnite u~ili{ta na raznivozrasti. Ima{e mnogu zabava ,igra, no i edukacija vo delot nasportot. Denovive, Ottvorenitefudbalski {koli na razni ins-titucii vo Op{tinata doniraa195 fudbalski topki, 100 dreso-vi-markeri i 100 ~uwevi. Opre-mata se donira{e vo osumte

osnovni u~ili{ta koi egzisti-raat vo Op{tinata, fudbalskiteklubovi SSK, Dra~evo, Dra~e-vo-junior, OKV, Zdruènie nagra|ani Boban Trpkov, sponzorotPoliklinika La Vita i KK An-geli.

- Decata pokaàa deka go sa-kaat fizi~koto vospituvawe.Otvorenite fudbalski {koli sosvojata masovnost pokaàa i do-kaàa deka tie ne treba da imaatepizodna uloga, tuku, deka tietreba da se slu~uvaat sekojdnevnovo u~ili{tata. Vo momentov se

raboti na eden takov proekt, ka-de decata od prvo do ~etvrto odd-elenie treba da dobijat kvali-tetna nastava po fizi~ko vospi-tuvawe. Se nadevam deka ovoj pro-ekt }e bide prifaten od op{ti-nata Kisela Voda i Agencijataza sport i mladi, zo{to zna~irazvivawe na sportskata kulturai perspektiva na mladite gen-eracii, - istakna Elvir Kozicaeden od liderite na Otvorenitefudbalski {koli.

V. Cvetanovski

S P O R T

Najstaroto folklorno dru-{tvo vo Op{tinata KUD Kitka,vo sabota na 8-mi noemvri }eproslavi 40 godini od svoetopostoewe. Pod mototo - Site ge-neracii na isto mesto-, Uprav-niot odbor na Kitka, organizira

bogata kulturna programa imnogu iznenaduvawa za gleda~i-te. Inaku, manifestacijata epodelena vo nekolku dela, Vo pr-viot, na vlezot vo salata vo DOMna ARM, }e ima galerija na sli-ki od mnogute patuvawa vo svetot

i zemjava. Na Sve~enata akademi-ja }e se dodelat plaketi na zas-lu`nite za dosega{nata afirma-cija na dru{tvoto a vo kultur-niot del Dra~evci vetuvaat mno-gu zabava. Vlezot e besplaten.

Na terenot na fudbalskiotklub Cementarnica se odràfudbalski revijalen natprevarpome|u sportskite rabotnici odOp{tinskite fudbalski sojuzi-Struga i Kisela Voda pod pok-rovitelstvo na Gradona~alnikotna Op{tina Kisela Voda XorxeArsov.

Ovaa sredba koja vo minato-to be{e tradicionalna i se odr-ùva{e sekoja godina, no, pora-di finansiski problemi nekol-ku godini sportskite rabotnicine uspeaa da ja odràt.

Me|utoa, so nesebi~nata po-mo{ na Gradona~alnikot pov-torno na edno mesto se sobraaporane{nite fudbalski sudiikoi sega se instruktori (BekimBauta, Qup~o Mojsovski, VasilAlaxajkov i dr) i aktuelnitekoi sudat vo prvata i vtorataMFL. Natprevarot zavr{i sopobeda na gostite od 3:1. Dodekapak vozvratnata sredba se o~e-kuva da bide vo mart vo Struga.

M. S.

Otvorenite fudbalski {koli doniraa 195 topki, 100 dresovi i 100 ~uwevi

DECATA POKA@AA DEKA GO SAKAAT SPORTOT

Sneàna Stefanovska

Pokraj fudbalot, ko{arkata,rakometot, vo posledno vreme, at-rakivni stanuvaat i bore~kiteve{tini. “Xeet Kunedo” e pomal-ku poznata ve{tina kaj nas. Edenod retkite sportisti koi ja poz-navaat ovaa ve{tina i nesebi~noja prenesuvaat na vistinskitequbiteli na bore~kite ve{tinie Dejan Sokolovski, instrukturvo {kolata za bore~ki ve{tini -Xeet Kunedo, STRONGES.

Kolku vreme funkcionirava{ata {kola?

- Stanuva zbor za mlada {ko-la koj funkcionira samo edenmesec, no moram da kaàm deka meraduva podatokot {to ima goleminteres kaj lu|eto za izu~uvawe na

ovaa bore~ka ve{tina iako {ko-lata se u{te e na po~etokot nasvoeto postoewe.

Kade gi odrùvatetreniznite i kolku ~lenovi zasega broi va{ata {kola?

- Trninzite gi odrùvame vosalata vo OU Sv. Kliment Ohrid-ski sekoj ponedelnik, sreda i pe-tok od 20 ~asot. Zasega imam grupaod 25 ~lena od koi edna devojka.Ima inters se prijavuvaat novikandidati pa so zgolemuvaweto nagrupata sigurno }e se oformi u{-te edna grupa pa treninzi }e imasekoj den od ponedelnik do sabota.

Kakva oprema i potrebna za ovoj sport?

- Za normalno odrùvawe natreniznite potrebni se pred sebermudi, maica i specijalni ra-kavici. Za izveduvawe na ve{ti-

nite valetudo, i grapling potreb-ni se tatami, za kik boks boks itajlandski boks potrebni se raznira~ni i no`ni predmeti kako ivre}a za boks.Moram da mu se zab-lagodaram na gradona~alnikot naop{tina Kisela Voda, Xorxe Ar-sov koj ni pomogna vo opremuvawe-to na klubot, no i na Agencijataza maldi i sport. Inaku, ne postoiklasifikacija na lu|eto, osvenstartosna granica. Ne e prepora~-livo za deca pod 13 godini. Stanu-va zbor za opasen sport i decatavo razvoj ne se znae kade moàt dagi primenat ve{tinite

Ova e ve{tina koja e kombinirana od pove}e drugi ve{tini. Koj ja sozdal ovaa ve{tina?

- Ovaa ve{tin poteknuva odBrus Li i e sozdadena od pove}e

ve{tini kako kik boks, obi~enboks, brazilsko xiuxitsu, valetu-do, grapling, tajlandski boks i stritfajt. Xeet Kunedo e sostaveno sa-mo od najdobite delovi od ovieve{tini i se upotrebuva prete`-no za uli~ni borbi. Stanuva zborza tehniki koi ne e te{ko da senau~at, samo e potrebna vistins-ka èlba za toa. I, samiot BrusLi rekol ne e va`no koj kolku }enau~i, tuku,koj kolku }e primeni

Inaku, instruktorot DejanSokolovski ve}e 5 godini se zani-

mava so ovaa ve{tina. Xeet Kune-do moè da se nau~i po samo 5 me-seci aktivna rabota. Sepak niko-ga{ ne moè da se kaè deka nekojgi sovladal ovie ve{tini bidej}iim nema kraj, postojano se pojavu-vaat nekoi novi. Za usovr{uvawena ve{tinite makedonskite ins-truktori posetuvaat stranski sem-inari kade razmenuvaat iskustva.[kolata Stronges naskoro }edobie i svoja veb strana na koja }emoàt da se najdat site detali po-vrzani so ovaa bore~ka ve{tina.

Dejan Sokolovski, instruktur vo {kolata za bore~ki ve{tini - Xeet Kunedo, STRONGES.

BRUS LI E LEGENDA NA BORE^KITE VE[TINI

Vo sabota na 8 noemvri (19.30 minuti) vo DOM na ARM

KUD KITKA PROSLAVUVA 40 GODINI POSTOEWE

SUDIITE SE POTSETIJA NA MLADOSTA

godina iii broj 31 oktomvri 2008 ... · op[tinski vesnik godina iii • broj 31 • oktomvri 2008...

Documents