Glasnik Občine Divača • letnik 20 • št. 3 • september, 2014

2

GLASNIK OBČINE DIVAČA september 2014, letnik 20, številka 3Izdajatelj in založnik: Občina Divača. Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj; urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik, Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl;. Oblikovanje: JPStudio Divača; tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.

Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografij.

Naslednji Glasnik bo izšel decembra. Prispevke zanj zbiramo na E pošto

glasnik@divaca.net do 1. 12. 2014

Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte navodila za objavo člankov. Starejše števike Glasnika si lahko ogledate na spletni strani: http://issuu.com/obcina_divaca

Letošnji jesenski Glasnik je izšel kakšen mesec prej zaradi lokalnih volitev, ki bodo v začetku oktobra. Sestavljen je iz dveh delov – običajno poročanje o dogodkih, ki so se zgodili od izida junijske številke, in volilni del, kjer se predstavljajo kandidati za župana, občinske svetnike in člane krajevnih skupnosti. Z daljšim člankom se poslavlja tudi naš dosedanji župan, ki se ni odločil, da bi ponovno kandidiral, ker ima polen, ki so mu jih metali pod noge, kar za nekajletno kurjenje. Za župa-na moraš imeti zelo trdo kožo, ki pa je nekaterim ne manjka, saj so kar abonirani za županske kandidate. Letos se boste lahko odločali med sedmimi kandidati, imamo tudi pred-stavnico nežnega spola, vsaj enkrat v zgodovini naše občine, in nekaj mlajših kandidatov, ki bi želeli narediti našo občino prijaznejšo tudi za mladino. Sicer pa bodo vsi županski kandidati ovekovečeni na naslovnici Glasnika, če se slučajno odločate po zunanjem videzu.Kot veste, bodo letošnje lokalne volitve nekoliko drugačne, saj bomo izbirali kandidate po večinskem sistemu, torej boste dali svoj glas osebi, ki ji zaupate, ne pa stranki ali listi. V tretjem delu Glasnika (Lokalne volitve 2014) si na začetku lahko preberete izčrpna navodila o volitvah, seznam kandi-datov za župane, svetnike in predstavnike krajevnih skupno-sti, sledijo pa njihove predstavitve (tistih, ki so nam jih posla-li). Že v junijski številki smo objavili navodila za promocijske članke za potencialne kandidate. Navedeno je bilo število znakov, ki pripadajo posameznim kandidatom, saj Občina zagotavlja vsem enake možnosti za brezplačno objavo njiho-ve predstavitve. Kljub temu nekateri niso upoštevali navodil, zato upam, da ne bo hude krvi, če bo objavljen kakšen okrnjen članek, če je bil predolg. Občina tudi ne zagotavlja lektorskega pregleda predstavitvenih člankov, kar je bilo tudi objavljeno. Ker za člane svetov krajevnih skupnosti ni bilo pretiranega zanimanja, občinska volilna komisija razpisuje naknadne voli-tve za nekatere volilne enote.Sedaj pa dovolj o volitvah. V nedeljo, 5. oktobra, se jih udeležite v čim večjem številu in s svojim glasom podprite kandidate, ki jim zaupate in za katere verjamete, da bodo znali našo občino pametno voditi še naprej, saj se je v tem mandatu z močnim zatiskanjem pasu komaj izkopala iz starih dolgov.

Pa srečno!Urednica

Novo šolsko leto v znamenju povečanega števila prvošolcevV novem šolskem letu, ki se je pravkar začelo, je 56 prvošolk in prvošolcev postalo del velike skupine 310 učenk in učen-cev divaške šole. Tako velike generacije otrok ni bilo na naši šoli že več kot 25 let.Na matični šoli v Divači sta oblikovana dva oddelka s skupaj 38 učenci, ki zaradi prostorske stiske na šoli delujeta v prosto-rih vrtca. Na podružnični šoli v Senožečah je 11 prvošolcev, v Vremah pa 7, ki so vključeni v kombinirana oddelka. Prostor-ski pogoji in razpoložljiva učna tehnologija ob strokovno usposobljenih, izkušenih in zavzetih učiteljicah bodo omogo-čali razvoj potencialov in interesov otrok, pa tudi izpolnitev realnih pričakovanj staršev. Vstop v šolo pomeni eno izmed pomembnih prelomnic za otroke kot tudi za njihove starše. Igro, ki so je bili vajeni v vrtcih in domačem okolju, bodo sedaj nadgradili z zanimi-vim svetom številk in črk, pridobivali bodo nova znanja in širili svoja obzorja. Želimo, da bi učenci poleg pridobivanja znanja, spretnosti in veščin v šoli razvijali tudi prijateljstvo in medsebojno sodelovanje ter da bi se v njej prijetno počutili. Verjamemo, da jih bodo na tej poti spodbujali in podpirali njihovi starši in da se bodo skupaj z njimi in pedagoškimi delavci šole veselili uspehov ter da bodo skupaj reševali tudi morebitne težave, neprijetne izkušnje. Zavedajoč se, da sta znanje, izobrazba še kako pomembna – ne le za otroke in njihove družine, temveč tudi za okolje, v katerem živimo, torej za celotno našo družbo, se bomo skupaj z občino trudili, da bodo naši učenci deležni kakovostnega učenja v urejenih šolskih stavbah.Da tudi širša javnost izkazuje podporo tem ciljem, potrju-je prvi šolski dan. Župan občine Divača, g. Drago Božac, je obiskal vse prvošolce in jim zaželel, da bi se v šoli dobro počutili in se veliko naučili. Za varno pot do šole so prvi teden poskrbeli policisti, redarji in prostovoljca Dušan Peterlin ter Matej Bezeljak. Vsem se v imenu učencev, staršev in zaposle-nih iskreno zahvaljujem.»Niti ni široke ceste, niti ni bližnjice do znanja,« so zapisali že stari Grki. Živimo v času bliskovitega napredka, ki nosi s seboj tudi odtujenost, netolerantnost, tekmovalnost, brezobzirnost. Znanje je vrednota in kapital, ki ga vedno nosimo s seboj. Pot do znanja pa ni preprosta, treba se je potruditi z resnim, odgovornim učenjem in primernim vedenjem. Potrudimo se tudi za uveljavljanje etičnih vrednot in prijetnega sobivanja.Želimo, da bi z dobrim medsebojnim sodelovanjem učencev, staršev in delavcev šole zgradili trdne temelje za kakovostno znanje, oplemeniteno z omiko in spoštovanjem vrednot naravne in kulturne dediščine.

Prijetno in uspešno delo v šolskem letu 2014/15 želim učencem, učiteljem in staršem.

Damijana Gustinčič, prof., spec.,ravnateljica

PRIZNANJE OBČINE DIVAČA se v letu 2014 podeliAlenki Štrucl Dovgan

iz Dolenje vasi za aktivno delovanje v Razvojnem društvu Bandera, v agrarni in vaški skupnosti, za aktivno delo pri obnovi

cerkve in zadružnega doma v Dolenji vasi, aktivnosti pri izgradnji večnamenske dvorane v Senožečah, skratka,

za prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju krajanov in občanov.

Obrazložitev:V Dolenji vasi je Alenka Štrucl Dovgan aktivna v Razvojnem dru-štvu Bandera, agrarni skupnosti in vaški skupnosti. Veliko energije in časa je vložila pri postavitvi prve vetrnice v Sloveniji. Angažirala se je pri obnovi vaške cerkve in zadružnega doma v Dolenji vasi. Kot predstavnica vaške skupnosti je bila Alenka izvoljena za pred-sednico KS Senožeče. V vlogi predsednice je nadaljevala začeto delo svojih predhodnikov in izpeljala številne vidne aktivnosti:- na področju ohranjanja kulturne dediščine je v sodelovanju

s Fakulteto za arhitekturo izpeljala študijo Kako si študentje skupaj z mentorjema prof. dr. Živo Dev in prof. dr. Ljubom Lahom predstavljajo obnovo starega vaškega jedra v Se-nožečah – Mitnica, Jančarjeva hiša … Na pobudo mladih krajanov Senožeč je bila z udarnim delom obnovljena stara vaga na vaškem trgu v Senožečah;

- izgradnja večnamenske dvorane v Senožečah, kar je nedvo-mno plod njenega večletnega dela in prizadevanj.

Kot predsednica se je še posebej angažirala pri odpravljanju nedavnih posledic žleda v Lažah. Alenka je tudi več let aktiv-na v PGD Senožeče.Trudili smo se, da bi predstavili vsa področja, aktivnosti in dobra dela, ki jih Alenka z veseljem opravlja. Zavedamo se, da smo pri tem morda še kaj izpustili, saj je njenih dobrih dejanj zelo veliko.Prav zato pa trdimo, da si Alenka Štrucl Dovgan za izjemne prispevke k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju krajanov/občanov, razvoju in ugledu KS Senožeče in občine na gospodarskem, okoljskem, kulturnem, športnem in huma-nitarnem področju ter na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in širši skupnosti zasluži občinsko priznanje.

Predlagatelj: Razvojno društvo Bandera Senožeče

3aktualno

Foto

: MAT

EJ B

EZEL

JAK

Foto: MATEJ BEZELJAK

4

PRIZNANJE OBČINE DIVAČA se v letu 2014 podeliDamijanu Stepančiču

za izjemne dosežke na likovnem področju, za izredno aktivno delovanje na kulturnem področju v KS Senožeče,

občini Divača in izven meja ter za uspešno izvedbo arhitekturnih delavnic.

Obrazložitev: Damijan Stepančič je po zaključku šolanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo odšel na likovno akademijo, kjer je diplomiral leta 1996 z diplomsko nalogo Umetniki in alkimisti.Je akademski slikar, ki pa se je raje kot v slikarstvu preizkuša v ilustraciji, saj mu, kot pravi sam, ta umetnost bolj leži zaradi hu-morja in sproščenosti. Rad ustvarja v različnih likovnih tehnikah. Za učbenike največ uporablja tuš, da so barve čim bolj žive, sicer pa dela z akrilom, lepljenke, trganke, monotopije in praskanje.Med svoje najljubše junake, ki jih je ilustriral, šteje lik Pipa (de-tektiva, ki si ga je zamislil Peter Svetina, ki je avtor scenarijev za stripe). Preizkusil se je tudi v ilustriranju za odrasle (v okviru revije Albert), kjer se ilustracije nekoliko razlikujejo od otroških in mladinskih del in vsebujejo več sarkazma in ironije.Stepančič je za svoje delo prejel dve Smrekarjevi plaketi (leta 2000 in 2002) ter Levstikovo nagrado (leta 2003). Leta 2013 je prejel nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico za leto 2013.Na razpis je bilo prijavljenih 54 slikanic, izmed petih no-miniranih pa je bila izbrana prav njegova z ilustracijo Zdravljice.Poleg Zdravljice je Stepančič ilustriral še vrsto otroških knjig, med njimi: Juri Muri iz Afrike, Pesmi iz pralnega stroja, Kako so videli svet, Butalski grb, Junaki z ladje Argo, Zakladi pisarja Bernarda, Jurij Muri drugič v Afriki, O zmaju, ki je želel biti kralj in še bi lahko naštevali.Pred nekaj leti se je Stepančič preselil iz Ljubljane v Senožeče in se zelo hitro vključil v življenje v našem kraju. Redno sodeluje v kultur-nem dogajanju v Senožečah in je redni gost senožeške knjižnice. Pravi, da je že od malih nog občudoval knjižnice, njegova najljubša knjiga pa je bila Pri nas na vasi, ki jo še dandanes lahko raziskuje ure in ure in išče podrobnosti na slikah. S svojim delom Stepančič redno prenaša glas o Senožečah tudi izven meja občine Divača.Leta 2011 je podal pobudo, da se v Senožečah organizira delavnica za študente Fakultete za arhitekturo. Delavnica je bila tudi izvedena in je študentom ponudila priložnost, da so 10 dni raziskovali naš kraj. Rezultat njihovega dela je brošura Senožeče.Za delovanje v krajevni skupnosti Senožeče, njegov prispe-vek k izvedbi arhitekturnih delavnic v Senožečah in njegov obsežni opus ilustracij, ki razveseljujejo tako otroke kot tudi odrasle, predlagam Damijana Stepančiča za občinsko prizna-nje. Krajani smo ponosni, da ga imamo v naši sredini.

Predlagatelj: Alenka Štrucl Dovgan

PRIZNANJE OBČINE DIVAČA se v letu 2014 podeli

prostovoljnemu gasilskemu društvu Senožeče

za interventno posredovanje in odpravljanje katastrofalnih posledic žleda v vasi Laže,

februarja 2014.

Obrazložitev:Prostovoljno gasilsko društvo Senožeče obeležuje stotridese-tletnico obstoja in delovanja. V teh dolgih letih je prizadevnim senožeškim gasilcem v več generacijah uspelo iz skromnih začetkov z omejenimi, mnogokrat improviziranimi sredstvi ustvariti sodobno, vrhunsko opremljeno in usposobljeno društvo z več kot 120 člani. Požrtvovalno delovanje društva je v dolgih letih obstoja od leta 1880 pustilo pomemben pečat tako v lokalni skupnosti kot širše. Njihovo osnovno delovanje zaščite pred požari ter intervencije ob požarih in vsakovrstnih vremenskih ujmah je nemalokrat razširjeno tudi na nesebično pomoč občanom ob ostalih neljubih dogodkih. Za delovanje vrhunsko usposobljene ekipe je potreben ne le usposobljen kader, ampak tudi plemenitost posameznikov prostovoljcev, sposobnost sodelovanja v skupini in tovarištvo, kar je v času, ki ga živimo, sicer redka, ampak zelo iskana in cenjena vrlina. Prostovoljno gasilsko društvo Senožeče je danes gasilsko dru-štvo tretje kategorije, ki skupaj s še sedmimi prostovoljnimi gasilskimi društvi sestavlja Kraško gasilsko zvezo in je hkrati osrednje gasilsko društvo v občini Divača. Društvo danes vodi 13-članski upravni odbor, 10-člansko poveljstvo in 3-članski nadzorni odbor. Ko je letošnjo zimo Slovenijo prizadejala ujma v obliki žledu, so se v odpravljanje katastrofalnih posledic vključili tudi člani PGD Senožeče. Med 1. in 23. februarjem 2014 so gasilci PGD Senožeče opravili nešteto aktivnosti, povezanih z odpravo posledic žledoloma ter intervencijske pomoči prebivalcem vasi Laže, ki je bila najhuje prizadeta v naši občini.Delovne razmere med posredovanjem so bile zelo otežene: poledenela cestišča, padajoče drevje in kosi ledu, delo na višini, temperature pod lediščem, občasne padavine, električ-ni tok, kar je predstavljalo stalno nevarnost za sodelujoče v intervenciji. Vse težave so premagovali pod vodstvom občin-skega štaba CZ občine Divača in v sodelovanju s predstavniki Slovenske vojske in delavci Elektro gospodarstva. S svojim strokovnim znanjem in tehniko, ki jim je bila na voljo času intervencij, so bili več kot uspešni in previdni, saj niso utrpeli nobene resnejše poškodbe. PGD-ju Senožeče se podeljuje priznanje Občine Divača zaradi velike odzivnosti in predanosti članov OE PGD Senožeče

4 aktualno

Foto

: MAT

EJ B

EZEL

JAK

5

pri omenjeni intervenciji in za vse dosedanje požrtvovalno prostovoljno delo na področju gasilstva. Ob vedno znova izkazani pripravljenosti za nesebično pomoč prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah ter ob znanju, ki ga premorejo senožeški gasilci, verjamem, da se bo gasil-stvo v Senožečah razvijalo s takim vzponom kot v preteklih stotridesetih letih in bo ostalo ena glavnih in prvih organi-zacij pomoči in reševanja v lokalni skupnosti in širše, z načeli požrtvovalnosti in tovarištva vseh pripadnikov društva.

Predlagatelj: župan Občine Divača, Drago Božac

PLAKETO OBČINE DIVAČA se v letu 2014 podeli

Podružnični osnovni šoli Senožečeza dosežke na kulturnem področju in bogate kulturne pri-reditve, ki ohranjajo kulturo in tradicijo domačega kraja.

Obrazložitev: Šola ima za vsak kraj neprecenljivo vrednost. Senožeška po-družnična šola pa je gotovo srce in duša našega kraja. Sodobna, moderno opremljena, skupaj z odličnim pedagoškim kadrom ponuja otrokom naše KS možnost kakovostnega izo-braževanja. Vedno znova lahko prebiramo v časopisju ali se na lastne oči in ušesa prepričamo o znanju in dosežkih naših otrok.Težko naštejemo kakšno prireditev, ki je ne bi sooblikovali njeni učenci. Otroške predstave, recitali, skeči vedno znova navdušujejo obiskovalce prireditev. Ubrani glasovi seno-žeškega otroškega pevskega zbora, ki predstavlja velik del združenega zbora OŠ Divača, dosegajo zlata priznanja tako na državnem nivoju kot na tekmovanjih izven naših meja. Že četrto leto smo si s ponosom ogledali odmevno otroško glasbeno prireditev Brinjevka, kjer so se nam s televizijskih za-slonov smejali naši otroci. Prav gotovo je prednost podružni-ce v tem, da lahko sleherni učenec maksimalno razvija svoje potenciale. Tako tudi na likovnem področju učenci ustvarjajo umetnine, ki so na različnih natečajih pogosto nagrajene.Šola leži v delu vasi, ki ponuja učencem bogato preživljanje prostega časa. Igranje na igrišču, travniku ali obronku gozda daje otrokom možnost gibalnega razvoja, predvsem pa sama igra krepi socialne odnose.Učiteljice s svojo vzgojno noto že leta vzorno skrbijo za ohranjanje tradicije in kulturne dediščine v kraju. Aktivnosti, ki jih organizira šola, povezujejo in navdušujejo krajane. Nabito polna dvorana večnamenskega prostora je večkrat na leto potrditev, kako vaščani uživajo v družbi otrok. Medgeneracij-ska druženja bogatijo tako otroke kot odrasle.Šola v svojih prostorih nudi krajanom možnost rekreacije ali pa izvajanje drugih dejavnosti, pomembnih za naše krajane.

Zavedamo se, da se z dobro šolo in njenim aktivnim življe-njem ohranja tudi življenje v kraju. Šola je gotovo pomemben dejavnik razvoja podeželja. In ker v njej živijo in delajo topli, sposobni in aktivni ljudje, smo prepričani, da nas bodo vedno znova razveseljevali in da bo šola še naprej center dogajanja v kraju.Naša šola ni samo izobraževalna ustanova, ampak je tudi mo-tor vsakega kulturnega dogajanja v naši sredini, zato predla-gam, da ji podelimo občinsko priznanje.

Predlagatelj: KS Senožeče, Jovo Ferfila

PLAKETO OBČINE DIVAČA se v letu 2014 podeli

Andreju Prelcu in njegovi spremljevalni ekipi

za športne dosežke v letu 2013/14.

Obrazložitev: Sedemindvajsetletni Andrej Prelc iz Famelj je zaljubljen v avtomobilski šport že od mladih nog. Od začetnih treningov, ki so se začeli v mladosti, in s tekmovanji si je v sedmih letih vztrajno pridobival izkušnje, s katerimi je iz leta v leto izboljše-val rezultate v avtomobilskih dirkah divizije 1. V lanski tekmo-valni sezoni je postal državni prvak.Prvič je nase opozoril pred tremi leti, ko je bil med boljšimi v kategoriji do 1400 kubičnih centimetrov. Leta 2013 je dosegel vrhunec v svoji karieri, saj je septembra zmagal kar na treh dirkah državnega prvenstva. Prvič mu je to uspelo v Ilirski Bistrici, nato sta sledili še zmagi na Gorjancih in v Buzetu.Pred zadnjo dirko, ki je bila v Čedadu (na Castelmonteju) je Andrej Prelc v diviziji 1, v skupnem seštevku šestih dirk sezone, branil prednost pred tesnima zasledovalcema Gregorjem Jura-kom (oba vozita suzuki swift) in še drugim primorskih voznikom Danielejem Tranijem (citroen AX GTI). Obramba vodstva mu je uspela. V Čedadu je bil Jurak šele tretji, zmagal pa je Trani.Andrej Prelc je vodstvo ubranil z drugim mestom in novimi 45 točkami, kar je bilo v skupnem seštevku dovolj, da je osvo-jil naslov državnega prvaka v letu 2013.Na tekmovanjih ga spremlja delovna ekipa s tehničnimi znanji, mehaniki, med katerimi je tudi brat David. Redna spre-mljevalca sta oče Ljubo in mama Anica, ki skrbita za dobro kuhinjo in prijetno tekmovalno vzdušje.Avtomobilski šport zahteva veliko odrekanja, preciznosti in tehnične popolnosti vozila, kar pomeni za družino velik finančni zalogaj, saj je v teh časih težko pridobiti sponzorje. Vse to pa ni ovira, da Andrej s svojo ekipo ne bi vztrajal in se preizkušal še v naslednjih tekmovalnih sezonah.

Predlagatelj: KS Vreme, Mirjam Frankovič Franetič

5aktualno

Foto

: MAT

EJ B

EZEL

JAK

6

»Danes občina Divača praznuje svoj rojstni dan, svoj praznik, ki ga je izbrala na dan rojstva naše prve filmske igralke Ide Kravanja – Ite Rine. Ta naša rojakinja, ki je svoja mladostna leta preživela med kamnitimi hišami in gmajnami Divače, je ime naše vasi ponesla v širni svet. Ponosni smo nanjo, ponosni na njeno igralsko kariero in njene filmske uspehe. To so uspehi, ki nas utrjujejo v prepričanju, da nismo majhni in odmaknjeni, izgubljeni nekje na obrobju – v provinci. Lahko smo samozavestni, kot je bila samozavestna ITA RINA na svoji poti v svet filmske umetnosti. Trdo delo in vera v uspeh je bilo njeno vodilo in zato je imenovana naš svetli vzor. In taki bodimo tudi mi, prebivalci med Brkini, Vremščico in Senožeškimi brdi. Je že res, kar pravijo, da ob rojstvu prinesemo s seboj širino kraških gmajn, globino nedorečenega kraškega podzemlja in trdno voljo, ki jo izžareva naš kraški ka-men,« so bile uvodne besede spodbude župana Občine Divača, Draga Božaca v petkovo slavnostno sejo občinskega sveta občine Divača in praznovanje 9. občinskega praznika. S podelitvijo občinskih plaket, ki so jih za svoje dosežke tokrat prejeli Andrej Prelc in njegova spremljevalna ekipa iz Famelj za izjemne dosežke na področju avtomobilskega športa in Podru-žnična osnovna šola Senožeče za dosežke na kulturnem podro-čju in bogate kulturne prireditve v smislu ohranjanja kulture in tradicije domačega kraja, ter občinskih priznanj, ki so šla v roke Prostovoljnemu gasilskemu društvu Senožeče za interventno posredovanje in odpravljanje katastrofalnih posledic žleda v vasi Laže, konec januarja 2014, Damijanu Stepančiču za izjemne dosežke na likovnem področju, za izredno aktivno delovanje na kulturnem področju v KS Senožeče, občini Divača in izven meja ter za uspešno izvedbo arhitekturnih delavnic, ter Alenki Štrucl Dovgan iz Dolenje vasi za aktivno delovanje v Razvojnem društvu Bandera, v agrarni in vaški skupnosti, za aktivno delo pri obnovi cerkve in zadružnega doma v Dolenji vasi, aktivnosti pri izgradnji večnamenske dvorane v Senožečah, skratka za prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju krajanov ter občanov, se je slavnostna seja z glasbenimi vložki akademskih glasbenikov, pianista Mihe Štoklja in flavtistke Anje Colja prelevila v letošnji Poklon na dvorišču Muzeja slovenskih filmskih igralcev, tokrat v čast igralki Ivanki Mežan.Petkov večer se je zaključil gledališko, s predstavo letošnjega Škocjanfesta, monokomedijo Alfa samica v izvedbi igralke Po-lone Požgan, v Divači pa filmsko, s projekcijo kultnega filma Let mrtve ptice.

zgodilo se je

77

Tudi letos se je občinski praznik v soboto začel z bogatim spremljevalnim programom, v katerem so se zvrstili dogodki, o katerih še najlepše pričajo posnete fotografije, čeprav bi si organizatorji vsekakor želeli nekoliko večjega obiska.V ospredju je bila predvsem skrb za zdravje in dobro počutje. Zdravstveni dom Sežana je tako občanom omogočil, da so izmerili krvni sladkor, telesno težo, se posvetovali o zdravi prehrani in si v okviru državnega programa Svit pridobili informacije s področja črevesnih rakavih obolenj. Dan odprtih vrat so pripravili v hiši Zenja, kjer je Mateja Šajna pripravila vrsto zanimivih delavnic za dušo in telo. Ob 9. uri je »štartal« že 4. Divaški tek v organizaciji tekaških navdušencev in občine Divača z razglasitvijo tekaških zmagovalcev in podeli-tvijo nagrad na zelenici Muzeja. V večernem času pa so na svoj račun prišli nogometni navdušenci s tradicionalnim nogome-tnim turnirjem veteranov v organizaciji NK Železničar Divača.Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše obiskovalce, saj so v Civilni iniciativi Brkini pripravili »Jutranji rajalni krog za najmlajše in njihove starše oz. skrbnike« ter program »Igrajmo se skupaj–gi-balne igre in ustvarjalne delavnice«, v katerih so otroci res zelo uživali. Tudi v Muzeju slovenskih filmskih igralcev so pripravili brezplačno ustvarjalno delavnico za otroke od 6. leta dalje, v organizaciji Slovenske kinoteke: »Podobe filma: Leteči zmaji«.Dogajalo se je tudi pri Divaški jami, saj je v organizaciji Jamar-skega društva Gregor Žiberna Divača potekal dan odprtih vrat z vodenim ogledom Divaške jame in slovesnost ob 110-i obletnici njenega odkritja.Osrednja prireditev se je na igrišču za nekdanjim zadružnim domom po nagovoru župana Draga Božaca začela glasbe-no. Tokrat je Pihalni orkester Divača gostil toskanski orkester Filarmonica Pietro Mascagni iz Camporgiana–Lucca, zabava pa se je nadaljevala pozno v noč z ansamblom POP KORN in polnočnimi gosti, skupino BALKAN BOYS.Občinski praznik se je s pohodom po arheoloških najdiščih Vremskega polja z arheologom Joštom Hobičem nekoliko raztegnil še na nedeljo in petek, enajstega julija, s projekcijo filma Babica gre na jug v letnem kinu Muzeja slovenskih film-skih igralcev in komedijo Zgledna družina, igralske skupine MŠD Harije na škocjanskem trgu. Dan za tem smo se občani lahko odpravili še na koncert En Big Banda iz Kopra.

Vesna Matevljič

zgodilo se je

Foto

: MAT

EJ B

EZEL

JAK

88zgodilo se je

V prejšnjem glasilu smo bolj podrobno poročali o delih, ki potekajo ob rekonstrukciji postaje Divača. Kljub temu, da smo se tako prebivalci Divače kot tudi drugi porabniki že navadili vsako-dnevnega polovičnega cestnega režima, si vsi nestrpno želimo čimprejšnje normalizacije prometnih razmer in konca ropotanja strojev. Zelo nas pa veseli, ko vidimo da dela lepo napredujejo.Kot nam je povedal Dobrivoj Subič, predsednik komisije, za izvajanje aktivnosti, potrebnih za reševanje problemov, ki nastanejo med izvajanjem gradnje na prenovi železniške postaje in bi lahko vplivali na občane in okolico (imenovane od župana in občinskega sveta), se bo večina del zaključila do konca leta 2014. Dela se trenutno nadaljujejo z vso intenziv-nostjo, predvsem pa dela na nadvozu, ki so kar nekaj časa mi-rovala. Žal brez težav in zapletov ne gre, zato se trudimo, da se s kompromisi in dogovori dela nadaljujejo in v predvide-nem roku tudi končajo. Po projektu je pri nadvozu na Lokav-ski cesti potrebno zgraditi še petkrako krožišče. Po zagotovilih izvajalca naj bi se dela na mostu zaključila v letošnjem letu, prav tako pa večina del na krožišču. Poleg cestne povezave Divače preko krožišča z Lokavsko cesto pa bo mesto pridobilo tudi dodatno povezavo s podhodom pod železniško postajo. Podhod, ki povezuje Divačo z Gabrovim naseljem, že dobiva svojo končno podobo s kamnito oblogo po tleh in stopniščih. Poleg samih tirov dobivata svojo podo-bo tudi perona, tako z razsvetljava kakor tudi s tlakovanjem in izvedbo kovinskih nadstrešnic. Na postajnem poslopju pa je odstranjen celoten star nadstrešek in ga bo zamenjal nov, ki bo potnikom omogočal nemoten prehod do otočnega perona preko podhoda. Tudi priprave na tretji podhod že potekajo. Pri izvedbi novega krožišča si z investitorjem prizadevamo, da od DRSC-ja dobimo soglasje za prestavitev Lokavske ceste proti jugu. Moramo povedati, da je sodelovanje med izvajal-cem in komisijo dobro. Korekten je tudi odnos izvajalca del do naših potreb in zahtev, je poudaril Subić. Vsi skupaj pa si želimo in upamo, da se planirana dela končajo v začrtanih rokih. Železničarji in domačini bomo pri tem dobili novo urejeno postajo, ki se bo v sklopu modernizacije proge Di-vača–Koper z deli v Divači tudi končala. Tako divaška postaja kot tudi okolica bosta dobili novo urejeno podobo. O tem pa bomo v kratkem pripravili predstavitev za širše občinstvo.

D. Subić, M. Jurič, V. Matevljič

Pobratena občina Podčetrtek 9. septembra praznuje občinski praznik. Po velikosti je podobna naši občini, v marsičem pa je lahko naš vzor, kako lahko majhne občine dosežejo vidne rezultate. Ob iztekajočem 4-letnem mandatu župana Petra Misje se lahko pohvalijo z več kot 40-imi uspešno izpeljanimi projekti. Tudi ob rekordnem proračunu in rekordnih sredstvih za projekte je bilo veliko investicij realiziranih iz evropskih virov. Za vse te uspehe so seveda zaslužni tako župan kot občinski svet, občinska uprava in občani. Za svoje delovanje so prejeli številna priznanja, zadnje v belgijskem Newportu za najbolj urejeno vas v projektu Entente Florale. V imenu naše občine sem pozdrave in čestitke Podčetrtanom prinesel ob-činski svetnik Dobrivoj Subić ter izročil darilo, ki so ga naredili otroci naše šole. Zaželel sem dobro prihodnje sodelovanje in nadaljevanje uspehov majhnega kraja in velikih ljudi.

Dobrivoje Subić

9

Dr. Ljubica Jelušič in Janez Pajer – prejemnika spominskega kipca Dan prej ob dnevu državnostiDan državnosti, 23. obletnico začetka osamosvojitvene vojne in 15. obletnico postavitve spomenika Dan prej so v Divači počastili prav pri spomeniku Dan prej, ki so ga postavili na križišču ob vhodu v Divačo v spomin na prvi strel v Sloveniji, ki je odjeknil 26. junija 1991. leta, to je dan prej, kot se je uradno v osamosvojeni Sloveniji začela osamo-svojitvena vojna. Številni borci in člani domoljubnih organizacij so se zbrali ob praporščakih, kjer se je zgodovinskih dogodkov izpred 23 let spomnila slav-nostna govornica, domača poslanka v državnem zboru, dr. Ljubica Jelušič. Najprej je zbrane nagovoril domači župan Drago Božac, da upravičeno trdimo, da imamo Primorci dan prej ali malo drugače »zamolčani dan«, saj se je v strokovni literaturi agresija na samo-stojno Slovenijo zgodila 27. junija 1991, čeprav so bili Primorci in Notranjci že dan prej vpeti v oboroženi spopad z Ju-goslovansko armado. »Tako je 26. junija vstala Primorska, kot pravi naša himna Vstajenje Primorske,« je še dodal Božac.Predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe se je dotaknil še dogodka prej, napovedanega in prepovedanega mitinga 1. decembra 1989. leta, ki ga je v Ljubljani preprečila tedanja slovenska milica z akcijo Sever. Spomnil se je ne-pozabnega 26. junija 1991, ko so tedanji delavci milice na mejnih prehodih v sodelovanju s posebno enoto milice Ovčar in delavci cestnega podjetja, kljub nasprotovanju JA z orožjem, začeli odstranjevati mejne jugoslovanske table, simbole in zastave na mejnih prehodih z Italijo in jih nadomeščali s slovenskimi. »Čeprav v zadnjem času tudi na prosla-vah vse pogosteje poudarjamo, da so se vojne operacije pri nas na Primorskem začele dan prej, je ta naš zgodovinski dan na državni ravni uradno še nepri-znan kot začetek spopadov,« je poudaril Steffe, katerega organizacija ne pristaja na kakšno koli izločanje domoljubnih organizacij in je ostro protestirala in z veliko zgroženostjo spremljala dogajanja ob postavitvi spomenika domobrancem v Grahovem pri Cerknici.Pomembno vlogo civilistov v osamo-svojitveni vojni je poudarila tudi slav-nostna govornica Jelušičeva. »Nismo

vedeli tistega, kar so pred proslavo v Ljubljani vedeli že mnogi Primorci, da so tanki in oklepni transporterji že tu, na cestah, po vaseh, da prodirajo iz Ilirske Bistrice in Pivke proti mejnim preho-dom. Nismo vedeli, da tod domačini ob pomoči milice postavljajo živi zid pred tanke, da poskušajo kolone tankov zaustaviti z barikadami, v katerih so delovni stroji in osebna vozila ter kami-oni,« je poudarila Jelušičeva. Tudi ona se je spraševala, zakaj uradna zgodovina osamosvojitvene vojne tega 26. junija ni mogla priznati kot začetek vojne. Prav zaradi mladih je potrebno vedeti in razumeti tudi detajle in podrobnosti, pa tudi navodila in ukaze teritorialcem in takratni milici. »Kaj je bilo leta 1991 bistveno drugače kot danes? Ljudje so zaupali teritorialni obrambi in milici, da boste opravili naloge pri zavarovanju neodvisnosti države, da boste ravnali po zdravem razumu, ki se izogiba žrtvam,« je še dodala Jelušičeva.Fabio Steffe in predsednik odbora Sever za Kras in Brkine Jožef Muhič sta podelila spominski kipec dan prej za dolgoletno nudeno pomoč in podporo pri širjenju domovinskega domoljubja

ter sodelovanju z društvom. Prejela sta ju poslanka dr. Ljubica Jelušič in dolgo-letni predsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Janez Pajer. Novoizvoljeni predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kras in Brkini polkovnik Mitja Miklavec pa je podelil zlato plaketo Istvanu Ravbarju in spominsko plaketo Društvu Sever.Prireditev, ki jo je povezovala Ana Go-dnik, so vzorno organizirali Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kras in Brkini, Policijsko veteransko zdru-ženje Sever za Primorsko in Notranjsko in Občinsko združenje slovenskih častnikov Sežana v sodelovanju z vsemi štirimi kraško-brkinskimi občinami (občine Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana). V kulturnem programu so ubrano zaigrali in zapeli člani domače-ga pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Borisa Benčiča in mešanega pevskega zbora pod taktirko zborovod-je Vladislava Korošca. Kot že 16 let doslej so se pohodniki podali na tradicionalni pohod po divaški učni poti Risnik na hrib Kokoš, kjer je pri planinski koči sledilo druženje z ansamblom Lisjaki.

Olga KnezFo

to: O

LGA

KN

EZFo

to: O

LGA

KN

EZ

10

Prostovoljke krajevne organizacije Rdečega križa Divača so se že drugo leto zapored priključile tradicionalnemu pohodu ob ponoru reke Reke. Njihov »start« je bil na cilju pohoda na placu v Škocjanu, kjer so pripravile dobrodelno akcijo »Drobtinica«. Na stojnici so pohodnikom ponudile več vrst drobnega domačega peciva, ki so ga dan prej same napekle in lično zapakirale. Ti slastni prigrizki pa niso bili namenjeni le potešitvi lakote. Z njimi so zbirale prostovoljne prispevke za pomoč socialno šibkejšim otrokom osnovne šole dr. Bogo-mirja Magajne iz Divače pri nakupu delovnih zvezkov. V nekaj urah se je v skrinjici nabralo 220 evrov.Prisrčna hvala vsem dobrosrčnim ljudem, ki so prispevali svojo drobtinico za otroke in Turističnemu društvu Škocjan za gostoljubje.Posebna zahvala gre tudi prostovoljkam, ki so s prispevkom ma-teriala za peko in svojimi spretnimi rokami omogočile Drobtinico.

Dora Sedmak

10zgodilo se je

Foto

: DO

RA S

EDM

AK

Foto

: PA

VEL

ŠKA

MPE

RLE

Društvo diabetikovV mesecu maju smo imeli še zadnji predavanji o sladkorni bolezni za učence 8. razredov OŠ Divača in Hrpelje, kar počenjamo že tretje leto. Kot vedno to opravlja dpl. msr. Klara Peternelj iz ZD Sežana.V počastitev občinskega praznika občine Sežana in v spomin na preminulega diabetika Borisa Škrka smo organizirali v me-secu juliju predavanji o »Sladkorni bolezni in kapi« ter »Kako naj jem, da bo moj sladkor urejen«, k ga je izvajala mag. Iris Marolt, dr. med. diabetolog iz ZD Koper.Na sedežu društva smo imeli tudi učno delavnico o rokova-nju z merilci sladkorja, kako opravljati meritve, da so rezultati čim pristnejši ter o primerjanju aparatov med seboj, kot pravi predstavnica Rosheja, Mina Masličič Kočan, ki je tudi to delavnico vodila.Po odprtju referenčnih ambulant v Sežani smo z njimi nave-zali stike in se dogovorili, da bomo k delovanju teh ambulant prispevali tudi mi z našimi predstavitvami in tako tudi prido-bivali nove člane našega društva.V mesecu juniju, ko se odvijajo občinska praznovanja, smo prisotni s stojnicami, na katerih prisotne opozarjamo na slad-korno bolezen in predstavljamo delovanje našega društva Na športnem področju smo se udeležili športnega srečanja Zveze društev diabetikov Slovenije v Topolšici, v organizaciji Društva diabetikov Velenje. Udeležili smo se ruskega kegljanja in pohodov po bližnji okolici. Uspeh naših tekmovalcev je bil primeren naši kondiciji.Junija smo v Sežane organizirali regijsko tekmovanje v ba-linanju za Društva diabetikov Postojne, Il. Bistrice in Sežane. Tekmovali smo z moškimi in ženskimi ekipami. Rezultati so bili za nas ugodni. Udeležili smo se tudi proslave Dan prej v Divači, posvečeni dnevu državnosti, po proslavi pa še tradicionalnega pohoda na Kokoš, kljub slabim vremenskim razmeram, uporabili smo dežnike.S 1. julijem je prišlo v diabetološki ambulanti do spremembe, zapustil nas je dolgoletni diabetolog dr. Pal Naranscik, na njegovo mesto pa je prišla diabetologinja dr. Elena Kuzmina.

Jože Volovec

11zgodilo se je

Pohod po arheoloških najdiščih Vremskega poljaNa povabilo divaške občinske svetnice Lilijane Kocjan Žorž smo v CI Brkini v okviru divaškega občinskega praznika organizirali pohod po arheoloških najdi-ščih Vremskega polja.Namen pohoda je bil predvsem oza-vestiti arheološko dediščino, s katero skupaj živimo v pokrajini in preko katere smo vsaj malo povezani s preteklostjo. Kljub temu, da so arheološka najdišča preživela tisočletja, je to občutljiva dedi-ščina, ki jo kaj kmalu lahko izgubimo. S tem pohodom smo želeli prikazati arhe-ološka najdišča kot delce pokrajine, ki ji dajejo posebno in enkratno vrednost.V nedeljo, 6. 7. 2014, se nas je na zbirnem mestu v Famljah pred LIV-om ob 9. uri zbralo okoli 15 udeležencev pohoda in podali smo se na pot po Vremskem polju.Vremsko polje je eno redkih ravninskih in zelo rodovitnih območij Krasa in Brkinov. Verjetno je že od časov prvih poljedelcev mlajše kamene dobe (od 5000 pr. n. št. dalje) pa vse do danes

predstavljalo eno glavnih obdelovalnih površin za prebivalce te pokrajine. Od bronaste dobe pa vse do antike (od 2500 pr. n. št. do začetkov 1. st.) je bilo Vremsko polje znotraj ozemlja prazgo-dovinske skupnosti gradišča v Škocjanu, ki je imelo v tem času nadregionalno vlogo v širšem območju Jadrana in Panonske nižine. V antiki (od 1. do 4. stoletja) Vremsko polje ohrani status velike obdelovalne površine. To se kaže s postavitvijo večjega gospodarskega kompleksa – antične vile. Po koncu antike postane Vremsko polje z nase-litvijo Slovanov v zgodnjem srednjem veku (6. stoletje) eno od stičišč kultur staroselcev in Slovanov.Najprej smo se napotili skozi vas Vrem-ski Britof in se ustavili pri cerkvici sv. Lo-vrenca. Seznanili smo se s tem, da ima vsaka vas Vremskega polja zgodovino, ki v nekaterih primerih sega vse do časa pozne antike in zgodnjega srednjega veka (od 6. stoletja dalje).Nato smo se skozi Dolnje Vreme napoti-li proti gradišču Saline, ki se nahaja nad

samo vasjo. Na vrhu hriba, ki je sedaj v celoti porasel z gozdom, smo si ogle-dali dobro ohranjen obrambni nasip in notranjost večjega prazgodovinskega gradišča. To spada med največje v južnem delu Krasa in Vremske doline. Poseljeno je bilo poleg celotnega praz-godovinskega obdobja (od približno 2500 pr. n. št. dalje) tudi v času antike. V srednjem veku pa naj bi znotraj gradi-šča stala manjša utrdba.Naslednje arheološko najdišče nas je čakalo pod Dolnjimi Vremami, na prvih terasah nad Vremskim poljem. Tu je ob-močje ohranjenega antičnega grobišča Cerje. Na tem antičnem grobišču je bil med drugim najden kamnit nagrobnik, ki je zdaj vzidan v eni od domačij v Dolnjih Vremah. Grobišče je zelo verjetno pripa-dalo antični vili na Polju in antični nasel-bini na Salinah nad Dolnjimi Vremami.Pot smo nadaljevali proti vasi Gornje Vreme in prazgodovinskemu gradi-šču Gradiščica nad vasjo. Tukaj nas je pričakal sicer deloma uničen kamnit obrambni nasip in dober razgled nad celotnim Vremskim poljem. Tudi tukaj točne datacije poselitve gradišča v praz-godovini ne poznamo. Videli smo, da je gradišče v primerjavi s tistim na Salinah zelo majhno. Prav zaradi te majhnosti in izpostavljene lege na začetku vhoda na polje je imelo gradišče namen varo-vanja in nadzora nad vhodom iz ozke doline reke Reke v Vremsko polje.V vasi Gornje Vreme smo si ogledali cerkev sv. Jošta, ki je zagotovo datirana v pozni srednji vek (14.–15. stoletje), in v fasadi ohranjeni gotski okni.Za konec smo se napotili še skozi Vrem-sko polje, kjer smo si ogledali lokacijo velike antične naselbine – antične vile. V tem primeru je šlo verjetno za večji gospodarski kompleks, kjer so se ukvarjali s poljedelstvom. Sedaj na po-vršju ni vidnih nobenih zidanih ostalin, velikost najdišča je določena na podlagi arheoloških najdb (lončenina, antični gradbeni material) na njivah in še pod zemljo ohranjenih temeljih zgradb, ki so jih arheologi odkrili v 90. letih.Po njivskih poteh smo se vrnili nazaj v Vremski Britof, kjer nas je čakal osvežilni kozarček bezgovega soka in vode.Za konec bi se rad še zahvalil Lilijani Kocjan Žorž za povabilo k sodelovanju pri občinskem prazniku, vsem članom CI Brkini za pomoč pri izvedbi pohoda in vsem udeležencem pohoda.

Jošt Hobič, univ. dipl. arheologCI Brkini

12zgodilo se je

Leto je naokoli in člani Kulturnega dru-štva Pepca Čehovin Tatjana iz Senožeč (59 nas je) smo ponovno organizirali našo največjo dvodnevno kulturno prire-ditev v Senožečah – 16. Pastirske igre 1. in 2. avgusta. Tradicionalne igre, katerih vodja je bil tudi letos predsednik društva Valter Cerkvenik, so se začele že leta 1995, da bi popestrile dogajanje v doma-čem kraju. Če so bile na začetku močno povezana s srečanjem rejcev drobnice, je bil letos namen iger zagotovo prijetno druženje. Nekaj o zgodovini in letošnjem programu iger smo na radiu Koper povedali člani društva Valter Cerkvenik, Bruno Kocjan, Mojca Može Škapin, Janko Šenkinc in moja malenkost.Prireditev se je začela v petek na doma-čiji Micke Kovačeve v Senožečah. Kmeti-jo je pred leti v starinskem stilu obno-vila domačinka Vlasta Klavora Meden. Marjan Sotlar je tam prikazal projekcijo filma Kri za ljubezen ter v njem svoj odnos do lova živali.Zvečer so nam na prireditvenem pro-storu, vrtu bivše restavracije Adria, zai-grali fantje iz ansambla Navihani lisjaki. Večer so popestrile tudi mlade punce iz domačega ansambla S.H.I.T.V soboto zjutraj so prireditev nadaljevali ribiči s tekmovanjem. Pomerilo se je 18 tekmovalcev. Zmagal je Velibor Bukovica iz Postojne z ulovom dveh rib v skupni teži 5,2 kg. Člani ribiške družine, ki jo vodi Srečko Žvab, so nam tudi letos skuhali dober golaž, pod vodstvom kuharice Nade Premrl. Domača ribiška družina deluje že 22 let in letos šteje 10 članov.Dopoldne se je na spodnjem igrišču začelo tudi tekmovanje v ulični košarki pod vodstvom Amadeja Merviča. Letos se je prijavilo 10 ekip. Zmagala je, kot že lansko leto, ekipa »Strnad – Frane-tič« iz Komna, drugo mesto so zasedli prav tako fantje iz Komna, tretje mesto pa ekipa iz Senožeč. V metu iz sredine

igrišča na koš je uspel s prvim metom in tudi zmagal Marko Kovačevič iz Bolka. Popoldne je ekološka kmetija domači-na Nika Medena odprla svoja vrata in obiskovalcem ponudila na ogled svoje prostore, živali in opremo. Mladi gospo-dar Ervin Martinčič je obiskovalcem rad pokazal živali in opisal delo na njihovi kmetiji. Prav tako je vrata tudi letos od-prlo podjetje Cimos, ki je kljub težavam, v katerih se nahaja, izvedlo voden ogled tovarne. Dekleta iz Aktiva žena pri domačem KUD-u so pod vodstvom Brigite Bursy v prostorih krajevne skupnosti razstavila bogato zbirko peciva, med drugim tudi zanimive jaslice iz kruha, Alenka Žiberna slike na steklu, Marica Rupnik pa svoje prečudovite rože iz papirja. Prav tako v stavbi KS je domači zbiratelj starin Zdravko Čuk na ogled postavil stare razglednice Senožeč, vrata pa je odprla tudi slaščičarna Babuška, ki jo vodi Katarina Kleva. Domači osnovnošolci so nam praznik popestrili z risbicami, ki so jih razstavili na stopnišču stavbe KS.Razvojno društvo Bandera iz Dolenje vasi je s prevozno krušno pečjo na prizo-rišču iger prikazalo, kako se je peklo kruh včasih. Jože Femc je zakuril peč, Alenka Dolgan Štrucl, naša predsednica KS, pa zamesila kruh. Nada Premrl je oblečena v narodni noši pokazala svoja ročna dela, domačin iz Laž, Denis Vidmar pa je na ogled postavil svojo zanimivo zbirko motornih žag. Obiskovalce je pritegnila tudi stojnica organizatorja, kjer so dekle-ta iz aktiva žena prikazale izdelavo in po-nudile v pokušino dobrote po domače, »belo kafe, zeliščni čaj in štraube«. Poseben čar sta prireditvi dodala člana društva Doli iz Lokavca, ki sta s svojima dvema kočijama z vprežnimi konji tudi letos prevažala obiskovalce po Senože-čah. Na prireditvi so sodelovali tudi člani sežanskega MDPM-ja s »Pastirčkovim

kotičkom«, in Emilija Pavlič s kuharsko delavnico.Prireditveni prostor iger je kot vsako leto krasil mlaj, ki so ga postavili domači gasilci pod vodstvom Gorazda Gerželja. Letošnji mlaj je bil precej nižji, ker nam je višje polomil spomladanski žled.Tradicionalno 24. srečanje harmoni-karjev Primorske je letos speljala Lijana Benčič s pomočjo humorista Igorja Malalana. Tekmovalo je 8 mladih in malo manj mladih harmonikarjev na diatonično harmoniko iz celotne Primorske. Tričlanska komisija je na prvo mesto posadila Žana Kontlja iz Prestran-ka. Priznanje za drugo mesto je dobil Jože Škerlj iz Mereč, tretje pa Valentina Carpenetti iz Izole.Letos smo prvič izvedli tekmovanje v strojnem striženju ovc. Pomerila sta se vodja Centra za sonaravno rekultivira-nje Vremščice Andrej Škibin in David Dolamič iz Ljubljane, ki tekmuje tudi za Rdeče noske. S časom 9 minut 25 se-kund je sedem ovc prvi ostrigel Škibin iz Prelož pri Lokvi, ki na leto ostriže več kot deset tisoč ovc. Povedal nam je, da na Vremščici redijo približno 500 ovac, 16 oslov in 7 prašičev.Domači ovčerejec Evgen Gerželj je striženje komentiral: »Strojno striženje ovc obstaja v svetu že dalj časa, na Slovenskem pa več kot 25 let. Pri tem je pomembna tudi kvaliteta volne. Pri striženju se upoštevajo pravila, kot so čas, kvaliteta striženja, ravnanje z ovca-mi, ureznine itn. Na Senožeškem imamo skupaj z Vremščico približno 1500 ovac in 15 rejcev. Čiste ovčerejske kmetije, ki se preživljajo izključno z ovčerejo, pa so tri. V zadnjih letih opažamo, da se manjša tako število rejcev ovac kot tudi živali. Razloge za to je treba iskati v starosti rejcev, ki se povečuje, in zvereh, ki povzročajo škodo. Predvsem gre za volkove.« V zadnjem letu in pol pa niso

Foto

: OLG

A K

NEZ

opazili volka, je zadovoljno povedal. Prav tako so zadovoljni s ceno in proda-jo ovčjega mesa. Tokratna prireditev je postregla tudi z razstavo ovc pasme istr-ske plamenke, ki je slovenska avtohtona pasma, mesne križanke solčavske in romanovke pa tudi istrskega in dalma-tinskega osla. Program nam je obogatil g. Vidmar, la-stnik in trener psov iz Vipave s prikazom zbiranja in paše ovac. Čeprav sta imela psa s tremi ovcami težave, ker je bil pro-stor za izvedbo premajhen in živali niso navajene biti skupaj, pa sta resnično pokazala ubogljivost in natreniranost. Vse prisotne je pred začetkom iger poz-dravil predsednik društva Valter Cerkve-nik, pastirsko himno v jazz izvedbi pa je na saksofon zaigral domači župnik Pavle Kodelja. Igre so se začele, ko je član ribiške družine Josip Gorup v »karjoli« pripeljal predsednika ribiške družine Srečka Žvaba, ki je prižgal pastirski ogenj.Igre, ki sta jih letos pripravila Gregor Kocjan in Jerneja Volk s pomočniki, je ocenjevala sodniška ekipa: Bruno Ko-cjan, Breda Vičič in Srečko Žvab. Ekipe so prišle od vsepovsod. Poleg domače ekipe Snužejci so prišle že tradicionalno ekipe Oljka iz Nove vasi

nad Dragonjo, Mi bi vouco iz Ilirske Bistrice, Jelše pri Otočcu iz Dolenjske ter dve novi ekipi Hrušovci iz Hruševja in Harijski bučmani iz Harij.Kot vsako leto je bila najzanimivejša »spretnostna vožnja s karjolo«, ki jo je pred leti začel naš znani primorski humorist Andrej Jelačin – Toni Karjola, rojen v Senožečah. Čar te vožnje je, da dva tekmovalca peljeta karjolo oba naenkrat, vsak z eno roko in v njej vozita tretjega iz ekipe. Pri drugi igri »dirka s tricikli« so morali na-stopajoči čim prej prevoziti s posebnim triciklom določeno razdaljo okoli mlaja. V tretji igri »smučarija« so morali vsi člani istočasno na dveh smučkah pre-hoditi določeno razdaljo. Pri tej igri so se najbolje odrezali domačini. V četrti igri »poišči vsiljivca« so morali z zavezanimi očmi v kupu jabolk najti nekaj pomešanih krompirjev. Letos je bila najzanimivejša zadnja igra »uwoda u škuorni«. Obuti v gumijaste škornje so si morali naliti v škornje čim več vode, prehoditi razdaljo in vodo zliti v posodo. Štelo je, kdo je prenesel več vode.Šesti so na koncu bili »Harijski bučma-ni«, peti »Oljke« in četrti »Snužejci«. Tretje mesto so osvojili »Hrušovci«, ki so

za nagrado prejeli 5 pic v Piceriji Orient v Divači. Drugo mesto ekipa »Mi bi vouco«, ki so prejeli 5 večerij v Gostil-ni pri Mlinu v Dolenji vasi, absolutni zmagovalci 16. Pastirskih iger pa so bili fantje in dekleta iz skupine »Otočec« iz Jelš pri Otočcu, na Dolenjskem, ki so za nagrado prejeli pršut Pršutarne Kras.Igre je vodil naš priznani primorski humorist Igor Malalan. Ekipa Mojce Može Škapin je tudi letos uspešno izpeljala bogat srečelov. Isto-časno pa je Lijana Benčič poskrbela, da je domačin Stanislav Počkar, potem ko je le za 2 cm zgrešil višino obešenega pršuta, le-tega za nagrado tudi prejel.Prireditev smo zvečer zaključili v plesnih ritmih ob zvokih ansambla BISERI. Da smo tudi letošnjo prireditev lahko uspešno izpeljali brez vstopnine, se mo-ramo zahvaliti vsem aktivnim članom društva, donatorjem in sponzorjem ter vsem, ki so nam podarili dobitke za sre-čelov ali kakor koli pomagali pri izpeljavi prireditve. Hvala vsem, ki so prispevali fotografije za objavo. Hvala tudi vsem, ki v članku ali na samih igrah niso bili omenjeni, so pa s svojim prostovoljnim delom prispevali k uspešni izpeljavi iger.

ANDREJ ŠKAPINKUD Pepca Čehovin Tatjana, Senožeče

13zgodilo se je

Foto: ANDREJ ŠKAPIN

14

22. julij 1942 je bil za prebivalce Otošč strašen dan, saj so se fašisti maščevali za partizanski napad na italijanske kamione in požgali vas. V spomin na ta dogodek je leta 1987 sežansko združenje borcev NOB postavilo na hišni številki 4, na domačiji pri Francino-vih, spominsko ploščo z verzi kraškega pesnika Cirila Zlobca: »Ta dom je gorel, živ dokaz zločina, ki ni in nam ne bo prekril spomi-na, tu je naš narod v ognju jeklenel«, ki nas še danes spominjajo na čase 2. svetovne vojne, ko so fašisti zavednim Slovencem pož-gali dom in so v opomin mladim rodovom, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Ker pa je napis na plošči že zbledel, so ga obnovili in obnovljeno ploščo v soboto, 19. julija, slavnostno odkrili, in sicer predsednik sežanskega borčevskega združenja Bojan Pahor in sestri Gabrijela (Elka) Žorž ter Anka Nabergoj, ki sta kot 6-letni in 3-mesečni deklici doživeli požig lastnega doma.Slavnostni govornik, predsednik sežanskega ZB NOB Bo-jan Pahor, je v kratkem orisal boj Slovencev za samostojno domovino in se zaustavil pri NOB-ju, ki je »bil boj za življenje in obstoj slovenskega naroda, ki so ga trojni nacifašistični okupatorji obsodili na uničenje ali potujčenje in so to izdatno prakticirali vsa štiri leta okupacije od 1941 do 1945, Italijani na Primorskem pa že 20 let prej. Povzročili so neznosno trpljenje in žrtve ne le med partizani, ampak so grozovit teror izvajali tudi nad civilnim prebivalstvom s poboji, požigi, ropanjem, mučenji, aretacijami, interniranjem, izseljevanji idr. To si je sedaj težko predstavljati. Upor temu nacifašističnemu zlu, z njegovo silno vojaško in materialno premočjo, je bil zato izredno pogumno in častno dejanje, največje in najslavnejše v celotni dosedanji zgodovini slovenskega naroda. Zato upra-vičeno slavimo OF, ki je organizirala in vodila ta boj, in vse enote, organe in posameznike, ki so ga vodili in uresničevali, posebno pa vse, ki so v tem boju padli za domovino in ji za nas darovali največ, kar so imeli – svoje življenje.« Spomnil se

je tudi sklepov Kočevskega zbora izpred 71 let, 2. zasedanja Avnoja v Jajcu in spomina na padle v vojnah in za svobodno Slovenijo, ki »jih mladi rodovi najlepše počastijo z obiskom krajev zmag, tragičnih dogodkov, organizacijo slovesnih prireditev, dogodkov in pohodov po bojnih poteh in postan-kom pred spominskimi obeležji, kot je ta spominska plošča tu v Otoščah. Zato je prav, da ta velika dejanja ohranimo v narodovem spominu za vedno.«O dogodkih v letu 1942, ko je gorela Francinova hiša, sta se spominjali edini še živeči potomki, sedaj 78-letna Gabrijela Žorž, ki živi v Orehovljah, in njena sestra Anka Nabergoj iz Lozic, ki je bila stara le tri mesece, ko je gorela njihova hiša. »Povod, da so fašisti vas zažgali, je bil napad partizanov na ita-lijanske kamione. Pobrali so moške in začeli požigati vasi, naša hiša je bila zadnja. Naša družina, ki je štela 6 otrok, strica in oba starša, se je preselila v Lozice in šele jeseni 1947 smo se vrnili na porušeno domačijo, ki smo jo morali v celoti obnovi-ti,« se dogodkov med NOB še živo spominja Žorževa, ki je bila takrat stara 6 let. Sami so obnavljali stanovanjski del, le nekaj denarja iz obnove je šlo za obnovo gospodarskega poslopja. Hiša, ki jo spodjeda vodni tok bližnjega potoka Močilnika, ki je v zadnjih 30-ih letih strugo poglobil za 70 centimetrov, je prazna od leta 2005, ko je umrl gospodar Pavel Frelih. Vendar pa jo sestri vzdržujeta in redno obiskujeta. Napočil je slavnostni trenutek, ko sta Žorževa in Nabergojeva v navzočnosti slavnostnega govornika Pahorja slavnostno odkrili prenovljeno spominsko ploščo. Delegacija borcev pa je pred spominsko ploščo, pod kateri so stali praporščaki, položila venec. Urška Nabergoj je prebrala pesem svoje stare mame Antonije Frelih z naslovom »Izgnanci«, ki priča prav o tem dogodku požiga njihove domačije v Otoščah. Urban Koritinik pa je v kulturnem programu na prireditvi, ki jo je po-vezovala in vodila predsednica KS Senožeče Alenka Dolgan Štrucl, zaigral na harmoniko.

Olga Knez

zgodilo se je

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: OLG

A K

NEZ

Rože iz krep papirja Veliko je hobijev, ki se jih lotijo ženske, ko se upokojijo in imajo več časa zase in za svojo dušo. 63-letna Marica Rupnik iz Senožeč se je pred osmimi leti lotila izdelovanja rož iz papirja, s katerimi obdari svoje najbližje, sorodnike in prijatelje za razne praznike. Prvo samostojno razstavo je pripravila v začetku avgusta, ob leto-šnjih 16. tradicionalnih Pastirskih igrah v Senožečah in teden dni kasneje še na 44. Prazniku terana in pršuta v Dutovljah v okviru razstave Mozaik Krasa. Obe razstavi sta bili zelo dobro obiskani.Marica je že prej ustvarjala rešeljeje, kvačkana dela in rože iz voska, saj so čebelarska družina. »V prostem času se posve-čam vnukom, čebelarstvu, vrtnarstvu, predvsem pa od upo-kojitve dalje, to je osem let, izdelujem rože iz krep papirja Za rojstne dneve ne kupujem rož prijateljem, svojcem in drugim, ampak jih naredim kar sama. »V zadnjem času me privlačijo tudi korenike, ki jih olupim in pobarvam ter naredim skulpture.

Čeprav mi izdelovanje rož iz papirja vzame veliko časa, mi je v veliko veselje in zadovoljstvo, saj delam za sprostitev,« pravi Marica, sicer rojena v Rožicah v Brkinih, odraščala je na Kozinskem in se omožila v Senožeče, kjer je bila mnoga leta zaposlena kot delavka v tovarni avtomobilskih delov Cimos. Vedno si je želela biti ustvarjalna. Na vprašanje, kako ustvarja, pove, da ima rožo pred seboj, bodisi da jo utrže na domačem vrtu ali jo dobi kje drugje. Za delo potrebuje krep papir, ki ga ku-puje v Italiji, žico in lepilo. S pozornim opazovanjem pa iz papirja spretno izdela rože, ki »izgledajo kot ta prave«, pa naj gre za mak, vrtnice, orhideje, zvončke, vijolice, trobentice, vrtnice, ameriški slamnik, narcise, tulipane, kale, sončnice, nageljčke astre, lilije, ciklame, planike idr. Za en cvet porabi tudi uro časa, največ časa pa zahtevajo najbolj zahtevni cvetovi orhidej. Ustvarja v večer-nih urah, ko ima dovolj časa, da se odpočije od gospodinjskih del, dela v vrtu in pri čebelnjaku ter umiri živ žav vnukov.

15

Z veseljem pove, da je rože iz voska že predstavila ob dnevu odprtih vrat domačega čebelnjaka. Številni obiskovalci pa so ji čestitali in pohvalili njeno delo, predvsem pa veliko truda in ljubezni, ki ga vlaga v tovrstno dejavnost.

Olga Knez

Letošnji žledolom, ki je po Sloveniji prizadel veliko škode po gozdovih, je bil povod za Denisa Vidmarja iz Laž pri Seno-žečah, da se je v spomladanskih mesecih letos lotil zbiranja motornih žag. Zbral jih je blizu 40 in jih na letošnjih Pastirskih igrah v Senožečah predstavil širšemu občinstvu. Prihodnje leto pa obeta prikaz brušenja verig.Denis Vidmar se je izučil za avtomehanika, zaposlen pa je kot strojnik težke gradbene mehanizacije na Cestnem podjetju Koper. Doma imajo tudi nekaj hektarov gozda in zato mu delo z motorno žago ni tuje. Z zbiranjem motornih žag se je začel ukvarjati letos spomladi. V tem času jih je zbral 32, ki tudi de-lujejo, pet pa jih še čaka po delih, da bo njihov gospodar našel čas in jih v zimskem času zložil, da bodo tudi delovale.Ljubezen do žaganja mu je v zibelko položil že njegov oče, ki je med drugim tudi popravljal motorne žage. Denis pravi, da je nekaj motornih žag kupil, nekaj jih je dobil v dar od prijateljev, največ pa so mu podarili kmetje iz Senožeškega podolja. Ima ruske, nemške, madžarske, ameriške, pa tudi švedske motorne žage. »Imamo 13 hektarov gozdov. Žled je največ škode naredil prav v gozdovih in tako z bratom in sinom Aljošo čistimo gozdove. Najprej smo posekali najnujnejša drevesa. Sicer pa je škode tako na iglavcih kot tudi na listavcih,« pravi Denis. Do-daja, da »ima najtežja motorna žaga 14 kilogramov, najlažja pa pet. Štiri motorke so s karboratorjem. Dobil sem jih iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Letnica najstarejše motorke pa sega v leto 1954, torej je stara 60 let in še vedno deluje.«Z velikim zanimanjem so si razstavo Denisovih motornih žag ogledali obiskovalci letošnjih že 16. Pastirskih iger. Razstava motornih žag je bila prava popestritev in novost praznika. Za prihodnje leto pa bodo gozdarji in člani domačega Društva lastnikov gozdov Vrhe-Vremšcica prikazali brušenje verig.

Olga Knez

Praznik KS Vreme obeležujemo v času praznovanja dneva državnosti, okrog 25. junija, saj imajo krajani vremskih vasi velike zasluge za upočasnitev in zaustavljanje tankov JNA, ki so vozili po cesti iz Ilirske Bistrice skozi Vremsko dolino proti Divači in Sežani, da bi okupirali naše ozemlje. Praznovanje, ki ga je organiziralo društvo Urbanščica, se je pričelo že dva dni pred osrednjo prireditvijo, ki je bila v soboto, 21. junija, in sicer z ogledom dokumentarnega filma Jadrana Strleta Kraška dediščina Marjana Miklavca ter z otvoritvijo raz-stave njegovih slik, ki so bile na ogledu do zaključka prireditve.Sobotno dogajanje so popestrili z dnevom odprtih vrat tudi člani Strelskega društva Vremščica, ki v tem letu praznujejo 40. obletnico delovanja. Pripravili so razstavo medalj, poka-lov ter priznanj in omogočili krajanom, da so se preizkusili v streljanju z zračno puško. Za animacijo otrok so v popol-danskem času poskrbela dekleta CI Brkini, v nadaljevanju se je prireditev odvijala s kulturnim delom, ki sta ga povezovali članici društva Katja Prunk in Maruška Cerkvenik. Po pozdravnem govoru župana občine, Draga Božaca, so v programu sodelovali učenci vremske podružnične šole, člani gledališke sekcije TKŠD Urbanščica in domači pesnik Franc Magajna. Vrhunec večera je bila predstava skupine Žabic – Frogs Cheerleaders iz Loga, Dragomer, v kateri nastopa in tekmuje tudi domačinka Martina Čeper iz Gornjih Ležeč, ki se je predstavila tudi kot solistka. Sledila je predstavitev posa-meznih skupin s plesno-akrobatskimi točkami, ki so navdušili gledalce, saj je marsikomu kar zastal dih. Čestitati jim mo-ramo za lepe rezultate, ki jih dosegajo na tekmovanjih po celem svetu. Nedavno so bili v Ameriki in z eno izmed skupin, v kateri sodeluje tudi naša Martina, zasedli 5. mesto.Sledile so podelitve zahval vsem nastopajočim in podelitev naj-višjih priznanj, plaket KS Vreme mlademu strelcu Jožetu Čeperju in njegovi sestri Martini Čeper za delovanje na področju gimna-stike, akrobatike in chearleadinga. Predsednica društva TKŠD Ur-banščica, Mirjam Frankovič Franetič, predsednik KS Vreme, Dušan Škrlj ter član Mirko Martinčič so podelili še tri priznanja, in sicer: Strelskemu društvu Vremščica za 40. obletnico delovanja, vaški skupnosti Dolnje Vreme za najbolj urejeno vas v KS Vreme za leto 2014 ter družini Pavlič iz Famelj za najbolj urejeno okolico hiše.Pohvalo za večletno sodelovanje je prejela podružnična OŠ Vreme, trener Izidor Hreščak pa za uspehe, ki jih dosega z mladim strelcem Jožetom Čeperjem. Predsednica društva je ob tej priložnosti podelila tudi pohva-lo predsedniku KS Vreme, Dušanu Škrlju za večletno uspešno sodelovanje z društvom.

zgodilo se je

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: OLG

A K

NEZ

16

Do jutra se je plesalo ob zvokih ansambla Biseri, medtem, ko sta članici društva, Barbara Skalec Volk in Tjaša Prunk do polnoči prisotne animirali z igrico »Ugibanje teže pršuta«, ki ga je za ta namen donirala Mesarija Prunk. V balinarskem turnirju je sodelovalo sedem ekip. Zmagala je eki-pa OBROV, druga je bila ekipa VREME 1, tretja MISLIČE in četrta VREME 2. V bližanju je zmagal domačin Ivan Bedrač, v zbijanju pa Elvis Drožina z Mislič, ki sta prejela vsak svoj pokal. Zmagoval-ne ekipe so prejele pokale, medalje in priložnostne nagrade.

MFF

V Dolnjih Vremah oz. Špilah smo vedno bolj aktivni. Letos smo dobili pohvalo krajevne skupnosti za najlepše urejeno vas. Da pa smo poleg tega tudi ena izmed družabnejših vasi, dokazujemo s špilarskim izletom, ki ga že vrsto let izpeljemo v začetku poletja, udeležba pa je vsako leto številčnejša. Letos se nas je 12. julija zbralo kar 51 Špilarjev. Odločili smo se obiskati bližnje kraje, ki pa jih kljub bližini slabo poznamo. Naša prva postojanka je bil Snežniški grad. Izvedeli smo veliko o nje-govi zgodovini, v Polharskem muzeju pa smo se natanko poučili o lovu na polhe. Lokalna vodička nas je še posebej pohvalila, da smo vaščani ene vasi sposobni organizirati tako številčen izlet. Po malici smo se odpeljali do Križne jame. Že takoj na začetku so nas presenetili, saj smo se morali obuti gumijaste škornje, dobili pa smo tudi svetilke. Tako opremljeni smo se odpravili v čudo-vito ohranjeno podzemlje. Previdno smo se pomikali globoko v notranjost in ob tem občudovali podzemno reko. Prišli smo do podzemnega jezera in se s čolnom popeljali po njem. Na poti

nazaj smo videli okostje lobanje jamskega medveda. Čeprav živimo v neposredni bližini Škocjanskih jam, smo bili očarani, kaj vse še skriva naše podzemlje. Kljub rahlemu dežju se je na poti do Dolenje vasi z avtobusa slišala harmonika in veselo prepe-vanje. Do naše naslednje postojanke je dež že ponehal, tako da smo si privoščili vožnjo z “lojtrnikom” okrog Cerkniškega jezera, malo pa tudi “off-road” kar po lužah in blatu. Bilo je adrenalin-sko in veseli vriski so pričali, da vsi uživamo. Domačini so nam pripravili “ocvirkovko”, ki je potešila našo začetno lakoto, sledilo pa je tudi obilno kosilo. Seveda ob tem ni manjkalo zvokov harmonike in petja, večina pa nas je tudi zaplesala.Čeprav imamo v sodobnem času vedno manj časa za druže-nje, pa Špilarji dokazujemo, da ljudje to potrebujemo. Z naših izletov pridemo vedno bolj povezani, polni novih idej za naprej in vsi že komaj čakamo naslednje druženje.Na koncu pa se želimo ponovno zahvaliti predsedniku vaške skupnosti Dolnje Vreme, Robertu Magajni, ki zadnja leta naredi levji delež, da izlet izpeljemo. In seveda hvala vsem Špilarjem, ki čutijo vaško pripadnost in se izleta udeležijo.

Katja Prunk

zgodilo se je

17zgodilo se je

Špital – spomin na gradnjo železnice nad Vremsko dolino10. avgusta smo domačini Dolnjih Vrem oz. Špilarji ponovno pokazali, kaj lahko dosežemo, če stopimo skupaj. V nekaj de-lovnih akcijah in ob sodelovanju podpornikov smo obnovili kraj, imenovan Špital, nad vasjo in 10. avgusta je potekal bla-goslov obnovljenega križa s sveto mašo in krajšo prireditvijo.Skrivnostno ime Špital skriva za seboj bogato in ne preveč lepo zgodovino. Povezana je z gradnjo Južne železnice. Danes, ko se večinoma prevažamo z avtomobili, si le težko predstavljamo, kakšen pomen je imela v preteklosti žele-zniška proga z železniškim prometom. Železniško progo Ljubljana–Trst so gradili v 19. stoletju delavci iz različnih delov Evrope. Razmere za gradnjo so bile zelo zahtevne in pogosti so bili izbruhi različnih epidemij bolezni. Za delavce, ki so gradili progo med Pivko in Divačo in so v težkih razmerah izgubili življenje, je bilo pokopališče urejeno v tako imenova-nem Špitalu (bolnišnica) nad Dolnjimi Vremami.O Špitalu najdemo nekaj malega napisanega v članku Karla Rustje Spomin na graditelje naših prog in v knjigi Klelije Potokar Vremska dolina med Krasom in Brkini. Tam izvemo o težkih razmerah, v katerih so delavci le s krampom, lopato in samokolnico gradili železnico. Njihov delavnik je trajal 70 ur na teden. Leta 1855 je izbruhnila znana epidemija kolere. Nad Dolnjimi Vremami je bila bolniška baraka, leta 1853 pa so uredili tudi pokopališče ob njej. Tam je pokopanih več kot 150 delavcev in njihovih družinskih članov.Železniško progo med Ljubljano in Trstom so uradno odprli 27. julija 1857 in od takrat je bilo pokopališče vedno bolj po-zabljeno in nevzdrževano, dokler se ni popolnoma zaraslo z grmičevjem. O pomembnih zgodovinskih dogodkih je pričal

le litoželezni križ, ki pa ga je rja že dodobra napadla. Ostanke mogočnega križa je na varno spravil vaščan Dolnjih Vrem Miro Prunk, ki je bil tudi glavni pobudnik, da se Špital obno-vi in tako ohrani spomin na žrtve gradnje Južne železnice. Njegovi želji po obnovi so prisluhnili predstavniki Slovenskih železnic, Občine Divača, Krajevne skupnosti Vreme, TKŠD Urbanščica ter številni posamezniki in vaščani Dolnjih Vrem.In ... kjer je volja, tam je pot. Vaščani Dolnjih Vrem smo se lotili obnove križa, ki sedaj stoji na istem kamnu kot pred 160 leti. Počistili smo okolico in uredili zaraščene poti. Tako sedaj ob Ješevniku – izviru vode, stoji obnovljeni križ, ki spominja na tiste davne čase, nekoliko vstran pa je še vedno zaraščeno področje Špitala, kjer so pokopani umrli delavci. Obnovljeni križ ima kot vsi skrivnostni predmeti tudi svojo legendo. Le-ta pravi, da ga je v času pomanjkanja železa poskušal ukrasti neki kovač. Ko je hodil stran od pokopališča, je križ postajal vedno težji. Kovač se je z njim komaj še lahko premikal, zato se je odločil, da ga vrne nazaj na svoje mesto. Križ je na poti do pokopališča postajal vedno lažji, in ko ga je kovač postavil na prvotno mesto, je imel le še normalno težo.10. avgusta je sveto mašo vodil župnik Tomaž Kodrič, navzoči pa smo se spomnili tega kraja in pokopanih delavcev. Ob tem je župnik blagoslovil obnovljeni križ. Domačin iz Dolnjih Vrem, pesnik France Magajna, je doživeto zrecitiral nekaj svojih pesmi o domačem kraju. Sledilo je druženje s pogo-stitvijo udeležencev, kjer smo si izmenjali ideje in načrtovali prihodnja dela, da ohranimo ta sveti kraj za naše zanamce in jih tako spomnimo na skoraj pozabljeno zgodovino.

Katja Prunk

Za Vremce je 15. avgust prav poseben praznik, saj na ta dan praznujemo t. i. veliki šmaren oz. vremsko »opasilo«. V Vremski dolini se »opasilo« ohranja že od nekdaj. Praznik se namreč navezuje na farno cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji na obrobju Vremskega polja, ob reki Reki. Letos sta praznovanje vremskega »opasila« pripravila TKŠD Urbanščica ter župnija Vreme. Pričelo se je že 14. avgusta s sveto mašo in praznič-no akademijo »Tebi Marija«, v okviru katere sta nastopila g. Leon Oblak, ki je predstavil knjigo »Sto svetnikov in svetnic v sonetih« ter ga. Tanja Oblak, ki je predstavila klekljarski podvig »Klekljanje rože za brezjansko Marijo Pomagaj«. Na dan »opa-

sila«, 15. avgusta, so Vremsko dolino obiskali številni romarji iz različnih delov Slovenije, ki so se lahko udeležili katere od treh svetih maš v romarski cerkvi Marije Vnebovzete. Popoldansko sveto mašo je vodil srebrnomašnik, g. Milan Pregelj, za glasbe-no popestritev pa je poskrbel mladinski zbor iz Preddvora pri Kranju. Pred cerkvijo je ves dan potekal dobrodelni srečelov, namenjen nadaljnji obnovi cerkve Marijinega Vnebovzetja. Zvečer je v večnamenski dvorani v Famljah sledil ples, kot se po tradiciji za »opasilo« spodobi. Zabaval nas je ansambel Lisja-ki, sočasno pa je potekala tudi nagradna igra, v okviru katere so se udeleženci potegovali za privlačne nagrade.

18

Za pomoč se moramo zahvaliti naslednjim sponzorjem: Parku Škocjanske jame, Davidu Logarju s. p. ter Turistični kmetiji Pr`Betanci. Da nas s plesišča ni pregnala žeja, je poskrbel Špric bar Vreme. Gosti pa so lahko pokusili tudi domači »breskovc«, za katerega se je pridno trudila vremska mladina. V okviru »opasila« je bil organiziran tudi ženski balinarski turnir med vasmi Vremske doline, ki so se ga udeležile tri ekipe. Predstavnice Vremskega Britofa so zasedle 1. mesto, balinarke iz Famelj 2. mesto, iz Dolnjih Vrem pa 3. mesto. Dekleta je pod budnim očesom spremljal in spodbujal sodnik Edi Drobnjak. Zabave in druženja torej ni manj-kalo. In ker je ravno to delček celote zdravja in zadovoljstva, se bomo trudili, da bo tovrstnih dogodkov v Vremski dolini še veliko.

Maruška Cerkvenik

zgodilo se je

Etnološko društvo Srečno iz Zabukovice - Liboje je bilo v začetku junija v gosteh v naši občini in v družbi z našimi »ru-darskimi kameradi« v Famljah. Druži nas podobna rudarska usoda, oba rudnika sta prenehala delovati v času od 1964. do 1965. leta. Takoj smo vzpostavili stik in se odločili, da bomo s srečanji nadaljevali. Druži nas tudi skrb za ohranjanje rudarske dediščine. Skupina nekdanjih rudarjev tamkajšnjega revirja se je pred leti ponovno zbrala in ustanovila Etnološko društvo Srečno Zabukovica - Liboje, v katerem skušajo ohranjati rudarsko tradicijo in izročilo. Skupaj s prostovoljci in ljubitelji etnološke dediščine so že pred desetimi leti v Grižah uredili muzej. V zbirki , ki se nahaja v tamkajšnjem kulturnem domu, je danes razstavljenih več kot 300 eksponatov, obiskovalce pa navdušujejo tudi eksponati rudarskega muzeja na prostem pred šolo ter rudarskega parka v Zabukovici in Libojah. Muzej je v ponos vsem krajanom, zlasti pa rudarjem. Največji delež pri tem ima domačin, sin rudarja in po srcu rudar, dr. Jože Hribar, ki je bil nazadnje tudi predavatelj na rudarski šoli v Velenju. Ozemlje krajevne skupnosti Griže leži na desnem bregu Savi-nje in zajema štiri vasi: Zabukovico, Griže, Pongrac in Migojni-ce. Izjemnost tega območja je bila v rudnem bogastvu, ki je kot energetski vir služil nastajajoči industriji v Spodnji Savinj-ski dolini. Rodovitnost, ugodno podnebje in tranzitne danosti so pripomogle k poselitvi krajev že v kameni dobi. To pričajo razni ostanki kamenega orodja, ostanki jamskega medveda,

jamskih svizcev in oglja. V bližini je znana Apnarjeva jama, ki je ena redkih neandertalskih postaj v Sloveniji, saj je v njej neandertalec živel že v kameni dobi, pred 30 000 leti. Najdbe iz starejše železne dobe hranijo v Pokrajinskem muzeju Celje. Življenje v dolini ni bilo lahko, bila je lakota, kuga, kobilice, potresi, poplave, suše, prišli so Madžari, Turki, Francozi, kljub temu pa je število prebivalstva je iz leta v leto naraščalo.Kultura je bila med prebivalci vedno prisotna. Bogato kulturno dogajanje je počasi zahtevalo svoj prostor, zato so v letu 1948 pričeli z zidavo kulturnega doma. Poleg kultur-nega doma so leta 1950 pričeli z gradnjo letnega gledališča Limberk. Krajani Griž so danes dejavni na mnogih kulturnih in športnih področjih in v društvih. Tudi nas je združila kultura. Z gledališko sekcijo TKŠD Urban-ščica smo sodelovali na njihovi že deseti tradicionalni priredi-tvi, dnevu slovenskih rudarjev, ki je bilo 3. julija v Zabukovici. V rudarskih uniformah se je zbralo 68 rudarjev iz različnih rudarskih krajev, ki so ob spremljavi tamkajšnjih godb imeli povorko do prireditvenega prostora v letnem gledališču Limberk. Sledili so nagovori in rudarske zaobljube v spomin na »štrajk« rudarjev v Trbovljah, ki je bil natanko pred 80 leti. V kulturnem delu prireditve smo navdušili s skečem »Fameljski sod«, ki ga je, po zapisu Franceta Magajne v Žalostnih zgod-bah o veselih Kraševcih, priredil Jože Franetič.Druženje smo zaključili z rudarskim pozdravom »SREČNO«!

Mirjam Frankovič Franetič

19

Na Svinjaku in KrnuV mesecu juliju je bil tretji vikend planincem PD Sežana zelo naklonjen, saj sta oba dneva minila brez padavin. Med vzpenjanjem na Svinjak (1653 m) so se spraševali, od kod ime za to goro. Domačin jim je povedal, da o izvoru imena ni točnih podatkov, morda so spremenili besedo »svitanje« v svinjak, toda njim se je kmalu »posvitalo«, da je na goro kar svinjsko strm vzpon, pa so imeli odgovor na dlani. Po sestopu se je prileglo namakanje nog v ledeno mrzli Soči, da so naslednji dan lažje opravili še vzpon na Krn (2244 m), na katerega so se povzpeli iz planine Leskovica, mimo najvišje-ga krnskega jezera Lužnica, na Batognico kjer so občudovali ostaline soške fronte ter se na vrhu, z meglicami obdanega Krna prepričali, da bo naslednji dan res deževalo, zato je bila tura v gorah toliko bolj prijetna.

Mirjam Frankovič Franetič

Vzpon na MontažLetošnje deževno poletje ni bilo naklonjeno dopustovanju na morju, še manj pa ljubiteljem gora, ki so morali večkrat prestavljati načrtovane ture. Tako je bilo tudi z razpisanimi pohodi Planinskega društva Sežana, ki so jih morali večkrat prestavljati. Izjalovilo se je tudi povabilo na dvodnevno potepanje po Kugyjevih poteh v Zahodne Julijce z vzpo-nom na Viš in na Montaž. Zaradi slabe vremenske napovedi je bilo prestavljeno za teden, z enodnevnim vzponom na Montaž (2753 m), ki je drugi najvišji vrh v Julijskih Alpah, le da je na italijanski strani. Na Montaž je mogoče pristopiti iz več smeri. Iz Planine Zajezere vodi pot, ki jo je mimo bivaka Suringar prehodil znani botanik in alpinist Julius Kugy, zato je poimenovana kot Kugyjeva smer. Gore so ga prevzele ob iskanju planinske rože v dolini Trente, z imenom »Scabi-osa trenta–trentarski grintavec«, ki jo je prvič poimenoval naravoslovec Balthazar Hacquet. S sedemnajstimi leti se je prvič povzpel na Triglav, ob spremstvi domačih trentarskih vodnikov Antona Tožbarja, Andreja in Jožeta Komaca ter Antona Ojcingerja pa je od leta 1875 do 1912 opravil okoli 50 prvenstvenih vzponov, med katerimi so smeri v Mon-tažu, Višu, Triglavu, Jalovcu, Škrlatici in Mangartu. Uspehe je dosegel tudi pri zimskih vzponih in plezanju po ledu v Zahodnih Alpah. O svojih dosežkih je pisal v razne avstrijske planinske revije. Napisal in izdal je sedem knjig. Skupaj z bo-tanikom Albertom Boisom de Chesnejem je zasnoval Alpski botanični vrt Julijana v Trenti. Na Montaž se lahko podamo tudi preko Selle Nevee na Planino Pecol, mimo Brazzijeve koče do sedla Forca del Disteis, kjer se pot odcepi levo na zahtevnejšo pot mimo bivaka Suringar ali pa nadaljuje desno po melišču in skalovju, v katerem je potrebno premagati še 60 m visoko Pipanovo lestev. Slednjo pot so izbrali tudi sežanski planinci, ki so na poti doživeli čudovito floro in favno gorskega sveta. Nižje so jih spremljale krave na paši, svizci, višje in na samem vrhu pa samice kozorogov z mladiči, ki so planince radovedno opazovali, poskakovali po ostenju ter tu pa tam sprožili plaz kamenja. Tu sta čelada in samovarovalni komplet obvezni del opreme. Na vrhu je bil čudovit razgled na Kaninsko pogorje ter na vse bližnje in bolj oddaljene vršace. Fotografirali so se pri križu z zvončkom in se veselili, da jim je podvig uspel v prelepem vremenu.

Mirjam Frankovič Franetič

zgodilo se je

20

Člani Primorskega kluba ljubiteljev motornih vozil Balilla iz Diva-če so tudi letos popeljali varovance iz divaške enote Varstveno-delovnega centra Koper na krajši izlet na Senožeško podolje.Potepanje so začeli z jutranjo kavico v Mik baru v Divači, kjer sta jih postregli Carmen in Janja Grm. S starodobniki so jih odpeljali do Laž, kjer so si ogledali kar nekaj domačih živali, največ časa pa so preživeli ob konjih na domačiji Lojtrnik na skoraj 700 metrih nadmorske višine. Gostitelji Diego in Nataša ter njuna hčerka so prikazali, kako se skrbi za konje, kako se jih osedla in najpogumnejši so tudi odjahali en krog. Po zares prijetnem dopoldnevu v dobri družbi so se vrnili v VDC Divača.

»Zaželeli smo jim lepe počitnice. Dogovorili smo se, da se kmalu zopet srečamo in kam popeljemo z našimi železnimi konjički. Člani društva pa smo se zaustavili še v gostilni Na Burji na Kozini pri našem najnovejšem članu Andreju Magli-ci,« je dejal predsednik divaške Balille Nenad Majkič, ki je vse povabil na tradicionalni reli Kras-Brkini, 6. septembra. Poleti so člani Balille sodelovali na že drugem tradicionalnem srečanju Diham Harley, ki je potekalo v Lipici do 27. julija in je letos posvečeno 111. obletnici prestižne znamke motociklov Harley Davidson in 100. obletnici začetka prve svetovne vojne.

Olga Knez

TKŠD MEJAME iz Dan pri Divači je v soboto, 6. septembra, v sklopu tradicionalnega vaškega praznika kačišn'ca letos prvič organiziralo tek po danskem krasu. Proga je bila speljala po čudoviti kraški krajini – med rastišči ruja, samoniklim kraškim šetrajem, mimo Belajevega zeliščnega vrta, po geološkem stiku kraškega apnenca in brkinskega fliša (tam, kjer Kras poljubi Brkine) ter zaselkih Dane, Kačiče in Pared, ki se še lahko postavljajo s tradicionalno arhitekturo. Na osemkilo-metrsko progo je se podalo 29 tekmovalcev iz Slovenije in Italije. Na progi je bilo poskrbljeno za varnost in osvežitev ob njej. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah, in sicer moški in ženske do 40 in nad 40 let. Zmagovalce smo nagradili z vrednostnimi nagradami. Nagra-jeni so bili tudi vsi sodelujoči na teku. Po končanem teku je sledilo druženje ob odlični pašti z golažem, ki so jo pripravili v Oštariji na Planinci, seveda pa ni manjkala niti dobra pijača. Turistično društvo Urbanščica iz Vrem pa nam je uprizorilo kratko igrico. Vsem sodelu-jočim, še posebej pa organizatorjem, se prav lepo zahvaljujemo.

MS, TKŠD Mejame

Foto

: OLG

A K

NEZ

Prvo soboto v septembru so tudi letos člani Primorskega kluba ljubiteljev motornih vozil Balilla iz Divače organizirali in izpeljali že tradicionalno 23. srečanje starodobnih vozil pod nazivom Kras-Brkini.Tokrat so za zbirno mesto določili Sežano, kjer se je odvijalo tudi prvo srečanje starodobnih vozil na Primorskem, zdaj že davnega 28. avgusta 1991 ob sežanskem občinskem prazniku. Takrat so se vozila pod vodstvom glavnega orga-nizatorja in kasnejšega prvega predsednika kluba Štefana Pozderca zapeljala od začetka mesta do mejnega prehoda Fernetiči in se vračala na izhodišče. Letos se je zbralo preko 150 udeležencev, ki so prevozili daljšo pot, skupno kar 77 kilometrov. »V Sežani smo se zbrali pred pošto, pozdravili številne občudovalce tehnične dediščine ter pričakali prija-

telje iz drugih sosednjih in prijateljskih klubov. Naša vozila, za katere skrbimo z vso ljubeznijo, smo postavili na ogled širšemu občinstvu. Nagovoril nas je tudi naš častni član, sežanski župan Davorin Terčon ter nam zaželel srečno pot,« je povedal predsednik društva Nenad Majkič. Županova želja se je uresničila, saj so ves izlet po Krasu opravili brez okvar ali drugih nevšečnosti. Iz Sežane so krenili ob desetih dopoldan, prvi krajši postanek je bil v sežanski poslovalnici tehničnih pregledov podjetja Avto Krka, kjer so njihova starodobna vozila vedno dobrodo-šla in odlično sprejeta. Pot so nadaljevali skozi Dol pri Vogljah, Kreplje, Dutovlje, Krajno vas v Komen, kjer so imeli prvi daljši postanek, ogled mestnega središča in okrepčilo, za katerega so poskrbeli člani društva.

zgodilo se je

21

Po lepih kraških cestah so se namenili proti osrednjemu postanku, spomeniku Cerje. Tam so si ogledali ta zares čudovit spomenik braniteljem slovenske zemlje. Ker so imeli srečo z vremenom, so lahko uživali tudi v prelepem pogledu na obe Gorici, Tržaški zaliv in okolico. Tudi pogled z vrha spomenika na naša vozila je bil prav poseben. Ta dan se je v pisani koloni pre-važalo kar 93 vozil. Spremljali so jih mladi in zelo pridni člani in članica PGD Sežana, društva, ki je prav v teh dneh proslavilo 120 let delovanja. Fantje in dekle so poskrbeli za usmerjanje udeležencev srečanja, kolono starih avtomobilov in motornih koles pa so usmerjali z atraktivnim avtomobilom Citroen Cac-tus, ki so ga posodili v podjetju Citro avto iz Sežane.Zadnji postanek je bil v središče Dutovelj, kjer so v gostilni Ukmar s kosilom in podelitvijo spominkov zaključili skupno pot in se poslovili do naslednjega srečanja Kras-Brkini. Za pomoč pri izvedbi letošnjega srečanja se zahvaljujejo občinam Sežana in Divača, podjetjem Avto Krka PE Sežana, IMAS, Citro avto Sežana, CPK – Cestno podjetje Koper, Banki Koper, Zavarovalnici Triglav, Piceriji pri B'zku Dolnje Ležeče, Parku Škocjanske jame, okrepčevalnici Center iz Sežane, kme-tiji in osmici Mahnič Grahovo Brdo. »Posebna zahvala pa članom Prostovoljnega gasilskega društva Sežana, Juretu Miklavcu, snemalcu in članu Ljubu Severju, ravno tako naši članici Barbari Čepirlo in seveda vsem drugim članom kluba, ki so se potrudili za to srečanje,« se je zahvalil predsednik Majkič, ki seveda ni pozabil na številne obiskovalce in ljubitelje železnih konjičkov, za katere upajo, da so se imeli lepo in da jih ponovno obiščejo.

Olga Knez

Sežanski zdravstveni dom, ki zaposluje 115 delavcev, od tega 17 zdravnikov in 7 zobozdravnikov in ki ga že vrsto let vodi direktorica dr. Ljubislava Škibin, ki bo kmalu predala vajeti upravljanja novi direktorici, se je pred 10 leti preselil v nove prostore, kjer so še danes. O zgodovini zdravstvenega doma nekoč, danes in pogledu v prihodnje so spregovorili na ne-davni javni predstavitvi novih pridobitev v zadnjih nekaj letih.Spomnili so se zametkov zdravstvene službe na Krasu iz časov takoj po 2. sv. vojni, izboljšanja stanja po letu 1960 in izgradnje novega zdravstvenega doma leta 2004, sledile pa so številne pridobitve in izboljšave.»Osnovna dejavnost je splošna oz. družinska medicina ter pedi-atrija in šolska medicina in osnovna zobozdravstvena dejavnost, s katero pokrivamo vse štiri kraške občine. Ob svojem delu izvajamo tudi službo nujne medicinske pomoči. Imamo dva de-žurna centra v Sežani in Hrpeljah, v zadnjih letih smo pridobili tudi dve referenčni ambulanti. Od lani imamo status učnega zavoda in nudimo kvalitetno mentorstvo tako zdravnikom kot tudi ostalemu zdravstvenemu kadru,« je poudarila dr. Škibinova.O kakovosti njihovega dela priča tudi certifikat kakovosti ISO 9001:2008, ki so ga prejeli po letu dni. »Da bi povečali varnost in kakovost dela zaposlenih in uporabnikov naših storitev, smo se pred letom in pol odločili za projekt Kakovost 2000, ki ga vodi mag. Bojan Tomšič. Predpisi iz družine standardov ISO za vodenje kakovosti dajejo prednost pacientu, oprede-ljujejo procese in postopke dela za vse aktivnosti zavoda, da do napak ne pride oz. je možnost zanje minimalna. Skratka, načrtujemo kakovost dela namesto da bi reševali posledice napak. Pred letom dni smo oblikovali precej drzen in opti-mističen program s ciljem, da projekt zaključimo v letu dni. To smo tudi uspeli. Naš slogan je: Ohranimo zdrave zdrave in pravočasno in uspešno zdravimo bolne.Najbolj ponosni pa so na novo reševalno postajo, ki v okviru Nujne medicinske pomoči, ki jo vodi dr. Ivan Masič, pokriva vse štiri kraško-brkinske občine oz. blizu 25 tisoč prebivalcev na 660 kvadratnih kilometrih. Reševalna postaja, ki se je pre-selila z lokacije Stari grad v nov zdravstveni dom, razpolaga s šestimi vozili, od tega sta dve vozili urgentni, popolnoma opremljeni za obravnavo urgentnih stanj na terenu. V letu 2013 so v okviru nujne medicinske pomoči obravnavali 715 nujnih stanj, v dežurni službi pa pregledali več kot tri tisoč pacientov in imeli 16 reanimacij, od tega kar šest uspešnih. Za potrebe nujne medicinske pomoči so pridobili reanimobil in vozilo za potrebe urgentnega zdravnika.

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: ARH

IV D

RUŠT

VAFo

to: A

RHIV

DRU

ŠTVA

zgodilo se je

22

»Po 2. sv. vojni se je pokazala potreba po ustanovitvi reševal-ne službe. Prve prostore smo pridobili spomladi 1948. leta v hlevih starega gradu v Sežani, ko je JLA izpraznila prostore, v katerih so bili trije tanki. Prvi trije zaposleni so predelali star Fiat Balilla tako, da so vanj postavili nosila za prevoz ljudi,« se začetkov reševalne postaje spominja njen sedanji vodja Mitja Štok. Vozni park se je izboljšal po 1960. letu, v letu 2009 pa je bila dokončana gradnja nove reševalne postaje in urgence na novi, sedanji lokaciji. Leta 2009 so prevzeli dve novi reševalni vozili. Pri nabavi specialne opreme za prenos bolnikov iz višjih nadstropji in navigacijske naprave Garmin za vsa reševalna vozila jim je finančno pomagala sežanska občina. Leta 2010 so zamenjali dotrajana vozila z dvema novima reševalnima voziloma za sanitetne in nenujne prevoze. V zadnjih šestih letih so povprečno prevozili 260 tisoč kilometrov in prepeljali 6.500 bolnikov ali poškodovancev na leto. Številne pridobitve zadnjih nekaj let je pohvalil tudi sežanski župan Davorin Terčon, medtem ko se je direktorica dr. Škibino-va zahvalila najtesnejšim sodelavcem za njihovo prizadevno in strokovno delo. Ob direktorici Škibinovi in vodji Nujne medi-cinske pomoči dr. Ivanu Masiču ter vodji reševalne postaje Mitji Štoka sta s prerezom traku sežanski in divaški župan Terčon in Drago Božac slavnostno predala reševalno postajo v uporabo.Patronažna služba je bogatejša za dve vozili, ginekološka ambulanta pa za ginekološki stol in ultrazvok, ki se uporablja tudi za preiskavo drugih organov. Domač Leo klub pa jim je podaril nekaj tisoč vreden avtomatski defibrilator, ki bo nameščen v trgovskem podjetju Tuš. Sodelujejo tudi v čezmejnem projektu IntergAid, ki ga vodi izol-ska bolnišnica in v katerem so poleg Kliničnega centra Ljubljana vključeni tudi bolnišnici iz Trsta in Udin ter zdravstveni dom Ilirska Bistrica. »Čezmejni projekt je financiran z evropskimi sredstvi za področje izvajanja nujne medicinske pomoči. Vanj smo se vklju-čili leta 2007 in ga letos zaključujemo. S predvidenim črpanjem evropskih sredstev za nabavo video konference, računalniške opreme, telemetrije in izobraževanj s področja nujne medicinske pomoči v vrednosti 27 tisoč evrov delamo korak naprej v priho-dnost na področju ukrepanja v primeru nujnih stanj s terena v zdravstvene centre,« je o projektu povedala dr. Škibinova.In kakšni so izzivi za bodočnost? »Ohraniti zdravstveni dom Sežana kot javni zavod z vsemi njegovimi službami še naprej s pozitivnim poslovnim izidom, nadaljevati osnovno dejavnost z novimi vsebinami in referenčnimi ambulantami, pridobiti v procesu izvajanja nove mreže nujne medicinske pomoči še višjo enoto, za katero imamo vse pogoje in bi bili upravičeni do nje, izboljšati kakovost in varnost naših storitev s stalnim izo-braževanjem procesa kakovosti, izboljšati zadovoljstvo zapo-slenih in uporabnikov in izdati zbornik s prikazom zdravstvene služb ena Krasu v zadnjih 60-ih letih,« je še dodala Škibinova.

Olga Knez

Poletne ustvarjalne delavniceS koncem poletnih počitnic so se v Škocjanu zaključile poletne ustvarjalne in športno-gibalne delavnice za otroke »Igrajmo se skupaj«, ki smo jih v CI Brkini pripravili v sodelovanju s PŠJ.Zaradi pestrega starostnega razpona otrok smo vsebine delavnic prepletli tako, da so bile primerne za vse starosti in interese. Na začetku srečanja smo dali prednost najmlajšim otrokom, starejši pa so se ob tem učili strpnosti in potrpežlji-vosti do mlajših. Delavnice smo začeli z rajalnim krogom oz. s prstno-rajalnimi igrami, ki so osnovane na poeziji slovenskih avtorjev. Vsebine so se nadgrajevale glede na spremembe in pojave v naravi. Vedno je sledila pravljica, zgodba ali bajka, ne predolga in ne prekratka. Nato smo nadaljevali z ustvarjalnim delom, kjer smo se lotili najrazličnejših ročnih spretnosti. Tako smo izdelovali filcane kroglice, svetilke, kvačkali tanke zapestnice, izdelovali sveče iz čebeljega voska, kačje pastirje in mobile iz nepredene merino volne, šivali palčke iz volnenega filca, izdelovali prosojne zvezdice in še in še. Vse to pa je zahtevalo od nas vztrajnost in pozornost. Drugo polovico delavnic smo posvetili športno-gibalnim in spretnostnim igram. Igre lovljenja so spodbujale veselje in pletle vezi med otroki. Hkrati pa so s premagovanjem ovir in osvajanjem novih spretnosti premagovali strah. Pri tem so starejši otroci pomagali mlajšim in so jih npr. popeljali skozi strašno zmajevo jamo, kjer je bilo treba premagati dolg zmajev rep in skupaj so prišli do zaklada. Vsaka igra je imela zgodbo, ki je pričarala okolje, v katerega so se otroci zelo hitro vživeli. Preko zgodbe otroci namreč lažje vstopijo v igro, pravila jim postanejo jasna in si jih hitreje zapomnijo, ker so del zgodbe. Naš travnik in ploščad sta se tako spreminjala v koruzno polje, zmajevo jamo, morje ...

Park Škocjanske jame

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: PIN

A H

U

Foto

: PIN

A H

U

23

Otroci so se vedno lahko zamotili z waldorfskimi igračami, katerih osnova so materiali iz narave (leseni hlodki, lupine, plodovi, kamenčki), in ročno narejene igrače, ki so nedovršene v detajle ter tako odprte za otroško domišljijo in prosto igro.Na zadnjem srečanju smo pripravili lutkovno predstavo na podlagi slovenske ljudske pravljice. Scena in lutke so bile ročno narejene iz barvite volne, kalike in svile. Otroci so sedeli odprtih ust, potopljeni v zgodbo in notranje doživljanje.Zahvaljujemo se v. d. direktorju Parka Škocjanske jame, g. Sto-janu Ščuki, ki nam je za izvedbo delavnic prijazno ponudil mo-žnost uporabe predavalnice poleg muzejev v Delezovi domačiji.Hvala uredništvu divaškega Glasnika, ki je še zadnji hip pred začetkom poletnih počitnic objavil novico o delavnicah. Hvala vsem mamam, očetom, tetam, nonam in nonotom, ki so pripeljali svoje otroke ali pa tudi aktivno sodelovali. Hvala vsem, ki ste prišli in naslednjič pripeljali še svoje bratrance, sestrične in prijatelje od blizu in daleč: iz Matavuna in Na-klega, iz Vremske doline, pa iz Senožeč, Laž, Postojne, Kopra, zamejstva in Ljubljane. Hvala noni iz Divače, ki je vztrajno prihajala s svojimi vnučki in nonotu, ki jih je vsakič pripeljal in odpeljal. Hvala Sopotnikom, ki so na srečanje pripeljali nono z vnukinjama iz Sežane. Hvala vsem zaposlenim v PŠJ, da so nam zjutraj odklepali prostor ter hvala oskrbnici Darji za njeno družbo, zgodbe in dobre ideje.Navsezadnje pa hvala tudi vam, otroci, za vso iskrenost in lepoto, ki jo prinašate na ta svet.Upamo, da se zopet srečamo naslednje poletje v Škocjanu.

Katja Kavšek, Katja Koželj in Pina HuCI Brkini

Od laboratorijev do mlekarneNa deževno soboto, 14. junija, smo se z mentoricami Mreže šol parka Škocjanske jame podali na zaključno strokovno ekskurzijo, ki je bila letos v duhu mednaro-dnega leta družinskega kmetijstva. S temami človeškega delovanja v okolju smo se seznanjali na Univerzi v Novi Gorici in Mlekarni Planika.Na Fakulteti za znanost v okolju Univerze v Novi Gorici nas je sprejela dekanka dr. Urška Lavrenčič Štangar, ki nam je pred-stavila strukturo univerze, katere diplomanti dosegajo

80 % zaposljivost. Gre za raziskovalno univerzo, ki so jo usta-novile občina Nova Gorica in Ajdovščina, ZRC SAZU in Inštitut Jožefa Stefana, ki poleg pedagoških enot obsega bogato paleto raziskovalnih laboratorijev, neposredno sodelujočih z gospodarstvom. Iz tega izhaja, da pretežni dohodek univerze predstavljajo raziskovalni in ne pedagoški projekti.

Skladno z rdečo nitjo ekskurzije je sledilo predavanje dr. Romine Žabar o pesticidih, ki pridejo v okolje v kmetijske na-mene oziroma s splakovalno vodo, a se v njem lahko pretvar-jajo v različne spojine, ki so še bolj strupene kot sam pesticid. Raziskovalka in predavateljica Univerze v Novi Gorici nas je spodbudila k premisleku, ali so pesticidi dejansko pomoč ali težava v kmetijstvu glede na končno kvaliteto hrane, ki jo zaužijemo. V nadaljevanju nam je asistentka dr. Jana Laganis predstavila vse razpoložljive digitalne ključe za določanje organizmov, ki jih za potrebe pedagoškega procesa pomaga razvijati v okviru projekta SiiT. Učiteljice naj gredo z učenci v naravo, kjer naj slednji opazujejo, poslušajo in s pomočjo ključev določa-jo vrste. Na razpolago so ali pa še bodo brezplačni ključi za določanje vrtnih ptic, lišajev, cvetnic, dvoživk, slanuš, lesnih vrst Slovenije, organizmov na morski obali in metuljev, ki si jih uporabnik sname s spletne strani www.siit.eu. Sledil je izjemno zanimiv obisk laboratorijev, v enem izmed katerih smo dali na analizo tudi vodo iz naših vodovodov.Polne vtisov in idej, podeljenih med kavico in slastnimi do-brotami, ki so jih za nas pripravile naše upokojene mentorice, smo se podale do Kobarida, kjer smo obiskale zgodovinsko-etnološko zbirko Od planine do Planike, ki jo je Mlekarna Planika oblikovala s pomočjo Tolminskega muzeja. V njej je predstavljena dediščina planinskega pašništva in razvoj sirar-stva, na osnovi katerih je nastala današnja mlekarna, ki mlako pridobiva zgolj od kmetov v svoji regiji in tako sledi smerni-cam trajnostnega razvoja.S predstavitvijo in razgovorom o vsebinah za naslednje šol-sko leto ter podajo ocene dela v sklopu letošnjega, smo se z mentoricami do septembra poslovile.

Darja Kranjc

Park Škocjanske jame

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

Foto

: DA

RJA

KRA

NJC

24

TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE NA KRASU IN V BRKINIH»Teden ljubiteljske kulture je prvi vseslo-venski projekt, ki je potekal od 15. do 22. junija v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ZKD Slovenije in šte-

vilnih občin. Teden ljubiteljske kulture je poklon vsem, ki v Sloveniji in zamejstvu svojo energijo in čas namenjajo kultu-ri. Njegov simbol je avtohtono sadno drevo, ki so ga župani posameznih občin posadili v podporo ljubiteljski dejavnosti kulturnih društev, saj je delo ljubiteljskih ustvarjalcev izredno pomembno za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, vzpostavljanje socialnih vezi ter dostop do kulturnih dobrin po vsej Sloveniji, po-gosto pa so tudi ambasadorji kulture v tujini. Ljubiteljski ustvarjalci so vitalni del družbe in brez njih bi marsikatero okolje utonilo v pozabo.«Na Krasu smo Teden ljubiteljske kulture odprli s posaditvijo že skoraj pozablje-nega skorša pri Kulturnem domu v Kobjeglavi in nadaljevali s posaditvijo poznane, vendar redke nešplje pri Kul-turnem domu v Štorjah, ki je bil pred kratkim obnovljen in ima velik pomen za kulturno življenje krajanov. Velika murva, ki je bila tokrat samo donirana iz Parka Škocjanske jame, simbolno

zalita v podporo ljubiteljski kulturni dejavnosti v občini Divača, bo dokonč-no posajena malo kasneje, vendar bo že prihodnje leto delala prijazno in senčno zavetje obiskovalcem parka v Škocjanu. Brkinska jablana, ki smo jo nazadnje posadili pri Kulturnem domu v Hrpeljah, bo s svojo rodovitnostjo simbolizirala tudi plodnost ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev in kulturni utrip, ki ga ustvarjajo kulturna društva.Številne prireditve, ki so se odvijale v času Tedna ljubiteljske kulture, so v svoj objem privabile številne obiskovalce in tudi tiste, ki so se nam pridružili zgolj v podporo in spodbudo pri ljubiteljski kulturni ustvarjalnosti v nadaljnjem delu. Hvala županom vseh štirih občin, Danijelu Božiču, županu Občine Komen, Davorinu Terčonu, županu Občine Sežana, Dragu Božacu, županu Občine Divača in Zvonku Benčiču Midretu, županu Občine Hrpelje - Kozina za njihovo podporo in sodelovanje pri projektu Teden ljubiteljske kulture. Vsa štiri drevesa, ki smo jih posadili in vse prireditve, ki so bile v tem času, so in naj bodo tudi v prihodnje dodana vrednost h kvaliteti življenja v naši deželi, ki je po obsežnosti ljubiteljske kulturne dejav-nosti edinstvena v svetu. 5000 kulturnih društev, 107.000 ljubiteljskih ustvarjalcev, 25.000 prireditev in preko 4 milijoni obi-skovalcev letno je zgovoren podatek, ki že sam po sebi opravičuje za ljubiteljsko kulturno namenjena sredstva in ki kliče po zasluženi in še večji pozornosti in upoštevanju države in lokalnih skupno-sti. Hvala vsem, ki nas podpirate in bomo za vas pomembni tudi v prihodnje.

Vladislava NavotnikJSKD OI Sežana

kultura

Senožečan Blaž Pek dosegel 3. mesto v GučiV Guči se je dne 7. avgusta trubaška zasedba Pivo in čevapi iz Postojne udeležila 5. Mednarodnega tekmova-nja trubaških zasedb. Tekmovanja se je udeležilo 7 skupin iz različnih držav. Med tekmovanjem je potekal tudi izbor za najboljšo prvo trobento, ki je prejela zlato trobento. Med najboljšimi pa je bil tudi član te zasedbe Blaž Pek iz Seno-žeč, ki je dosegel 3. mesto. Blaž je med drugim tudi član divaške godbe.V Guči so bili 5 dni, v zasedbi je bilo 10 ljudi, spremljali pa so jih tudi navijači.

Megi Kravanja

25

Razstava kraško-brkinskih likovnih ustvarjalcev v avli Občine DivačaČez poletje je avlo divaške občinske stavbe krasila razstava kraško-brkinskih likovnih ustvarjalcev, ki so svoja dela do-končali na likovni delavnici, ki jo je organizirala Območna izpostava JSKD OI Sežana, pod vodstvom mentorja Jožeta Kotarja, priznanega in uspešnega slikarja iz Novega mesta. 16 likovnih ljubiteljskih ustvarjalcev: Dajana Čok, Ana Hanzel, Marica Frančeškin, Marija M. Maraž, Sonja Peroci, Stanislava Vodopivec, Slavko Guštin, Almira Benassi, Radovan Gregorčič, Ivica Žerjal, Božica Mihalič, Vesna Jogan, Sonja M. Trampuž, Danica Stupar, Cvetka Šemrov in Erna Kopše so s svojimi deli oblikovali paleto motivov, barv, tehnik in žanrov ter pripravili barvit in topel objem za vsakega obiskovalca, ki je upočasnil svoj korak ob razstavljenih delih. Raznolikost, radoživost in pestrost motivov so bili tisti dejavniki, ki so ustvarili vtis lepe in zanimive razstave, ki je bila na ogled od 7. julija do 5. septembra 2014.

Vladislava NavotnikJSKD OI Sežana

Fotograf Jože Verč razstavlja na divaški Občini

V prostorih Občine Divača je od 8. septembra do 10. oktobra 2014 na ogled fotografska razstava črno-belih fotografij »Ni vse tako črno« avtorja Jožeta Vrča iz Ljubljane.Avtor Jože Vrč, rojen leta 1944 v Avstriji, je že v šoli za kemij-ske laborante v Rušah leta 1960 opravil prvi fotografski tečaj. Okrog leta 1970 pa je že prvič poslal svoje fotografije na skupinsko razstavo v Beograd in kasneje tudi v druge države po svetu. Do sedaj je prejel 5 pohval, 33 nagrad in 6 diplom.

Njegove fotografije pa so bile sprejete tudi za državno kolek-cijo v Driebergnu v Nemčiji. Fotografska zveza mu je podelila naziv kandidat za mojstra fotografije. Avtor o svoji kolekciji Ni vse tako črno pove: »Za razstavljeno kolekcijo z naslovom Ni vse tako črno sem dobil idejo, ko sem opazil, da mnogokrat oblikujemo mnenje o osebah po zunanjem videzu. Ko sem srečal brezdomca – klateža, sem najprej pomislil na slabe reči, ampak po pogovoru z njim sem ugotovil, da ima akademsko izobrazbo in da je za trenutno stanje kriv splet dogodkov, v katerih se ni uspel znajti. Po-dobno se nam zgodi, ko srečamo zelo nališpano ali zelo lepo osebo, pozneje pa ugotovimo, da je ohola, neizobražena, celo nevljudna.Ta nasprotja sem poskušal upodobiti z barvnim diapozitivom, ki daje pod povečevalnikom v temnici na črno-belem foto-grafskem papirju negativno sliko. To slabo-dobro, grdo-lepo, črno-belo sem poslikal z analognim fotoaparatom na film in dokončal z analognim postopkom v temnici na črno-bel papir.« Skupaj s trenutno razstavo v občinskih prostorih je avtor imel že 22 samostojnih razstav doma in v tujini.

Suzana Škrlj

Razstava slik Likovne sekcije Zlati žarek v Državnem svetuOb 10. obletnici delovanja Likovne sekcije Zlati žarek iz Sežane je bila v sodelovanju z Državnim svetom RS v sredo, 10. septembra, v preddverju dvorane Državnega sveta odprta likovna razstava. Slovesno jo je odprl predsednik DS RS Mitja Bervar, ki je med drugim poudaril, da je ljubiteljska kultura izvir, ki napaja celotno narodovo telo, ga oskrbuje z ener-gijo in mu daje moč za danes in jutri. Za kulturo – naj bo ta vrhunska, profesionalna ali ljubiteljska – vselej stojijo posame-zniki, ki z vso predanostjo povezujejo ljudi in gradijo kultur-no omrežje. Poudaril je, da je Državni svet velik podpornik ljubiteljske kulture. Eden pomembnih ciljev, ki si ga je v tem mandatu zadal Državni svet, je tudi oblikovanje posebnega zakona o ljubiteljski kulturi.Slikarke sta predstavila predsednik Fotokluba Žarek Sežana Radovan Gregorčič, saj so Božica Mihalič, Marija Maruša Ma-raž, Tatjana Fičur, Cvetka Šemrov in Dajana Čok tudi aktivne fotografinje v Fotoklubu Žarek Sežana, in slikar Janez Milkovič – Jano, ki je podal likovno mnenje o razstavljenih delih. Otvo-ritve se je udeležil tudi župan občine Sežana Davorin Terčon.Razstava bo na ogled do 30. septembra.

Sabina Šemrov

Foto

: ARH

IV Z

LATI

ŽA

REK

kultura

26

Poletje v Muzeju slovenskih filmskih igralcevZa nami je še eno poletno dogajanje v Muzeju slovenskih filmskih igralcev. Kljub slabemu vremenu nam je uspelo izpeljati večino zastavljenih dogodkov.Tako kot vsako leto nas je v dogajanje tudi letos uvedla prireditev Poklon, ki smo ga tokrat posvetili igralki Ivanki Me-žan. Gospa Ivanka je bila ganjena nad pozornostjo, ki ji je bila izkazana in nav-dušena nad muzejem, ki ga je spoznala že na njegovi otvoritvi, na kateri sta se s Poldetom Bibičem na ganku Škrateljno-ve hiše spominjala zgodb in anekdot iz različnih filmskih snemanj. Kot vrhunec večera se je v letnem kinu odvrtel film Let mrtve ptice, v katerem je igralka ustvarila eno svojih boljših vlog.To je bila tudi prva filmska projekcija v letnem kinu v Divači v okviru projekta Poletni kino na Krasu, ki smo ga letos zasnovali skupaj s Kosovelovim domom v Sežani. Slabo vreme nam je na žalost preprečilo projekcijo filma Babica gre na jug, so pa bili nato filmi, ki so se odvili v letnem kinu naslednje petke, zelo lepo obiskani. Filmske uspešnice V leru, Pod njenim oknom, Kajmak in marmelada

ter Outsider si je skupaj ogledalo 93 gledalcev. Nizke temperature pa so žal preprečile projekcijo filmov Jebiga in Petelinji zajtrk. Ustvarjalnih delavnic Podobe filma, ki jih z društvom Gumb pripravljamo za najmlajše enkrat mesečno, se je v obeh počitniških terminih udeležilo lepo število mladih ustvarjalk in ustvarjalcev in skupaj so izdelali pisane leteče zmaje in unikatne okvire za slike, izdelane iz odrabljenih računalniških tipkovnic.

Zelo uspešna je bila delavnica igrane-ga filma, ki jo vsako leto pripravljamo skupaj z Luksuz produkcijo iz Krškega. Letos se jo je udeležilo 16 nadobudnih filmarjev, nekateri že tretje leto zapored, in v petih dneh so izdelali štiri žanrsko različne kratke filme: komedijo, televizij-sko poročilo, grozljivko in resno mladin-sko dramo. Filmčke si lahko ogledate na facebook strani Muzeja slovenskih filmskih igralcev.

Špela Čižman

26 kultura

Izlet divaških baletk v terme Olimia PodčetrtekNovo šolsko leto se je za divaške baletke in baletnike zelo lepo začelo. Že po prvem tednu pouka, ki poteka intenzivno 3-krat na teden po 2 uri, so naše uspešne balet-ke odšle v terme Olimia v Podčetrtek.Tam jih je pričakal predsednik društva Do-brivoje Subić in župan mesta Podčetrtek.Baletke so tako dodatno trenirale in se sproščale v bazenih in se tako pripra-vljale na nove vzpone v letošnjem šolskem letu 2014/2015.

Nastop Zale Dodič na Bunčetovi Domačiji v DutovljahSeptembra so balerine Dlbuja Divača začele z rednim programom šolanja. V letošnjem šolskem letu je predvidenih veliko nastopov in tekmovanje bale-tnikov Slovenije v organizaciji Temsiga. Prvi nastop društva je že potekal, in sicer nas je zastopala naša balerina Zala Dodič. Nastopala je na prireditvi Občine Sežana, kjer so se s podelitvijo župa-novih priznanj, razglasitvijo rezultatov akcije Občina Sežana v cvetju 2014 ter pohvalo najuspešnejšim učencem in

dijakom šolskega leta 2013/2014 zaklju-čila praznovanja ob občinskem prazni-ku Občine Sežana. Prireditev je potekala na Bunčetovi domačiji v Dutovljah.

Zaključni izpiti baletk DLBU-ja DivačaDruštvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača je ena najmočnejših skupnosti v okolici, ki svojim članom nudi kvalitetno preživljanje časa in kakovostno šolanje na področju baleta.V 15-ih letih delovanja smo izšolali več ge-neracij balerin in našteli več kot 150 članov. V šolskem letu 2013/2014 je društvo štelo približno 50 članov, starih nad štiri leta.Fo

to: P

ETRA

ARK

O

27

Drugo kolo PNK-lige zahodne regijeNa obnovljenem športnem strelišču za mali in veliki kaliber v Postojni se je odvijalo 2. kolo primorsko-notranjske-kraške lige zahodne regije v streljanju z malokalibrskim orožjem, ki ga je organi-ziralo Strelski klub Izola. Najboljši trije v posamezni kategoriji so prejeli medalje.S pištolo na 25 metrov je pri članih slavil Dejan Della Torre (SD Vremščica) pred klubskim sotovarišem Jožetom Čeper-jem, medtem ko sta si v streljanju na 50 metrov mesti zamenjala.Prav tako je Della Torre slavil zmago s

puško na 50 metrov. Pri članicah je s pi-štolo na 25 in 50 metrov slavila Olga Knez (Vremščica), s puško pa si je zlato medaljo prisvojila Benjamina Rudolf (SD Vrhnika).Ekipno je pri pištoli na 25 metrov slavila Vrhnika pred IX. korpusom Piran in Vremščico, na 50 metrov pa Postojna pred Vremščico in Izolo, medtem ko sta pri puški slavili obe ekipi Postojne pred IX. korpusom Piran. Dobro se je odre-zala ekipa SD Vremščica, za katero tudi strelja odličen strelec Zdravko Grahor.Druženje pa so tekmovalci zaključili ob

čestitki k rojstnemu dnevu predsedniku primorsko-notranjsko-kraške lige zahodne regije Enju Božiču, dolgoletnemu odlične-mu strelcu in trenerju mladih v Strelskem klubu Izola, ki slavi 60 let delovanja.Zadnji dve koli PNK-lige zahodne regije sta se odvijali 31. avgusta in 7. septembra.Pred kratkim je Strelsko društvo Postojna, ki šteje 84 članov in ga že 16 let vodi prizadevni predsednik Marjan Heber, slavnostno odprlo obnovljeno športno strelišče, ki je edino tovrstno strelišče za celotno primorsko-kraško-notranjsko regijo. Leseni objekt so zamenjali z zida-nim, pridobili pa so še dve strelski mesti, tako da sedaj obnovljeno strelišče šteje 12 strelskih mest. Z deli so začeli v lan-

skem letu in jih uspešno zaključili letos. Pri obnovi strelišča so kar 2.500 delovnih ur prostovoljnega dela prispevali domači strelci in tako izkazali veliko pripadnost temu športu. Vrednost investicije znaša 56 tisoč evrov. Fundacija za šport je pri-spevala 18 tisoč evrov, prav toliko pa tudi domače strelsko društvo. Na obnovlje-nem strelišču so se že odvijale tekme pri-morsko-notranjsko kraške regije oz. lige, za pokal Postojne in regijsko veteransko prvenstvo, s ponosom pove Heber.

Olga Knez

27

Svoje baletno znanje pa je na izpitih na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani preizkusilo 24 baletk. Izpite opravljajo bale-rine od 9. let dalje, torej od 1. razreda nižje baletne šole do 6. razreda višje baletne šole.Izpiti so za vsakega otroka velik izziv, kjer pokažejo svoje znanje. Kraška trmasta dekleta so komisiji v Ljubljani dokazala, da balet v Divači uspešno deluje, saj so vse opravile izpite z odličnimi ocenami. Kot za-nimivost naj omenim, da so letos v Sloveniji lahko opravljaja izpite na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani le 4 društva, saj so kriteriji za opravljanje izpitov zelo visoki.S končano višjo baletno šolo je balet-kam tako dana možnost, da nadaljujejo svojo baletno izobraževanje na Srednji baletni šoli na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ali Mariboru.Kot lep primer je izjemno dobra divaška balerina Nika Lipolt, ki je letos diplo-mirala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in svojo plesno kariero nadaljuje v Angliji. Seveda ji čestitamo in želimo srečno pot ter veliko uspehov.Našim baletkam in baletniku smo podelili spričevala KGBL-ja in diplome DLBU-ja na Škrateljevi domačiji, kjer smo se ob podelitvi spričeval zahvalili tudi učiteljici, balerini Aleni Medič, za vse, kar je naredila za naše društvo.

Septembra smo začeli z rednim progra-mom šolanja. Tudi letošnje šolsko leto bo zelo delovno, saj se poleg nastopov in tekmovanj pripravljamo na 16. bale-tno revijo na Krasu, ki bo aprila 2015 v Kosovelovem Domu v Sežani.VLJUDNO VABLJENI K VPISU VAŠE-GA OTROKA K BALETNIM URAM, KI POTEKAJO V LEPO OPREMLJENI BALETNI DVORANI V DIVAČI, IN SICER OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH OD 15. URE DALJE. PO TELEFONU SMO DOSEGLJIVI NA ŠTEVILKI 041 615 068.

DLBU Divača

šport

Foto

: OLG

A K

NEZ

Jože Čeper – 5. v meša-nih dvojicah s pištolo na olimpijskih igrahPred kratkim so se iztekle 2. mladinske olimpijske igre v Nanjingu na Kitajskem, kjer je Slovenijo od 12. do 30. avgusta le-tos zastopalo 46 mladih športnikov, med njimi tudi odličen strelec in član sloven-ske reprezentance v streljanju z zračno pi-štolo 17-letni Jože Čeper iz Gornjih Ležeč, dijak 2. letnika srednje elektrotehniške šole v Novi Gorici. V kategoriji mladinci posamezno je Čeper osvojil 15. mesto in v ekipnem tekmovanju mešanih dvojic

skupaj s predstavnico Indije Jashaswini Singh Deswal zasedel odlično 5. mesto. Njegov trener je prav tako odličen strelec z zračno puško in lokostrelom ter bivši reprezentant Izidor Hreščak.Po vrnitvi s Kitajske so Čeperju in Hreščaku, oba sta člana SD Vremščica, pripravili (30. 8.) veličasten sprejem v prostorih bivšega podjetja Liv v Famljah, kjer je tudi sedež SD Vremščica, ki prav letos praznuje 40-letnico svojega delo-vanja. Pričakali so jih številni domačini, svojci, strelci in drugi športniki. Roko so reprezentantu, ki je zanimanje za

28

tovrstni šport ob plezanju, kolesarjenju in planinarjenju pokazal že v 7. razredu divaške osnovne šole, stisnili še divaški župan Drago Božac, ki je tudi predse-dnik SD Vremščica, ravnateljica divaške šole Damijana Gustinčič, predstavnica KS Vreme Mirjam Frankovič Franetič kot tudi prvi Čeperjev trener Andrej Hreščak in sedanji trener Zdravko Grahor. Čestit-kam sta se pridružila tudi prvi predse-dnik in sedanji tajnik SD Vremščica Emil Škerlj in Dejan Grandič. Čeper in Hreščak sta predstavila samo tekmovanje in vtise s Kitajske. Zbrani so si ogledali tudi film o Čeperjevih dose-

danjih uspehih, za katere imata veliko zaslug tudi starša Branka in Jože. Med najpomembnejše letošnje Jožetove dosežke štejemo februarski nastop na evropskem prvenstvu v Moskvi, kjer je bil žal zaradi okvare orožja diskvalificiran, 1. mesto na regijskem prvenstvu Strelske zveze zahodne regije marca na Vrhniki, postal pa je tudi državni prvak v kadetski ligi v kadetski in mladinski ligi za pokal Slovenije, na 23. državnem prvenstvu v Laškem aprila letos pa je z zračno pištolo v kategoriji kadeti zasedel 1. mesto posa-mično in tako postal državni prvak. »Olimpijske igre na Kitajskem so bile zame veliko presenečenje in posebna

izkušnja, ki si jo bom zapomnil do konca življenja. Ob treningih in tekmah, ki smo jih imeli v času našega bivanja v olimpij-ski vasi, smo se veliko družili z mladimi s celega sveta enake starosti in sklepali prijateljstva. Priznam, da sem ob prvem nastopu imel tremo, zato je mogoče tudi rezultat (550 krogov) nekoliko slab-ši. Bolj sproščen pa sem bil v tekmova-nju dvojic, kjer mi je indijska tekmovalka dajala tudi psihično podporo, kar se je odražalo tudi na mojem boljšem rezultatu (372 krogov). Nastop na olim-pijskih igrah mi je dal novega zagona in se bom potrudil, da bom našo občino dostojno zastopal tudi v bodoče,« pravi Čeper, ki je bil prvi slovenski mladinski strelec na olimpijskih igrah. V pogovoru, ki sta ga s strelcema Jože-tom Čeperjem in Izidorjem Hreščakom vodili Katja Prunk in Maruška Cerkvenik, pa je Izidor Hreščak dejal, da je udelež-ba na olimpijskih igrah odlična odskoč-na deska za naprej. Je tekma, kjer se vidi, kako se mladi športniki obnašajo

in kalijo. »Sedaj bo treba več resnega dela. Opozarjam, da bi za tako resno delo potrebovali še nekaj kadra in tudi finančnih sredstev. Prav zaradi finančnih sredstev, ki jih ni bilo dovolj, sem tudi sam zapustil državno reprezentanco. Želim, da bi se podprlo športnike, ki izražajo talent. V veliko pomoč pri treningih je bil Zdravko Grahor, ki ga je tudi spremljal na raznih tekmah,« je poudaril Hreščak.V uvodu pa je Kitajsko in njeno kulturo, ki se razlikuje od slovenske, predstavil gospod Čang iz kitajske restavracije v Kopru. Uspehom mladega športnika pa so nazdravili tudi s penino. Po uradnem delu in rezanju torte pa je sledilo dru-žabno srečanje ob zvokih harmonike Martina Markoča iz Gornjih Ležeč.Predsednik Slovenije, Borut Pahor, in minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, sta 8. septembra sprejela mlade slovenske olimpijce, med njimi sta bila tudi Jože in Izidor.

Olga Knez

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: OLG

A K

NEZ

šport

Ohranitev naslova državnega prvaka vse bližjeTudi letošnje avtomobilske dirke GHD divizije 1 so se začele za našega lanskega državnega prvaka, Andreja Prelca iz Fa-melj, več kot odlično, saj je že trikrat stal na najvišji stopnički, in sicer z osvojenimi zmagami v italijanskem Verzegnisu, 17. in 18. maja, na Gorjancih, v nedeljo, 22. junija in v Ilirski Bistrici, v nedeljo, 31. avgusta. Ima pa tudi osvojeno 2. mesto na gorski dirki v Lučinah. V prihodnje ga čakata še dve tekmi, v Buzetu in Čedadu. Ohranitev naslova državnega prvaka je Andreju vse bližje.Nepopisno veselje za skromnega prvaka¸ ki tekmuje s su-zukijem swiftom, slavi tudi njegova spremljevalna ekipa, z njimi pa se veselijo tudi njegovi prijatelji in sovaščani.

Mirjam FF

29

PrvošolčkiDivača38 vedoželjnih prvošolcev je v ponedeljek, 1. septembra 2014, prestopilo šolski prag matične šole v Divači. Na šolsko pot so jih pospremili starši, stari starši, bratci in sestrice.Za slavnostni sprejem so v šolski avli poskrbeli učenci 2. in 3. b razreda ter dramski krožek predmetne stopnje pod mentor-stvom učiteljic Lidije Uršič in Taje Tavčar. Mali nadobudneži so se skozi »špalir« lanskih prvošolcev sprehodili do cvetličnega travnika, ga pogumno preskočili in tako postali pravi šolarji. Prejeli so diplomo za uspešen skok v prvi razred. Samozavestno so se usedli na klopce in si ogledali gledališko predstavo Matilda.Po pozdravu gospe ravnateljice Damijane Gustinčič, gospoda župana Draga Božca in komandirja Policijske postaje Sežana Jožefa Muhiča so jih razredničarki pospremili v okrašeni ma-tični učilnici. Tam jih je pričakalo presenečenje, sladka torta, sok in darilo – knjiga Franceta Prešerna Zdravljica, ki jo je podarilo Društvo Bralna značka Slovenije. Slikanico je ilustriral naš občan Damijan Stepančič iz Senožeč.

Otroci so se posladkali s torto in se predstavili sošolcem. Polni novih vtisov so odšli domov in se veselili ponovnega srečanja s sošolci in učitelji.

Učiteljice 1. razreda iz Divače

29šola

30

Zaključek šolskega leta na podružnici VremePred zaključkom šolskega leta so učenci in učiteljice podru-žnične šole Vreme imeli še veliko obveznosti.V soboto, 21. junija, so učenci na prireditvi Vremski praznik nastopili s plesom in recitacijami. Učenci so ta dan prejeli po-hvalo za sodelovanje na prireditvah, ki jih organizira društvo TKŠD Urbanščica.Zadnji šolski dan, 24. junija, so šolarji in njihovi starši obiskali še Škocjansko jamo. Po naravoslovnem dnevu so se staršem predstavili s kulturnim programom, učiteljice so jih pohvalile za doseženo znanje in jim podelile spričevala in priznanja. Starši so jih nagradili s piknikom in torto. Poleg tega je pred-

Vreme

Prvi šolski dan je za vse prvošolce prav poseben dan. Obar-van je z veliko mero vznemirjenja, pričakovanja in veselja. Tako je bilo tudi na podružnični šoli Vreme. V letošnjem šolskem letu je v prvi razred vpisanih kar sedem učencev. V novo življenjsko obdobje so jih pospremili starši.Da bi se prvošolci na šoli počutili, kar se da prijetno, so jim učiteljice pripravile topel sprejem. Razvedrile so jih z igrico o pikapolonici, ki se je naučila prešteti pike na svojih krilih. Sledil je preskok vrvice, s katerim so učenci dokazali, da so pripravlje-ni vstopiti v prvi razred in za opravljeno nalogo ponosno prejeli

priznanje. Vse zbrane so pozdravili in nagovorili ravnateljica Da-mijana Gustinčič, podravnateljica Nives Skuk in župan občine Divače Drago Božac. Zbrane je nagovoril tudi policist ter podal nekaj dobronamernih nasvetov o varnosti v cestnem prometu.Prijetno doživetje so zaključili v šolski jedilnici, kjer so se prvo-šolci posladkali s čokoladno torto.Učiteljice želimo vsem učencem prijeten začetek šolskega leta.

Katja Kovačič,učiteljica na podružnični šoli Vreme

SenožečeVstop otroka v šolo predstavlja prelomnico za vso družino. S tem se začne novo obdobje z veliko večjo odgovornostjo, tako za otroke kot za starše. Učiteljice v Senožečah smo si želele, da bi si 11 prvošolcev prvi šolski dan zapomnilo kot poseben dan, zato smo učence pričakale v lepo okrašeni šoli. Sprejem prvošolcev se je odvijal v večnamenskem prostoru, kjer so novopečene šolarje z dra-matizacijo presenetili starejši učenci. Seveda so nas obiskali in prijazno nagovorili ravnateljica Damijana Gustinčič, župan Občine Divača Drago Božac in policist Janko Šenkinc. Sledil je preskok kolebnice, ki tradicionalno zaznamuje čisto pravi vstop v šolo, kjer bomo vsi skupaj ponovno raziskovali čudeže, ki jih bosta v novem šolskem letu spet prinašala otroška radovednost in vedoželjnost. Preden smo v razredu v svojih glavah, z dobro voljo in srcem začeli ustvarjati lepe stvari, smo se posladkali s slastno torto, ki je nastala izpod pri-dnih rok gospe Katarine Kleva, mamice prvošolčka. S sladico smo se tako okrepčali, da smo sedaj čisto zares kos naporom

in obremenitvam, ki nas čakajo v novem šolskem letu.Vsem učencem želimo uspešno, ustvarjalno in nepozabno novo šolsko leto.

Učiteljice

šola

31

stavnik KS Vreme učence razveselil, ko jim je podelil priznanje s plaketo za sodelovanje na spominskih prireditvah v KS Vreme in občini Divača za ohranjanje vrednot zgodovine slovenskega naroda. Trije učenci so v popoldanskih urah nastopili še na prireditvi pri Fari v Vremski dolini na slavnostnem odkritju spominske plošče »Tajno skladišče 1991«.

Jožica Ivančič

Zdravi zobje za lep nasmehNa šoli že vrsto let poteka zobozdravstvena preventiva z uče-njem pravilnega čiščenja zob. Sočasno poteka tudi tekmova-nje v akciji »Za čiste zobe ob zdravi prehrani« za učence od 1. do 5. razreda.Tudi v šolskem letu, ki se je izteklo junija, so učenci PŠ Vreme sodelovali v tej akciji. Enkrat mesečno nas je nenapovedano obiskala medicinska sestra Boža Radešič in preverila čistočo zob učencev. Ker so bili učenci pri čiščenju zob vestni, so prejeli veliko rdečih žigov in s tem osvojili prvo mesto med osnovnimi šolami štirih občin (Divača, Sežana, Komen in Hrpelje -Kozina), ki so sodelovale v tekmovanju.

Učenci 1., 2. in 3. razreda so bili nagrajeni s praktično nagrado. Učenci, ki so zbrali največ žigov za čiste zobe, so prejeli tudi priznanja.Učiteljice vsem učencem čestitamo in jim želimo, naj bo zob-na ščetka še naprej njihova vsakodnevna spremljevalka, zdrav nasmeh pa njihova zasluga.

Katja Kovačič

Za vse ljudi je izobilja dovoljSpomladi smo prvič pripravili semenj z imenom rast+. To je se-menj izmenjave, kjer ljudje med seboj izmenjamo naravno izobilje. Začetek kroženja naravnega izobilja se prične spomladi z izmenja-vo semen, poganjkov, sejancev in potaknjencev. Zaokroži pa se v jeseni s presežkom pridelka. Tako se bomo letošnjo jesen, 26. okto-bra 2014, ob 10. uri, srečali ob balinišču v Divači in si izmenjali vse, kar smo v letošnjem letu pridelali in imamo doma v presežku, to so marmelade, kompoti, zelenjava, semena, posušena zelišča, čaji, sirupi, sokovi, trajnice, čebulice tulipanov, narcis, pomladanskega cvetja, ki ga še lahko posadimo v zadnjih oktobrskih dneh itd.Naj spomnimo: “Zakaj rast+?”Bistvo spremembe so medčloveški odnosi. S spreminjanjem le-teh v pristne odnose izobilje kroži in doseže vsakogar. Naravno izobilje tako postane način življenja vseh ljudi. Obiščite nas, prinesite s seboj presežek pridelka in ga izme-njajte za nekaj, česar na vaših policah še ni.

Anu KahunaCI Brkini

Izstop iz stranke Solidarnost in pot naprejProti koncu preteklega leta smo se nekateri člani Civilne inicia-tive Brkini odločili, da se včlanimo v stranko Solidarnost. Videli smo možnost nadaljevanja našega dela iz vstajniškega gibanja, ki je bilo povezano z vstajo v Mariboru in Ljubljani. Naša namera delovanja v stranki je bila kreacija politične alternative in nove politike. Dokaj hitro smo se vključili v delo stranke, ustanovili lokalni odbor v Divači in v sodelovanju s CI Brkini organizirali nekaj dogodkov, da bi približali politiko ljudem, jih povezali in jim pokazali, da se tudi po politični poti lahko naredi veliko do-brega. Kljub uspešnosti na lokalnem področju je na državnem prišlo do sprejetja masikaterega kompromisa, ki pa je oddalje-val stranko Solidarnost od njene prave vsebine in kmalu ni več uresničevala namena, zaradi katerega smo se odločili vstopiti vanjo. Zato smo soglasno sprejeli odločitev o prenehanju Lokalnega odbora Solidarnost Divača in podali svojo odstopno izjavo. Odločili smo se, da bomo svojo pot spremembe, nove politike, ki dela za ljudi in za vse življenje, nadaljevali neodvi-sno in samostojno ter vrnili osnovne človeške vrednote, kot so resnica, poštenje, spoštovanje, ljubezen in dobrota, ljudem najprej v lokalni skupnosti in nato kot seme še širše v državi.Zahvaljujemo se vsem za sodelovanje in podporo.V imenu bivših članov stranke Solidarnost

Mario Benkoč

Foto

: JO

ŠT H

OBI

Č

obvestila

32

Sožitje z medvedom zahteva spremembo življenjskih navad ljudiOhranjeni slovenski gozdovi so rezultat stoletnega skrbno načrtovanega dela v gozdarstvu in lovstvu, hkrati z nego-vano kulturno krajino zagotavljajo pestrost rastlinskega in živalskega sveta. Na Krasu se je s povečanjem gozdnatosti ponovno vzpostavil življenjski prostor za medveda. Gozd v občini Divača tako pokriva že 62,6 % celotne površine občine. Namesto naključnih srečanj s posameznimi medvedi, ki smo jim bili priča v preteklih desetletjih, lahko danes govorimo o rastoči populaciji naših največjih zveri. Z medvedi se ne srečujemo samo lovci, temveč tudi posamezni rekreativci, ljubitelji narave in kmetje.Človeški strah pred spremembami v okolju je včasih lah-ko glavni zaviralec napredka. S številčnostjo medvedov se povečanje število konfliktov, nekateri ljudje pa hitro vidijo edino rešitev v »iztrebljanju« medveda. Pri tem pozabijo, da bi s tem pohabili prehransko verigo v gozdu, kjer ima medved pomembno vlogo odstranjevalca mrhovine, ki je potencialna nevarnost za širjenje bolezni.Zaradi velikosti telesa in pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko količino hra-ne, kar pomeni, da potrebuje veliko časa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje in se seli. Na žalost pogosto poseže tudi po hrani iz ljudskih virov. Problematične in potencialno nevarne so situacije, ki nastanejo, če se medvedi navadijo bližine človeka. Včasih v osrednjih območjih medveda do tega ni prišlo, ker so ljudje dosti več časa prebili v gozdu oz. na polju in s tem »potiskali« medveda nazaj v njegovo življenjsko okolje. Trenu-tni ukrepi – odvračalno krmljenje, odlov s preselitvijo in od-strel, za katerega poskrbijo interventne skupine, ne pomenijo trajne rešitve. Trajno sožitje medveda in človeka bo prinesla le sprememba življenjskih navad domačinov na Krasu.Zavod za gozdove Slovenije je izdal več publikacij na to temo, ki jih najdete na svetovnem spletu na povezavi http://www.zgs.si/slo/delovna-podrocja/gozdne-zivali-in-lovstvo/zgiban-ke-plakati/index.html. Za ta članek naj povzamemo le nekaj praktičnih nasvetov:

• ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj–junij) pa celo odsvetuje-mo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved;

• ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;

• poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dosto-pnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;

• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če jih opazimo, se čim prej umaknimo;

• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;

• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.Napadi medveda na človeka so zelo redki in običajno so spro-vocirani od človeka ali psa. Težave nastopijo, kadar človek nare-di poteze, ki jih medved lahko razume kot napad ali ogrožanje mladičev. Najbolj nevaren položaj je, če se znajdemo med medvedko in njenimi mladiči. Medvedka bo mladiče branila s

svojim življenjem. Do napada pride tudi, kadar medveda prese-netimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje in nima časa za umik. Problem predstavljajo tudi psi, ki niso na povodcu in napadejo medveda, ker želijo zaščititi la-stnika. Medved se bo branil, napade pa lahko tudi lastnika psa.Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z med-vedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se nava-dno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. V tem primeru pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil. Med hojo po gozdu torej pazimo da:

• še posebej, če je območje slabo pregledno, smo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarja-mo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;

• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;

• ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umakni-mo;

• če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);

• nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih.

V primeru, da v naravnem okolju opazite medveda, se lahko za nadaljnje informacije obrnete na odsek za Gozdne živali in lovstvo na OE Sežana ZGS na e-poštni naslov andrej.sila@zgs.gov.si ali GSM (041) 657-904.

Andrej Sila, ZGS OE Sežana

32 obvestila

MEDVEDJI MLADIČ PRI TUBLJAH, KI NE PREDSTAVLJA NEVARNOSTI ZA KONFLIKTNE SITUACIJE.

Foto

: AN

DRE

J SI

LA

33

Zenja – vadbe za pomladitev duše in telesaSi želite več življenjske energije in več sproščenosti? Si želite boljšo in lepšo telesno držo ali odpravo bolečin v vašem hrbtu? Si želite izboljšati zdravje in vitalnost, vendar ne veste, katero vadbo izbrati? Si želite vaditi v prijetnem ambientu hiše Zenja? V Zenji, v Dolnjih Ležečah, vam ponujamo 3 različne vadbe: SPROSTITVENO VADBO Z MEDITACIJO (letošnja novost), TERA-PEVTSKO DINAMIČNO VADBO in KINERGETIX. Sprostitvena vadba z meditacijo je v prvem delu (30 mi-nut) namenjena mehčanju in raztezanju telesa. S statičnim in dinamičnim raztezanjem inr s prijetnimi gibi chi gonga zmeh-čamo sklepe in raztegnemo zakrčene mišice. V drugem delu (30 minut) pa vas zvoki himalajskih posod, planetarni gongi in dihalne tehnike globoko sprostijo in regenerirajo. Vadba po-teka v malih skupinah od 4 do 9 oseb v prijetnem okolju hiše Zenja. Vadba je tako pravi eliksir za vašo dušo in telo, saj vas učinkovito razgiba, globoko sprosti in vas napolni z energijo, kar je v današnjem hitrem tempu življenja še kako dobrodošlo. Terapevtsko dinamična vadba je v prvem delu (60 minut) sestavljena iz elementov chi gonga, dinamičnega in statič-nega raztezanja, dinamične in statične joge, pilatesa in iz 15-minutne sprostitve ob himalajskih posodah, ob planetarnem gongu in drugih posebnih instrumentih. Z vadbo učinkovito raztezamo, krepimo telo in srce, povečamo cirkulacijo, se napolnimo z energijo in sprostimo telo. Kinergetix je gibalna terapija ali meditacija v gibanju, ki združu-je zahodne znanosti fiziologije, fizioterapije, človeškega gibanja in vadbene vzdržljivosti z vzhodnimi mentalno-telesnimi terapi-jami. Vrhunsko in najmodernejše znanje biomedicinskih raziskav je prepleteno s starodavnimi vedenji različnih folklornih zdra-vstvenih praks. Lahkotno, a intenzivno gibanje se izvajaja stoje pri nizki do srednji jakosti, usklajeno z dihalnimi vajami. Vaje, ki se jih naučite na tečaju kinergetixa, se izvajajo tudi doma ali na delovnem mestu in ne zahtevajo nobenih vadbenih pripomočkov ali druge opreme. Programi vključujejo kon-kretno znanje o prehrani, ergonomiji na delovnem mestu, zmanjševanju nivojev stresa ter širijo zavedanje o zdravju. Vadbe so zelo različne in so primerne za ljudi različnih starosti in z različnimi sposobnostmi ter se izvajajo na različnih težavnostnih stopnjah. Vodila jih bo priznana in izkušena vaditeljica Mateja Šajna, profesorica telesne vzgoje, maserka in poznavalka številnih vadb, ki se je pet let izobraževala pri magistru fiziologije Davidu Labuschagne iz Avstralije. Kot je

sama povedala, je vaje prilagodila današnjemu sedečemu načinu življenja, zaradi katerega potrebujemo krepitev in raztezanje ustreznih mišic in sprostitev.URNIK SPROSTITVENE VADBE Z MEDITACIJO: ponedeljek: 18.30; torek: 20.00; sreda: 21.00; četrtek: 9.00; petek: 20.00. Trajanje z meditacijo 60 minut. Vadbe se udeležite 1- ali 2-krat tedensko. URNIK TERAPEVTSKE DINAMIČNE VADBE: ponedeljek: 20.00; torek: 8.30; sreda; 18.30 ali 20.00; petek: 8.30. Trajanje 75 minut. Vadbe se udeležite 1- ali 2-krat tedensko. Intenzivnost se prilagaja strukturi skupine.LOKACIJA: Dolnje Ležeče 19, 6215 Divača.INFORMACIJE IN PRIJAVE: Mateja Šajna 00386 (0)40 303 578 / info@hisa-energij.si / https://www.facebook.com/hisa.energijPRIJAVE SO OBVEZNE ZARADI OMEJITVE ŠTEVILA VADEČIH V SKUPINAH!

33obvestila

34

ZahvalaVaščani Gradišča pri Divači se zahvaljujemo Občini Divača za pomoč pri organizaciji in za finančni prispevek pri sodelova-nju vaščanov Gradišča na tradicionalnem dogodku »sreča-nju Gradišč Slovenije«.Hvala županu, g. Dragu Božacu, za razumevanje in sodelo-vanje na teh večletnih srečanjih, ki so za našo vas velikega pomena in bi jih brez podpore divaške občine težko izpeljali. Želimo, da bi se tradicija teh srečanj ohranila tudi v prihodnje.

Vaščani Gradišča pri Divači

V Podgradu pri Vremah je v mesecu juliju praznovala 90 let Milka Klun, ki je bila med NOB-jem kurirka in se izposta-vljala velikim nevarnostim, ko je mimo sovražnikovih čet prenašala pošto in hrano partizanom v brkinske gozdove. Ves čas je bila borka za svobodo in z vso svojo pripadno-stjo zagovarjala vrednote NOB-ja in pravila, da kdor tega ni doživel, ne more tako v srcu čutiti in misliti. Velikokrat jo razžalostijo drugačna in izkrivljena mnenja, ki jih nekateri izražajo po medijih. Vsako leto jo obiščemo člani Združenja borcev za vrednote NOB-ja, katerega članstvu se nikakor ne želi odpovedati. V času pred novim letom pa jo obiščemo in obdarimo s skromnim darilom prostovoljke Rdečega križa Sežana – enote v Divači.Tokrat smo jo obiskali na dan praznovanja, ki so ji ga pripravili njeni najdražji sinovi Milan, Frane in Jože ter hčerki Sonja in Nada z družinami. Čestitali smo ji v imenu župana in občine Divača, v imenu KS Vreme, Združenja borcev za vrednote NOB-ja ter Rdečega križa in ji zaželeli še veliko zdravja in rado-sti v krogu svojih najdražjih.

Mirjam Frankovič Franetič

obvestila

AVTOTRADE VRHNIKASEDAJ TUDI POOBLAŠČENISERVISER ZNAMKE KIA

159 EUR/mesečno

7 let brezplačnega rednega vzdrževanja7 let brezobrestnega financiranja EOM=0%7 let tovarniške garancije

ENOSTAVNO IN PREGLEDNO: 7 LET BREZ SKRBI.

www.avtotrade.kia.si

NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!

MESECEVDO

+ +0EUR

BREZPOLOGA 0BREZ

OBRESTI

% EOM

BREZSTROŠKOV0EUR 84

MOŽNOST NAKUPA PO NEPREMAGLJIVIH POGOJIH FINANCIRANJA!

2014 že od Bogato opremljen novi

SAMO DO 31.10.

www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis)

Akc. ponudba EOM = 0% za nakup novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.d., redni MP cenik, ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Summit Leasinga d.o.o. ali kreditne pogodbe Sberbank d.d. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM in EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun, cena 13.350 EUR (MPC 14.350 EUR – Joker »Salonsko vozilo« 700 EUR – Joker »Staro za novo« 300 EUR – Joker »EOM =0% financ.«), odplač. doba 84 mes., 0 % polog, je obrok leasinga 159 EUR/mesec, fiksna OM in EOM 0%, stroški financ. 0 EUR, skupaj za plačilo potroš. 13.350 EUR (nabavna vrednost). Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Navedene cena ne vseb. stroška barve in priprave vozila. Ponudba »7+7+7« vključuje redne servise po predpisanem planu proizv. in velja do dopolnjenih 7 let ali prevoženih 150.000 km (do izpolnitve enega pogoja). Podrobnosti o akciji in garanciji na voljo pri poobl. zastopnikih vozil Kia. CO2 je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov, info dostopne tudi na www.kia.si/emission. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 – 135 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. NOx: 0,01 - 0,15 g/km.

Mamico Hajdejo, tatkota Vlada ter sestrico Veroniko je 23. 7. 2014 v porodnišnici Postojna razveselil Aleksej.Ob rojstvu je meril 51cm in tehtal 3.580 g.

Dragi vaščani Dolnjih Vrem! Zahvaljujem se Vam za povabilo na letošnji skupni vaški izlet in hvala Vam za vso nesebično pomoč in pozornost, ki ste mi jo nudili v svoji sredini.

Andrej Hreščak, Dolnje Vreme

Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača organizira

DOBRODELNI KONCERTv nedeljo, 12. oktobra 2014, ob 18. uri v šolski telovadnici.

Glasbeno-plesni program z znanimi pevci, zborom in plesnimi skupinami bo povezoval DENIS AVDIć.

Pripravljamo tudi srečelov.Izkupiček koncerta bo namenjen ureditvi prostora za indivi-dualno delo in sprostitev otrok, ki potrebujejo pomoč.

PRISRČNO VABL jENI!

1

Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah – ZLV-UPB3 (Uradni list RS, št. 94/07, 45/08 in 83/12) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 06/2014) je Občinski svet Občine Divača na 8. kore-spondenčni seji, dne 11. 9. 2014, sprejel naslednji

S K L E PO IMENOVANJU NAMESTNIKA PREDSEDNIKA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE DIVAČA

1.NINO CEK PERHAVEC se razreši s funkcije podpredse-dnice OVK, v katero je bila imenovana s sklepom Ob-činskega sveta Občine Divača št. 032-0007-2014/06, z dne 28. 5. 2014.

2.Za namestnika predsednika OVK se imenuje MATEJ BANDELJ, Kreplje 1, 6221 Dutovlje.

3.Mandatna doba članov Občinske volilne komisije traja štiri leta.

4.Sedež Občinske volilne komisije Občine Divača je Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača.

5.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-dnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0009/2014-02 Divača, 11. 9. 2014

Župan Občine DivačaDrago Božac, l.r.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 06/2014) je Občinski svet Občine Divača na 8. korespondenčni seji, dne 11. 9. 2014, sprejel naslednji

S K L E P1.

Sprejme se dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Divača za leto 2014 v predlagani vsebini.

2.Ta sklep začne veljati takoj.

Številka: 032-0009/2014-03 Divača, 11. 9. 2014

Župan Občine DivačaDrago Božac, l.r.

NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE DIVAČA ZA LETO 2014Parceli št. 625/16 in 625/17 (do 10/12), k. o. Divača se zamenja za del parcele št. 711/4, k. o. Divača. Parcela št. 3019, k. o. Senožeče se zamenja za parcelo št. 1255/3, k. o. Senožeče.Parcele št. 1504, 1507, del 1508 in 1509, vse k. o. Dane, se zamenja za delež parcele št. 376, k. o. Dane (do ½).

NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE DIVAČA ZA LETO 2014

Parcela št. 1042/36, k. o. Divača, sedaj predstavlja del parcele št. 1042/30, k. o. Divača. Po parcelaciji bo potrebno izvesti izločitev parcele iz javnega dobra. Parcelo št. 591/9, k. o. Potoče, se v sodni poravnavi zamenja za parcelo št. 49/6, k. o. Potoče, razliko plača stranka Anton Pavlovčič, Potoče 14, Senožeče.

Župan Občine Divača:Drago Božac, l.r.

PARCELNA ŠTEVILKA

KATASTRSKA OBČINA

POVRŠINA (v m²)

PREDVIDENA SREDSTVA

*625/16, *625/17 (do 10/12) Divača 1161 25.800,00 €

1504, 1507, del 1508, 1509 Dane 7200 28.800,00 €

*3019 Senožeče 723 1.100,00 €

2872/3 Senožeče 1446 28.920,00 €

378/2 Misliče 79 316,00 €

SKUPAJ 84.936,00 €

ZAP. ŠT.

NAČIN RAZPOL.

PARCELNA ŠTEVILKA

KATASTR. OBČINA

VRSTA NEPREMIČNINE

POVR. (v m²)

ORIENT. VREDNOST

PRODAJA 1024/2 Divača Pozidano stavbno zemljišče 84 3.360,00 €

PRODAJA del 512/23 Divača Pozidano stavbno zemljišče 200 8.000,00 €

PRODAJA 1042/36 (del 1042/30) Divača Javno dobro 40 1.600,00 €

ZAMENJAVA *711/4 Divača Nepozidano stavbno zemljišče 850 30.000,00 €

ZAMENJAVA del 552/300, del 552/305 Divača Pozidano stavbno zemljišče 200 8.000,00 €

PRODAJA *376 (do ½) Dane Stavbno zemljišče 1411 28.220,00 €PRODAJA

(ZAMENJAVA) 591/9 Potoče Stavbno zemljišče 44 1.100,00 €

PRODAJA 754/1, 754/2 Dolenja vas Kmetij. zemljišče 4130 6.343,00 €

PRODAJA970/0, 1041/0, 199/0,

1112/0, 1187/0,1255/3, 1869/0, 1924/0 (do ¼)

SenožečeKmetijsko ze-

mljišče, gozdno zemljišče

29290 21.220 €

PRODAJA

1320/65, 1320/66, 1320/67, 1320/68, 1320/76, 1316/72, 1316/73, 1316/74, 1316/75, 1316/80, 1316/81, 1316/82, 1316/83, 1316/84, 1316/85

Laže

Kmetijsko zemljišče, gozdno zemljišče,

pozidano zemljišče, površine nadze-

mnega pridobival-nega prostora

21410 128.460,00 €

SKUPAJ 236.303,00 €

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ura-dni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – Z Dav Nepr in 110/13) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 6/14) je Občinski svet Občine Divača na 8. korespondenčni seji, dne 11. 9. 2014, sprejel

S K L E Po vzpostavitvi statusa grajenega javnega

dobra lokalnega pomena1.

S tem sklepom se vzpostavi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na naslednjih nepremični-nah:- parcela št. 669/4, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 214 m², vpisana kot last Občine, Divača- parcela št. 670/1, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 2721 m², vpisana kot last Občine, Divača,- parcela št. 670/2, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 201 m², vpisana kot last Občine, Divača,- parcela št. 670/3, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 1377 m², vpisana kot last Občine, Divača,- parcela št. 670/4, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 1691 m², vpisana kot last Občine, Divača,- parcela št. 645/7, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 201 m², vpisana kot last Občine, Divača,- parcela št. 646/9, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 44 m², vpisana kot last Občine, Divača,- parcela št. 1042/18, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 32 m², vpisana kot last Občine, Divača,- parcela št. 1576/3, k. o. Vremski Britof, stavbno

zemljišče v izmeri 748 m², vpisana kot last, Občine Divača,

- parcela št. 1576/4, k. o. Vremski Britof, stavbno zemlji-šče v izmeri 2288 m², vpisana kot last Občine Divača.

2.Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0009/2014-04 Divača, 11. 9. 2014

Župan Občine Divača: Drago Božac, l.r.

2

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ura-dni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – Z Dav Nepr in 110/13) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 6/14) je Občinski svet Občine Divača na 8. korespondenčni seji, dne 11. 9. 2014, sprejel

S K LE PO UKINITVI JAVNEGA DOBRA

1.S tem sklepom se ukine status javnega dobra:- parcela št. 591, k. o. Potoče, cesta v izmeri 44 m²,

vpisana kot last Občine Divača.2.

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0009/2014-05 Divača, 11. 9. 2014

Župan Občine Divača:Drago Božac, l.r.

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ura-dni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – Z Dav Nepr in 110/13) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 6/14) je Občinski svet Občine Divača na 8. korespondenčni seji, dne 11. 9. 2014, sprejel

S K LE PO UKINITVI JAVNEGA DOBRA

1.S tem sklepom se ukine status javnega dobra:- parcela št. 1035/8, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 8 m², vpisana kot last Občine Divača,- parcela št. 591/7, k. o. Divača, stavbno zemljišče v

izmeri 89 m², vpisana kot last Občine Divača,- parcela št. 3480/13, k. o. Senožeče, stavbno zemljišče

v izmeri 55 m², vpisana kot last Občine Divača,- parcela št. 3480/14, k. o. Senožeče, stavbno zemljišče

v izmeri 74 m², vpisana kot last Občine Divača,- parcela št. 1313/6, k. o. Naklo, cesta v izmeri 50 m²,

vpisana kot last Občine Divača.2.

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0009/2014-06 Divača, 11. 9. 2014

Župan Občine Divača:Drago Božac, l.r.

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ura-dni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – Z Dav Nepr in 110/13) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 6/14) je Občinski svet Občine Divača na 8. korespondenčni seji, dne 11. 9. 2014, sprejel

S K L E Po spremembi zemljišč za gradnjo stavb

v območja stavbnih zemljišč

1.Občinski svet Občine Divača ugotavlja, da na območju občine Divača ni zemljišč za gradnjo stavb.

2.Že določenim zemljiščem za gradnjo stavb se spreme-ni status v območja stavbnih zemljišč.

3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0009/2014-07 Divača, 11. 9. 2014

Župan Občine Divača:Drago Božac, l.r.

Številka: 350-0001/2008-134 Datum: 2. 7. 2014

Na podlagi določil 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10- ZUPUDPP (106/10-POPR.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A in 30. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99, 77/06) župan Občine Divača s tem

JAVNIM NAZNANILOMobvešča javnost o podaljšanju javne razgr-

nitve dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Divača in Okolj-

skega poročila

1. členObčina Divača obvešča o podaljšanju javne razgrnitve naslednjih dokumentov:1. Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta

(v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Divača, ki ga je izdelalo podjetje LUZ d. d. iz Ljubljane, Projekt – dopolnjen osnutek OPN - maj 2014.

2. Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Divača, marec 2014 in Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN Divača na varo-vana območja, april 2014; izdelanima za pridobitev mnenja o ustreznosti, ki ju je izdelal OIKOS d. o. o. iz Kamnika.

2. členGradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno v sejni sobi Občine Divača, Kolodvorska ulica 3a, Divača, v poslovnem času občinske uprave do vključno pone-deljka 1. 9. 2014.V času javne razgrnitve bo gradivo objavljeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Divača www.divaca.si

3. členV času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek OPN in Okoljsko poročilo podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Občino Divača, oddelek za prostor, ali na elektronski naslov: obcina@divaca.si.Rok za oddajo pisnih pripomb in predlogov poteče zadnji dan javne razgrnitve. Občina bo po javni razgrnitvi preučila pripombe in predloge ter do njih zavzela stališča. Nečitljivih in nepodpisanih pripomb in predlogov Občina ne bo obravnavala.

4. členJavno naznanilo se objavi na spletni strani Občine Divača (http://www.divaca.si), na oglasni deski Občine Divača in na oglasnih deskah krajevnih skupnosti Divača, Vreme, Senožeče, Barka, Misliče in v Uradnem glasilu slovenskih občin. Javno naznanilo začne veljati z dnem objave na internetni strani Občine Divača.

Župan Občine DivačaDrago Božac

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in spremembe), 98. člena Zakona o javnih financah – UPB4 (Uradni list RS, št. 11/2011) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 06/2014) je Občinski svet Občine Divača na 26. seji, dne 28. 5. 2014, sprejel

ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DIVAČA ZA LETO 2013

1. členSprejme se zaključni račun proračuna Občine Divača za leto 2013.

2. členProračun Občine Divača za leto 2013 je bil realiziran v naslednjih zneskih:

(tabela na naslednji strani) ➧

3. členZaključni račun proračuna Občine Divača za leto 2013 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvi-denih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhod-kov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja. V posebnem delu je prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Divača za leto 2013.

4. členDenarna sredstva rezervnega sklada Občine Divača izkazujejo po zaključnem računu Občine Divača za leto 2013 naslednje stanje:1. Stanje na dan 1. 1. 2013 (prenos iz leta 2012) 13.355 EUR

2. Prilivi v letu 2013 0

3. Odlivi v letu 2013 0

4. Stanje na dan 31. 12. 2013 13.355 EUR

Denarna sredstva rezervnega sklada na dan 31. 12. 2013 se prenesejo v rezervni sklad Občine Divača za leto 2014.

5. členZaključni račun proračuna občine Divača za leto 2013 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0007/2014-03Divača, 28. 5. 2014

Župan Občine Divača: Drago Božac, l.r.

3

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Znesek v EUR

I. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71 + 72 + 73 + 74+78) 5.393.197

TEKOČI PRIHODKI (70 + 71) 3.796.502

70 DAVČNI PRIHODKI (700 + 703 + 704 + 706) 2.836.518700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.459.388703 DAVKI NA PREMOŽENJE 278.318704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 98.805706 DRUGI DAVKI 771 NEDAVČNI PRIHODKI (710 + 711 + 712 + 713 + 714) 959.984

710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 760.250711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.615712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 20.150713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 1.291714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 176.67872 KAPITALSKI PRIHODKI (720 + 721 + 722) 14.941

720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 692721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 14.24873 PREJETE DONACIJE (730 + 731) 0

730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740 + 741) 1.581.754

740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 711.661741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 870.09478 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786 + 787) 0

786 OSTALA SREDSTVA PREJETA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ

II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 + 42 + 43) 4.879.959

40 TEKOČI ODHODKI (400 + 401 + 402 + 403 + 409) 1.298.085400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 239.251401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 37.678402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 992.216403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 28.939409 REZERVE41 TEKOČI TRANSFERI (410 + 411 + 412 + 413) 1.533.762

410 SUBVENCIJE 58.381411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 770.371412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 189.802413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 515.20742 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.856.495

420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.856.49543 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431 + 432) 191.617

431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 141.922432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 49.695

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 513.238

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 +752) 0750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE

44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440 + 441) 0440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0

C. RAČUN FINANCIRANJA

50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 470.000

550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 470.000

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III. + VI. + X.) = (I. + IV. + VII.) - (II. + V. + VIII.) 43.238X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII) -470.000XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. - IX.) -513.238

4

Na podlagi 19., 20. in 21. člena Zakona o lokalnih volitvah (uradno prečiščeno besedilo) (ZLV-UPB3, Uradni list RS, št. 94/07, 45/08 in 83/12) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99, 77/06, 115/07), je Občinski svet občine Divača na 22. seji, dne 19. 12. 2013, sprejel

ODLOK določitvi volilnih enot za volitve članov

občinskega svetain za volitve župana v Občini Divača

1. člen V Odloku o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in za volitve župana v Občini Divača (Uradni list Republike Slovenije, št. 64/98, 45/05) se besedilo prvega člena spremeni tako, da se glasi:Za volitve članov Občinskega sveta občine Divača se določi štiri (4) volilne enote, v katerih se voli skupno enajst (11) članov občinskega sveta. 1. Volilna enota št. 1 obsega območje dela naselja

Divača, in sicer naslednje ulice: Bevkova ulica, Gregorčičeva ulica, Kajuhova ulica, Kettejeva ulica, Kolodvorska ulica, Kosovelova ulica, Kraška cesta, Ležeška cesta, Na Vrtači, Nova cesta, Partizanska ulica, Poslovna cona Risnik, Sončna pot, Stara pot, Ulica Albina Dujca, Ulica Brkinskega odreda, Ulica dr. Bogomirja Magajne, Ulica Istrskega odreda, Ulica prekomorskih brigad, Ulica Stanka Volka, Ulica Stara Divača, Ulica 1. maja. V volilni enoti št. 1 se volijo trije (3) člani občinskega sveta. Sedež volilne enote je v Divači.

2. Volilna enota št. 2 obsega del Krajevne skupnosti Divača, in sicer območje: - del naselja Divača, in sicer naslednje ulice: Trg 15. aprila, Lokavska cesta, Ulica Gregorja Žiberne, Ulica Ludvika Požrlja, Ulica brinja, Cesta v Gabrovo naselje, Cesta v zeleni gaj in - naselij: Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Dolnje Ležeče, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Matavun, Naklo in Škocjan.

V volilni enoti št. 2 se volita dva (2) člana občinskega sveta. Sedež volilne enote je v Dolnjih Ležečah.

3. Volilna enota št. 3 obsega območje: - Krajevne skupnosti Vreme, in sicer območje naselij: Vremski Britof, Dolnje Vreme, Gornje Vreme, Famlje, Goriče, Škoflje, Zavrhek, Podgrad pri Vremah in Gornje Ležeče, - Krajevne skupnosti Barka, in sicer območje naselja Barka in - Krajevne skupnosti Misliče, in sicer območje naselij: Kozjane, Misliče, Vareje in Vatovlje. V volilni enoti št. 3 se volijo trije (3) člani občinskega sveta. Sedež volilne enote je v Dolnjih Vremah.

4. Volilna enota št. 4 obsega območje Krajevne sku-pnosti Senožeče, in sicer območje naselij: Dolenja vas, Gabrče, Laže, Otošče, Potoče, Senadole in Senožeče. V volilni enoti št. 4 se volijo trije (3) člani občinskega sveta. Sedež volilne enote je v Senožečah.

2. člen Za volitve župana Občine Divača se določi 1 volilna enota. Volilna enota obsega celotno območje Občine Divača. Sedež volilne enote je v Divači.

3. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana (Uradni list RS št. 64/98) in Odlok o spremembi Odloka določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana (Uradni list RS št. 45/05).

4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije.

Številka: 032-0012/2013-05Divača, 19. 12. 2013

Župan Občine Divača:Drago Božac, l.r.

Na podlagi 30. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14 in 24/14), izdajam

POPRAVEK Odloka o določitvi volilnih enot za volitve

članov občinskega sveta in za volitve župana v Občini Divača

1.V Odloku o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in za volitve župana v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/14) se v prvi točki drugega odstavka za besedilom »Ulica 1. maja« črta pika in doda naslednje besedilo: » in Vojkova ulica.« ter v drugi točki drugega odstavka popravi na-vedba naselja »Goriče« z uradnim pravilnim imenom naselja: »Goriče pri Famljah«.

2.Ta popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0012/2013-05/1Divača, 13. 8. 2014

Župan Občine DivačaDrago Božac

volitve2014

Razglas seznamov kandidatov za župana občine Divača, seznama list kandidatov za volitve v občinski svet in seznama kandidatov za volitve v svete KS5. oktobra bodo v Sloveniji šeste lokalne volitve od uvedbe sedanje lokalne samouprave. Tako bomo po štirih letih zopet volili župane, občinske svete in svete krajevnih skupnosti.

V občini Divača bo svojo volilno pra-vico na volitvah lahko uresničilo 3432 občanov, in sicer državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v občini ter državljani drugih držav Evropske uni-je, ki imajo v naši občini stalno bivališče in drugi tujci, ki imajo prijavljeno stalno bivališče v občini Divača.

Kot doslej bo na območju občine na dan glasovanja od 7. do 19. ure odprtih 10 volišč na običajnih mestih, spre-memba je pri enem volišču, in sicer volišče, ki je bilo prej v Kačičah, je sedaj v Danah pri Divači.

Volivci, ki se v nedeljo ne boste mogli udeležiti volitev, ker boste odsotni, boste lahko volili na volišču za predča-sno glasovanje na sedežu občine Diva-ča, v sejni sobi, v torek, 30. septembra, v sredo, 1. oktobra in četrtek, 2. oktobra, od 7. do 19. ure.

Kdor zaradi bolezni ne bo mogel priti na volišče v nedeljo, 5. oktobra, bo lah-ko tega dne glasoval na svojem domu, če bo to sporočil občinski volilni komi-siji najkasneje v četrtek, 2. oktobra. Na dan glasovanja ga bodo člani volilnega odbora z »njegovega« volišča obiskali na domu.

Kdor zaradi telesne hibe, ker je na primer slep, brez roke itd., ali ker je ne-pismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je predpisano, ima pravico, da pripelje s seboj pred volilni odbor osebo, ki namesto njega, vendar po njegovem navodilu, izpolni glasovnico in jo spusti v glasovalno skrinjico. Posebnih volišč za invalide ni organiziranih, lahko pa volivci, ki ne morejo na volišče, ki ni dostopno invalidom, glasujejo na dru-gem volišču, ki je dostopno invalidom,

vendar se morajo prijaviti za glasovanje tako, da svojo namero sporočijo Občin-ski volilni komisiji najkasneje v četrtek, 2. oktobra, sicer ne bodo mogli glasova-ti na tem volišču.

Po pošti lahko glasujejo volivci, ki zača-sno prebivajo v domovih za ostarele ali so v zaporih, bolnišnicah, zdraviliščih … Zahtevo za glasovanje po pošti morajo posredovati Občinski volilni komisi-ji najpozneje deset dni pred dnem glasovanja, torej do vključno četrtka, 25. septembra. Volivci, ki boste vložili zahtevo za glaso-vanje po pošti, ne boste mogli glaso-vati na volišču, kjer ste vpisani v volilni imenik (v primeru, da se boste na dan glasovanja npr. že vrnili iz bolnišnice ali zdravilišča ipd.).

Volilna komisija bo pri izidu glasovanja upoštevala glasovnice, ki bodo prispele po pošti do vključno ponedeljka, dan po glasovanju, 6. oktobra, do 12. ure. Ovojnice z glasovnicami morajo imeti poštni žig z datumom ali pa morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Glasovnici mora biti priložena lastnoročno podpisana volilna karta.

Na posameznem volišču bo glasovanje vodil en volilni odbor, ki bo opravljal naloge za vse volitve. Volivci s seboj prinesite osebni dokument in obvestilo, ki ga boste prejeli od volilne komisije. Na njem je vpisano volišče, na katerem glasujete in zaporedna številka, pod katero ste vpisani v volilni imenik. Če kdo obvestila ne bo prejel, to ne pomeni, da ni vpisan v evidenco volilne pravice. Prav tako se v tem primeru zglasite na volišču, kamor greste običajno, volilni odbor pa bo preveril, če ste vpisani v imenik.

Če boste vpisani v imenik, boste lahko glasovali; če pa bo ugotovljeno, da vas v imeniku ni, boste morali na Krajevni urad v Divačo ali na Upravno enoto v Sežano, kjer bodo preverili vašo volilno pravico, in če bo ugotovljeno, da ste pomotoma izpadli iz imenika, boste do-bili potrdilo, na podlagi katerega boste lahko volili.

Na volišču bo volilni odbor najprej preveril vašo identiteto, zato s seboj prinesite osebni dokument, nato pa se

boste morali, kot že nekajkrat doslej, podpisati v volilni imenik. Prejeli boste tri glasovnice (za župana, za občinski svet in za svet krajevne skupnosti). Če se kdo zaradi telesne hibe ne more podpisati ali se iz drugih razlogov ne more ali noče, mu bo glasovanje prav tako omogočeno.

Navodila za glasovanje bodo napisana na glasovnicah, pa kljub temu ponovi-mo, ker se letos spreminja način volitev članov v občinski svet.

Volitve župana – večinski sistemŽupana bomo volili kot običajno tako, da bomo izmed 7 kandidatov izbrali tistega, ki se vam zdi pravi in obkrožili številko pred njegovim imenom in priimkom. Glasovnice, ki bodo imele več obkroženih številk kandidatov ali nobenega, bodo neveljavne.

Za župana bo izvoljen kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat ne bo dobil večine glasov, se opravi drugi krog volitev med kandida-toma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog volitev določi z žrebom.

Volitve članov občinskega sveta – večinski volilni sistemČlane občinskega sveta bomo volili po večinskem sistemu s štirimi volilnimi enotami, in sicer bomo volili v volilni enoti št. 1 tri člane občinskega sveta, v volilni enoti št. 2 dva člana občin-skega sveta, v volilni enoti št. 3 tri čla-ne občinskega sveta in v volilni enoti št. 4 tri člane občinskega sveta.

Pri volitvah po večinskem načelu se gla-suje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandida-tov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.Če se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kan-didata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloča o izvolitvi med njima žreb, ki ga opravi Občinska volilna komisija.

volitve2014

Torej, glasovnice za volitve članov ob-činskega sveta ne bodo več sestavljene iz list kandidatov, temveč bodo na njih kandidati, za katere bomo volili tako, da bomo obkrožili številke pred imeni in priimki kandidatov, katerim bomo želeli oddati svoj glas.

Volitve članov svetov krajevnih skupnosti – večinski volilni sistemPri volitvah po večinskem načelu se gla-suje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandi-datov, kolikor članov sveta krajevne skupnosti se voli v volilni enoti.Če se v volilni enoti voli več članov sveta krajevne skupnosti in sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloča o izvolitvi med njima žreb, ki ga opravi Občinska volilna komisija.Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori, ki jih imenuje Občinska volilna komisija.

Glede imenovanja volilnih odborov je pomembno, da predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta odbor imenovan, niti ne sme živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti.Vsak kandidat za člana volilnega odbora je moral podati soglasje k imenovanju v volilni odbor ter izjavo, da bo naj-pozneje v treh dneh po javni objavi »kandidatur« obvestil pristojno občin-sko volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. Člana volilnega odbora, ki občinske volilne komisije v tem roku ne bo obvestil o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, ali ki je podal lažno izjavo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, se kaznuje z globo 600 €. Naloge prekrškovnega organa opravlja Inšpektorat za notranje zadeve.

V občini Divača bomo v letu 2014 volili župana med 7 kandidati, člane občinskega sveta Občine Divača (11) pa bomo volili med 46 kandidati v 4 volilnih enotah. Člane svetov krajevnih skupnosti bomo volili v 6 krajevnih sku-pnostih v skupaj 23-ih volilnih enotah, izbirali pa bomo med 31 kandidati. V večini krajevnih skupnosti kandidira prav tolikšno število kandidatov, kolikor članov se voli. V eni volilni enoti je premalo kandidatov, v petih volilnih enotah pa ni kandidatov – tudi v novo-nastali krajevni skupnosti Dolnje Ležeče ni kandidatov.

Za te volilne enote – enote, kjer ni oz. je premalo kandidatov, Občinska volilna komisija razpisuje naknadne volitve, ki se bodo izvedle v nedeljo, 19. 10. 2014. Razpis naknadnih volitev je objavljen v tem Glasniku.

Iztok Felicjan, univ. dipl. inž. el., MCPTajnik občinske volilne komisije Divača

volitve2014

Na podlagi 4. člena in 2. odstavka74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), je Občinska volilna komisija občine DIVAČA sestavila naslednji

SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE DIVAČA

NA VOLITVAH DNE 5. OKTOBRA 2014Kandidati:

MATIJA POTOKAR 1. datum roj.: 13. 5. 1948 naslov: Kačiče - Pared 17 a, 6215 Divačapoklic: univ. dipl. prav., delo: upokojenec

predlagatelj: Ivan Vidmar in skupina volivcev

ZORAN GRUBIŠIĆ 2. datum roj.: 4. 6. 1979 naslov: Kraška cesta 32a, 6215 Divačapoklic: diplomirani ekonomist, delo: svetovalec za regionalni razvoj

predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI

DIEGO LOREDAN3. datum roj.: 13. 10. 1958 naslov: Laže 15, 6224 Senožečepoklic: gasilski tehnik , delo: upokojenec

predlagatelj: Mario Benkoč in skupina volivcev

ANTON MOŽE 4. datum roj.: 8. 4. 1953 naslov: Senožeče 102/M, 6224 Senožečepoklic: VI. poslovni sekretar, delo: upokojenec

predlagatelj: Ada Može in skupina volivcev

ALEŠ FRANETIČ 5. datum roj.: 26. 4. 1972 naslov: Dolnje Vreme 27, 6217 Vremski Britofpoklic: diplomirani organizator - menedžer, delo: svetovalec direktorja

predlagatelj: SMC - STRANKA MIRA CERARJA

IVAN KOVAČIČ 6. datum roj.: 20. 7. 1980 naslov: Dolnje Ležeče 68, 6215 Divačapoklic: univ. dipl .inž. prom., delo: vodja operative

predlagatelj: Peter Škrlj in skupina volivcev

ALENKA ŠTRUCL DOVGAN 7. datum roj.: 24. 4. 1960 naslov: Dolenja vas 2, 6224 Senožečepoklic: ekonomist, delo: računovodkinja

predlagatelj: Nataša Hreščak in skupina volivcev

Številka: 041-0011/2014-1 Občinska volilna komisija DIVAČA Datum: 16. 9. 2014 Kolodvorska ulica 3a, Divača

Predsednik: Denis Zobarič, l.r.

volitve2014

Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), je Občinska volilna komisija Občine DIVAČA sestavila naslednji

SEZNAMKANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

V VOLILNI ENOTI 1 NA VOLITVAH DNE 5. OKTOBRA 2014

Kandidati:

SANDI ROJC, 1. roj.: 19. 6. 1967 naslov: Partizanska ulica 4, 6215 Divačapoklic: inženir strojništva, delo: tehnični referentpredlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

SANJA FRANK, 2. roj.: 4. 3. 1990 naslov: Partizanska ulica 10, 6215 Divačapoklic: frizerka, delo: frizerkapredlagatelj: SMC - STRANKA MIRA CERARJA

LILIJANA KOCJAN ŽORŽ, 3. roj.: 9. 5. 1963 naslov: Ulica Stanka Volka 3, 6215 Divačapoklic: univ. dipl. kemik, delo: vodja RTSpredlagatelj: Martin Rebec in skupina volivcev

DAMIJANA GUSTINČIČ, 4. roj.: 21. 7. 1961 naslov: Kajuhova ulica 21, 6215 Divačapoklic: prof. pedag. in sociol., delo: ravnateljica OŠpredlagatelj: Alojzij Mahorčič in skupina volivcev

IVAN VIDMAR, 5. roj.: 18. 4. 1959 naslov: Stara Divača 16, 6215 Divačapoklic: upravni delavec, delo: upokojenecpredlagatelj: Marko Vidmar in skupina volivcev

NIVES SKUK, 6. roj.: 22. 10. 1965 naslov: Kettejeva ulica 7, 6215 Divačapoklic: univ. dipl. pedagog, delo: pomočnica ravnateljicepredlagatelj: Igor Zafred in skupina volivcev

SLOBODAN DODIĆ, 7. roj.: 26. 10. 1950 naslov: Vojkova ulica 2, 6215 Divačapoklic: vlakovni odpravnik, delo: upokojenecpredlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI

DOBRIVOJE SUBIĆ, 8. roj.: 17. 1. 1958 naslov: Brkinskega odreda 6, 6215 Divačapoklic: strojevodja, delo: strojevodjapredlagatelj: Igor Zafred in skupina volivcev

volitve2014

LUKA MILAŠINOVIĆ, 9. roj.: 26. 10. 1989 naslov: Kraška cesta 32a, 6215 Divačapoklic: dipl. inž. elektrotehnike, delo: CNC strugarpredlagatelj: Danijel Petrović in skupina volivcev

ALMA VOLK, 10. roj.: 27. 6. 1976 naslov: Ulica dr. B. Magajne 3, 6215 Divačapoklic: učiteljica, delo: učiteljicapredlagatelj: Nebojša Dodić in skupina volivcev

VINKO MAHNIČ, 11. roj.: 14. 6. 1952 naslov: Ulica Istrskega odreda 4, 6215 Divačapoklic: elektrotehnik, delo: upokojenecpredlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

Številka: 041-0011/2014-2-1 Občinska volilna komisija DIVAČA Datum: 16. 9. 2014 Kolodvorska ulica 3a, Divača

Predsednik: Denis Zobarič, l.r.

Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), je Občinska volilna komisija Občine DIVAČA sestavila naslednji

SEZNAMKANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

V VOLILNI ENOTI 2 NA VOLITVAH DNE 5. OKTOBRA 2014

Kandidati:

ANTON KOREN, 1. roj.: 19. 7. 1949 naslov: Kačiče – Pared 2a, 6215 Divačapoklic: komercialist, delo: upokojenecpredlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

ALOJZ GRUBIŠIĆ, 2. roj.: 5. 5. 1954 naslov: Dolnje Ležeče 13, 6215 Divačapoklic: varilec, delo: upokojenecpredlagatelj: SD – SOCIALNI DEMOKRATI

NORBERT GAŠPER, 3. roj.: 20. 4. 1957 naslov: Dolnje Ležeče 96, 6215 Divačapoklic: diplomirani varstvoslovec, delo: upokojenecpredlagatelj: Matija Potokar in skupina volivcev

BENJAMIN ŠKRLJ, 4. roj.: 9. 3. 1973 naslov: Dane pri Divači 24, 6215 Divačapoklic: kovinar, delo: nadzornik vozovnih preglednikovpredlagatelj: Lado Parapat in skupina volivcev

volitve2014

DUŠAN CERKVENIK, 5. roj.: 30. 12. 1957 naslov: Dane pri Divači 21, 6215 Divačapoklic: prodajalec, delo: nezaposlenpredlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

MATEJ BEZELJAK, 6. roj.: 2. 8. 1954 naslov: Trg 15. aprila 13, 6215 Divačapoklic: kovinar, delo: upokojenecpredlagatelj: Peter Škrlj in skupina volivcev

DAVID BOGDAN, 7. roj.: 30. 11. 1977 naslov: Betanja 4, 6215 Divačapoklic: ekonomist, delo: nezaposlenpredlagatelj: David Bogdan in skupina volivcev

Številka: 041-0011/2014-2-2 Občinska volilna komisija DIVAČA Datum: 16. 9. 2014 Kolodvorska ulica 3a, Divača

Predsednik: Denis Zobarič, l.r.

Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), je Občinska volilna komisija Občine DIVAČA sestavila naslednji

SEZNAMKANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

V VOLILNI ENOTI 3 NA VOLITVAH DNE 5. OKTOBRA 2014

Kandidati:

MARKO ZEVNIK, 1. roj.: 1. 9. 1984 naslov: Barka 31, 6217 Vremski Britofpoklic: razvijalec spl. aplikacij, delo: razvoj spletnih aplikacijpredlagatelj: Mario Benkoč in skupina volivcev

JOŽEF TREBEC, 2. roj.: 17. 3. 1939 naslov: Barka 35, 6217 Vremski Britofpoklic: kmet, delo: upokojenecpredlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

MARČELINO PRELC, 3. roj.: 2. 4. 1976 naslov: Zavrhek 17a, 6217 Vremski Britofpoklic: lesni tehnik, delo: kmetovalec - mizarpredlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI

MARIO BENKOČ, 4. roj.: 25. 12. 1986 naslov: Barka 21, 6217 Vremski Britofpoklic: študent, delo: študentpredlagatelj: Mario Benkoč in skupina volivcev

volitve2014

MARTIN PRELC, 5. roj.: 21. 2. 1970 naslov: Podgrad pri Vremah 2, 6217 Vremski Britofpoklic: elektrotehnik, delo: prometnikpredlagatelj: Gregor Prelc in skupina volivcev

DAVID VATOVEC, 6. roj.: 25. 9. 1975 naslov: Škoflje 11, 6217 Vremski Britofpoklic: dipl. ekon., delo: vodja reklamacijskega centrapredlagatelj: David Vatovec in skupina volivcev

URŠKA FLORJANČIČ, 7. roj.: 10. 9. 1985 naslov: Dolnje Vreme 43, 6217 Vremski Britofpoklic: pravnica, delo: finančna kontrolorka svetovalkapredlagatelj: Andrej Dekleva in skupina volivcev

KRISTJAN DROŽINA, 8. roj.: 11. 5. 1983 naslov: Misliče 20, 6217 Vremski Britofpoklic: elektrotehnik, delo: študentpredlagatelj: Andrej Dekleva in skupina volivcev

ALEŠ FRANETIČ, 9. roj.: 26. 4. 1972 naslov: Dolnje Vreme 27, 6217 Vremski Britofpoklic: diplomirani organizator - menedžer, delo: svetovalec direktorjapredlagatelj: SMC - STRANKA MIRA CERARJA

ANDREJ VATOVEC, 10. roj.: 2. 5. 1967 naslov: Dolnje Vreme 25, 6217 Vremski Britofpoklic: elektrotehnik, delo: TSSpredlagatelj: Andrej Vatovec in skupina volivcev

SLAVKO CERKVENIK, 11. roj.: 12. 9. 1957 naslov: Škoflje 25, 6217 Vremski Britofpoklic: voznik, delo: prevoznikpredlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

ANU KAHUNA, 12. roj.: 6. 7. 1982 naslov: Barka 8a, 6217 Vremski Britofpoklic: uni. dipl. soc. kult. in polit., delo: brezposelnapredlagatelj: Mario Benkoč in skupina volivcev

MIROSLAV MARTINČIČ, 13. roj.: 11. 11. 1950 naslov: Goriče pri Famljah 10a, 6217 Vremski Britofpoklic: upokojenec, delo: upokojenecpredlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI

MIRJAM FRANKOVIČ FRANETIČ, 14. roj.: 17. 5. 1953 naslov: Famlje 17, 6217 Vremski Britofpoklic: profesorica športne vzgoje, delo: upokojenkapredlagatelj: Andrej Dekleva in skupina volivcev

Številka: 041-0011/2014-2-3 Občinska volilna komisija DIVAČA Datum: 16. 9. 2014 Kolodvorska ulica 3a, Divača

Predsednik: Denis Zobarič, l.r.

volitve2014

Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), je Občinska volilna komisija Občine DIVAČA sestavila naslednji

SEZNAMKANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

V VOLILNI ENOTI 4 NA VOLITVAH DNE 5. OKTOBRA 2014

Kandidati:

SILVO MARINŠEK, 1. roj.: 9. 11. 1965 naslov: Dolenja vas 34b, 6224 Senožečepoklic: avtomehanik, str. tehnik, delo: teh. vzdrževanja, pop. s. p.predlagatelj: Diego Loredan in skupina volivcev

JOVO FERFILA, 2. roj.: 20. 12. 1955 naslov: Senožeče 102l, 6224 Senožečepoklic: ključavničar, delo: tehnik vzdrževanjapredlagatelj: Diego Loredan in skupina volivcev

POLONA BRIC, 3. roj.: 9. 4. 1977 naslov: Senožeče 46, 6224 Senožečepoklic: ekonomski tehnik, delo: vodja zastopniške enotepredlagatelj: ZZP - ZVEZA ZA PRIMORSKO

ALEŠ BRIC, 4. roj.: 12. 7. 1974 naslov: Senožeče 46, 6224 Senožečepoklic: trgovec, delo: komercialistpredlagatelj: ZZP - ZVEZA ZA PRIMORSKO

DRAGO ŠKAMPERLE, 5. roj.: 17. 5. 1954 naslov: Senožeče 102f, 6224 Senožečepoklic: inženir elektroenergetike, delo: pomočnik vodje centrapredlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

VILJEM GERŽELJ, 6. roj.: 10. 5. 1952 naslov: Senožeče 104b, 6224 Senožečepoklic: višji upravni delavec, delo: upokojenecpredlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI

KATJA FERFILA MOŽE, 7. roj.: 10. 7. 1976 naslov: Senožeče 102 i, 6224 Senožečepoklic: dipl. upr.org., delo: javna uslužbenkapredlagatelj: Katja Ferfila Može in skupina volivcev

JERNEJ FRANC PREMRL, 8. roj.: 27. 9. 1972 naslov: Senožeče 103, 6224 Senožečepoklic: diplomirani gospodarski inženir, delo: vodja proizvodnjepredlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

VESELKO ŠPANIĆ, 9. roj.: 25. 7. 1955 naslov: Senožeče 82c, 6224 Senožečepoklic: kovinostrugar, delo: strugarpredlagatelj: ZZP - ZVEZA ZA PRIMORSKO

volitve2014

BARBARA HUMAR, 10. roj.: 11. 6. 1971 naslov: Dolenja vas 34a, 6224 Senožečepoklic: zdravstveni tehnik, delo: podjetnicapredlagatelj: Diego Loredan in skupina volivcev

KARMEN ŠEBALJ, 11. roj.: 18. 11. 1965 naslov: Senadole 24a, 6224 Senožečepoklic: komercialist, delo: družinska pomočnicapredlagatelj: SMC - STRANKA MIRA CERARJA

ANTON ŠKAPIN, 12. roj.: 23. 9. 1985 naslov: Laže 27a, 6224 Senožečepoklic: gostinsko-turistični tehnik, delo: natakarpredlagatelj: Anton Škapin in skupina volivcev

ZDENKA MOŽE - JEDREJČIĆ, 13. roj.: 12. 11. 1964 naslov: Dolenja vas 1b, 6224 Senožečepoklic: univ. dipl. pedagog, delo: ravnateljica OE gimnazijepredlagatelj: Alenka Štrucl Dovgan in skupina volivcev

MIRKO VIŠNJEVEC, 14. roj.: 6. 3. 1956 naslov: Senožeče 82c, 6224 Senožečepoklic: policist, delo: upokojenecpredlagatelj: DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

Številka: 041-0011/2014-2-4 Občinska volilna komisija DIVAČA Datum: 16. 9. 2014 Kolodvorska ulica 3a, Divača

Predsednik: Denis Zobarič, l.r.

volitve2014

Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), je Občinska volilna komisija Občine DIVAČA sestavila naslednji

SEZNAMKANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI

BARKA, DIVAČA, MISLIČE, SENOŽEČE, VREME in DOLNJE LEŽEČE V OBČINI DIVAČA

NA VOLITVAH DNE 5. OKTOBRA 2014

KRAJEVNA SKUPNOST BARKAV svet krajevne skupnosti Barka se voli 3 (tri) člane.

VOLILNA ENOTA št. 1

KATJA KAVŠEK, 1. roj. 25. 1. 1981 naslov: Barka, Barka 21poklic: študentka delo: brezposelnapredlagatelj: Mario Benkoč in skupina volivcev

BORIS PRELEC, 2. roj. 3. 3. 1967naslov: Barka, Barka 36poklic: kmetijski tehnik delo: sadjarpredlagatelj: Marta Kuret in skupina volivcev

MARKO ZEVNIK, 3. roj. 1. 9. 1984 naslov: Barka, Barka 31poklic: razvijalec spl. aplikacij delo: razvoj spletnih aplikacijpredlagatelj: Mario Benkoč in skupina volivcev

DENIS AMBROŽIČ, 4. roj. 4. 3. 1977 naslov: Barka, Barka 28poklic: avtomehanik delo: pivovarpredlagatelj: Ingrid Ambrožič in skupina volivcev

DEJAN PRELEC, 5. roj. 22. 7. 1977naslov: Barka, Barka 16poklic: inštalater delo: inštalaterpredlagatelj: Darijo Prelec in skupina volivcev

KRAJEVNA SKUPNOST DIVAČAV svet krajevne skupnosti Divača se skupno voli 5 (pet) članov.

VOLILNA ENOTA št. 2/1 V svet krajevne skupnosti Divača se iz volilne enote 2/1 voli 2 (dva) člana.

VINKO MAHNIČ1. , roj. 14. 6. 1952naslov: Divača, Ulica Istrskega odreda 4poklic: elektrotehnik delo: upokojenecpredlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

NI KANDIDATA2.

volitve2014

VOLILNA ENOTA št. 2/2 V svet krajevne skupnosti Divača se iz volilne enote 2/2 voli 1 (en) član.

1. NI KANDIDATA

VOLILNA ENOTA št. 2/3 V svet krajevne skupnosti Divača se iz volilne enote 2/3 voli 1 (en) član.

TATJANA GOMBAČ, 1. roj. 27. 5. 1964 naslov: Naklo, Naklo 20poklic: upr. adm. tehnik delo: administratorka - prokuristkapredlagatelj: Orjana Gombač in skupina volivcev

BOŽIDAR KRIVOKAPIĆ,2. roj. 3. 11. 1980 naslov: Matavun, Matavun 1apoklic: policist delo: policistpredlagatelj: David Gombač in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 2/4 V svet krajevne skupnosti Divača se iz volilne enote 2/4 voli 1 (en) član.

BENJAMIN ŠKRLJ , 1. roj. 9. 3. 1973 naslov: Dane pri Divači, Dane pri Divači 24poklic: kovinar delo: nadzornik vozovnih preglednikovpredlagatelj: Mateja Škrlj in skupina volivcev

KRAJEVNA SKUPNOST MISLIČEV svet krajevne skupnosti Misliče se voli 3 (tri) člane.

VOLILNA ENOTA št. 3

KRISTJAN DROŽINA, 1. roj. 11. 5. 1983 naslov: Misliče, Misliče 20poklic: elektrotehnik delo: študentpredlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

ANDREJ DEKLEVA , 2. roj. 2. 9. 1981 naslov: Misliče, Misliče 24poklic: ekonomski tehnik delo: strojevodjapredlagatelj: Darko Drožina in skupina volivcev

MARIJAN KLJUN, 3. roj. 9. 3. 1965 naslov: Misliče, Misliče 7poklic: ekonomski tehnik delo: sadjar - kmetovalec predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI

MITJA IVANČIČ,4. roj. 13. 2. 1987 naslov: Vatovlje, Vatovlje 9poklic: monter vodovodnih naprav delo: vodoinstalaterska delapredlagatelj: Branko Brezovec in skupina volivcev

MIRKO GRLICA, 5. roj. 3. 7. 1977 naslov: Vareje, Vareje 11poklic: dipl. upr. org. delo: sodelavec za ekon. področjepredlagatelj: Kristjan Drožina in skupina volivcev

volitve2014

KRAJEVNA SKUPNOST SENOŽEČEV svet krajevne skupnosti Senožeče se skupno voli 10 (deset) članov.

VOLILNA ENOTA št. 4/1 V svet krajevne skupnosti Senožeče se iz volilne enote 4/1 voli 3 (tri) člane.

JOVO FERFILA,1. roj. 20. 12. 1955 naslov: Senožeče, Senožeče 102lpoklic ključavničar delo: tehnik vzdrževanjapredlagatelj: Jovo Ferfila in skupina volivcev

TINA KASTELIC GUŠIĆ,2. roj. 15. 8. 1983 naslov: Senožeče, Senožeče 82cpoklic diplomiran ekonomist delo: brezposelnapredlagatelj: Jovo Ferfila in skupina volivcev

KATARINA KLEVA,3. roj. 9. 1. 1979 naslov: Senožeče, Senožeče 146poklic ekonomski tehnik delo: samostojna podjetnicapredlagatelj: Jovo Ferfila in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 4/2 V svet krajevne skupnosti Senožeče se iz volilne enote 4/2 voli 1 (enega) člana.

1. NI KANDIDATA

VOLILNA ENOTA št. 4/3 V svet krajevne skupnosti Senožeče se iz volilne enote 4/3 voli 2 (dva) člana.

ANTON MOŽE, 1. roj. 9. 1. 1953 naslov: Dolenja vas, Dolenja vas 30poklic: šofer delo: upokojenecpredlagatelj: DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

BARBARA HUMAR,2. roj. 11. 6. 1971 naslov: Dolenja vas, Dolenja vas 34apoklic: zdravstveni tehnik delo: podjetnicapredlagatelj: Silvo Marinšek in skupina volivcev

EDVIN ŠKAMPERLE,3. roj. 3. 8. 1960 naslov: Dolenja vas, Dolenja vas 23poklic: dipl. organizator dela delo: vodja tehnične službepredlagatelj: Silvo Marinšek in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 4/4 V svet krajevne skupnosti Senožeče se iz volilne enote 4/4 voli 1 (enega) člana.

ANTON FRANETIČ, 1. roj. 21. 7. 1981 naslov: Laže, Laže 24poklic: inž. gozdarstva in lovstva delo: merilni tehnikpredlagatelj: Diego Loredan in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 4/5 V svet krajevne skupnosti Senožeče se iz volilne enote 4/5 voli 1 (enega) člana.

SEBASTJAN MARGON, 1. roj. 22. 12. 1976 naslov: Gabrče, Gabrče 11poklic: mizar delo: varilecpredlagatelj: Krista Milavec in skupina volivcev

volitve2014

VOLILNA ENOTA št. 4/6 V svet krajevne skupnosti Senožeče se iz volilne enote 4/6 voli 1 (enega) člana.

MATJAŽ TAŠIČ, 1. roj. 6. 6. 1956 naslov: Senadole, Senadole 32poklic: strojni mehanik delo: samostojni podjetnikpredlagatelj: Matjaž Tašič in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 4/7 V svet krajevne skupnosti Senožeče se iz volilne enote 4/7 voli 1 (enega) člana.

1. NI KANDIDATA

KRAJEVNA SKUPNOST VREMEV svet krajevne skupnosti Vreme se skupno voli 9 (devet) članov.

VOLILNA ENOTA št. 5/1 V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/1 voli 1 (enega) člana.

DEJAN HREŠČAK, 1. roj. 21. 9. 1966 naslov: Goriče pri Famljah, Goriče pri Famljah 4poklic: kovinar delo: proizvodni delavecpredlagatelj: Miroslav Martinčič in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 5/2 V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/2 voli 1 (enega) člana.

ANDREJ PRELC, 1. roj. 4. 12. 1986 naslov: Famlje, Famlje 16bpoklic: avtomehanik - šofer delo: žerjavistpredlagatelj: Mirjam Frankovič Franetič in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 5/3 V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/3 voli 1 (enega) člana.

1. NI KANDIDATA

VOLILNA ENOTA št. 5/4 V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/4 voli 1 (enega) člana.

ROBERT MAGAJNA, 1. roj. 21. 4. 1968 naslov: Dolnje Vreme, Dolnje Vreme 22/apoklic: strojevodja delo: strojevodjapredlagatelj: Milan Vatovec in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 5/5 V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/5 voli 1 (enega) člana.

BOJAN SKALEC, 1. roj. 10. 9. 1957 naslov: Gornje Vreme, Gornje Vreme 15

poklic: avtomehanik delo: vzdrževalec mehanizacijepredlagatelj: Ivan Grandič in skupina volivcev

volitve2014

VOLILNA ENOTA št. 5/6 V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/6 voli 1 (enega) člana.

KLAVDIJO SKUK, 1. roj. 10. 5. 1965 naslov: Gornje Ležeče, Gornje Ležeče 14poklic: gradbeni inženir delo: podjetnikpredlagatelj: Jože Čeper in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 5/7 V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/7 voli 1 (enega) člana.

MATEVŽ FRANETIČ, 1. roj. 17. 6. 1976 naslov: Škoflje, Škoflje 5apoklic: ekonomski tehnik, policist delo: policistpredlagatelj: David Vatovec in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 5/8V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/8 voli 1 (enega) člana.

JANA TREBEC, 1. roj. 26. 11. 1965 naslov: Zavrhek, Zavrhek 10apoklic: višji upravni delavec delo: vodja trgovinepredlagatelj: Dušan Škrlj in skupina volivcev

VOLILNA ENOTA št. 5/9 V svet krajevne skupnosti Vreme se iz volilne enote 5/9 voli 1 (enega) člana.

MARTIN PRELC, 1. roj. 21. 2. 1970 naslov: Podgrad pri Vremah, Podgrad pri Vremah 2poklic: elektrotehnik delo: prometnikpredlagatelj: Gregor Prelc in skupina volivcev

KRAJEVNA SKUPNOST DOLNJE LEŽEČEV svet krajevne skupnosti Dolnje Ležeče se voli 3 (tri) člane.

VOLILNA ENOTA št. 6

1. NI KANDIDATA

2. NI KANDIDATA

3. NI KANDIDATA

Številka: 041-0011/2014-3 Občinska volilna komisija DIVAČA Datum: 16. 9. 2014 Kolodvorska ulica 3a, Divača

Predsednik: Denis Zobarič, l.r.

volitve2014

Številka: 041-0008/2014-55Datum: 16. 9. 2010

Na podlagi 92. člena Zakona o lokalnih volitvah - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Divača

RAZPISUJE

NAKNADNE VOLITVE članov svetov krajevnih skupnosti

Divača, Senožeče, Vreme in Dolnje Ležeče na območju Občine Divača

Naknadne volitve v svete krajevnih skupnosti Divača (volilni enoti 2/1 in 2/2), Senožeče (volilni 1. enoti 4/2 in 4/7), Vreme (volilna enota 5/3) in Dolnje Ležeče (volilna enota 6) se opravijo v nedeljo, 19. oktobra 2014.

Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 22. 2. september 2014.

Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija.3.

Ta razpis se objavi v uradnem glasilu slovenskih občin, na internetni strani Občine Divača (www.4. divaca.si) in na oglasnih deskah Občine Divača in krajevnih skupnostih Divača, Senožeče, Vreme in Dolnje Ležeče v Občini Divača.

Predsednik občinske volilne komisije Denis Zobarič, l.r.

volitve2014

Sem MATIJA POTOKAR, roj. 1948, po poklicu univerzitetni diplomirani prav-nik, po statusu upokojenec v mandatu 2014-2018 kandidiram za župana obči-ne Divača z geslom:«VRNIMO OBČA-NOM RAZVOJNI OPTIMIZEM«.

Še pred nastopom prvega županskega mandata 2006-2010 sem vložil nemalo naporov,da smo ohranili objekta farne cerkve Sv. Marije Vnebovzete v Vremskem Britofu, saj bi se sicer v decembru tega leta, zaradi zemeljskega plazu porušila.

V mandatu 2006-2010 je Občina Divača vlagala v komunalno in ostalo infrastrukturo dejansko v vseh naseljih, saj je iz sredstev državnega proračuna in evropskih sredstev pridobila več kot 6 mio. evrov, vrednost vseh vlaganj pa je presegla 9 mio. evrov. Po nastopu mandata se je nadaljevala gradnja I. faze komunalne infrastrukture v Dolnjih Ležečah, obnovljen je bil zid okrog pokopališča na Kozjanah, lokalna cesta Misliče-Vatovlje, odsek ceste Potok-Podgrad, degustacijski center na Barki in kategorizacija slemenske v državno cesto. V letu 2009 je občina Divača od podjetja LIV odkupila objekt z zemlji-ščem, ki pomeni realno upanje, da bo v prihodnjem mandatu prišlo do obnove in uresničitve projekta večnamenskega objekta, za kulturo, šport, KS ter muzej rudarstva. V letu 2008 bila obnovljena cesta v Brežec pri Divači in cesta Misli-če-Vatovlje, v naselju Divača pa je bil s pomočjo sredstev norveške vlade ob-novljena Škrateljnova domačija v Muzej slovenskih filmskih igralcev. Zgrajeno je bilo kanalizacijsko omrežje in obnovljena komunalna oprema Divači. Divača je

postala sodobno in urejeno naselje. Izde-lana je bila projektna dokumentacija za gradnjo novega vrtca, izbran je izvajalec del in podana vloga ter pridobljena sred-stva za gradnjo v januarju 2011. Občina Divača je investirala tudi v Gabrčah in Lažah. Izdelala je projektno dokumenta-cijo za izgradnjo večnamenskega objekta ter izgradnjo komunalne infrastrukture v Senožečah. V Potočah je zgradila vodo-vod ter vaško cesto in v Otoščah uredila strugo potoka Močilnik. Kupila je dve gasilski vozili za gašenja požarov v naravi, obnovila del objekta stare osnovne šole v Divači, v katerem deluje PO Divača, vlagala v obnovo sakralnih objektov ter obnovila grobnico padlim v Dolenji vasi in postavila spominsko obeležje v Divači. Pokazala je velik socialni čut za otroke v vrtcih, šoloobvezne otroke, osamljene in ogrožene matere, upokojence, borce...

Zaključek županskega mandata je v občino Divača prinesel zastoj pri nadaljevanju načrtovanja in izgradnje objektov za izboljšanje bivalnih pogojev občanov. Od vseh objektov, ki so bili na-črtovani v volilnem programu od 2011 do 2014 je sedanje občinsko vodstvo zgradilo otroški vrtec v Divači, ekološko saniralo osnovno šolo in telovadnico v Divači, v Senožečah pričela z izgradnjo večnamenskega objekta in ekološko sanacijo osnovne šole, zgradila nov most na cesti do Potoka, iz sredstev po pogodbi, ki je bila sklenjena v letu 2010 s SŽ, obnovila dostopno cesto do Gor-njih Ležeč ter pričela s sanacijo objekta stare osnovne šole v Divači.

Nova evropska finančna perspektiva od 2014 do 2020 zagotavlja RS 3,3 milijarde evropskih sredstev, kar tudi Občini Divača daje možnost nadaljeva-nja zagotavljanja vsem občanom enake bivalne pogoje v vseh njenih naseljih, zato v mandatu 2014-2018 načrtujem realizacijo naslednjih programov, kate-rih večina je bila planirana že v obdobju od 2010 do 2014 in sicer:- sprejem OPN,- zagotovitev zemljišč podjetnikom za

njihovo poslovno dejavnost v Divači, - izgradnja prizidka pri objektu Osnovne

šole v Divači,- izgradnja obvoznice Divača,- izgradnja širokopasovnega omrežja,- izgradnja komunalne in športne infra-

strukture v Dolnjih Ležečah,

- obnova večnamenskega objekta v Famljah,

- izgradnja nove čistilne naprave v Divači,- dokončanje izgradnje omrežja kanali-

zacije, obnova čistilne naprave, obno-va vodovodnega omrežja in vodnega rezervoarja, obnova Jančarjeve hiše v etnološki muzej, izgradnjo, gasilskega doma, izgradnja komunalne infra-strukture v novem naselju, obnova pločnikov ob državni cesti ter obnova državne ceste v Senožečah,

- obnova občinskih cest: -od slemenske ceste do Potoka, do Gorič, do Gradišča pri Divači, Ledenica - Dane pri Divači,

- izgradnja vodnega rezervoarja v Gradi-šču pri Divači,

- obnova lokalnih vodovodov: Misliče-Vatovlje, Vareje, Podgrad pri Vremah in Kozjane,

- izgradnja večnamenske dvorane v Dolenji vasi,

- obnova vaškega doma v Škofljah,- izgradnja mrliških vežic v Škocjanu in

Škofljah,- sanacija zemeljskega plaza pri vo-dnem zajetju Mlačevo ter nadaljevanje sanacije vodne struge Močilnik,- sanacija struge danskega potoka,- socialni program: ureditev prosto-

rov za druženje mladih (računalniki, ustvarjalni krožki itd.), omogočanje zaposlovanja mladih in brezposelnih, pomoč mladim družinam pri reševa-nju stanovanjskih problemov, skrb za socialno ogrožene občane, skrb za starejše občane, ureditev dnevnega varstva starejšim občanom,

- turizem (TIC, Divaška jama, sodelovanje s PŠJ ter vsemi nosilci turizma v občini),

- sodelovanje s KS in financiranje njiho-vih programov,

- podpora prostovoljnim društvom,- vodna oskrba Krasa in Obale,- nadaljevanje skrbi za obnovo sakral-

nih objektov in spomenikov NOB ter ohranjanje vrednot NOB.

S tem programom vam dajem novo možnost, da zaupate v resnost moje-ga programa, v katerega je vtkanih več kot trideset let naporov in dela za razvoj širšega območja Krasa ter izbolj-šanje bivalnih pogojev vseh občanov.

Pred leti sem zapisal da je bodočnost v vaših rokah, sedaj je napočil čas, da vsak sam pri sebi ugotovi, kakšno bodočnost si želite in komu jo boste zaupali?

MATIJA POTOKAR

volitve2014

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Kot vemo, čas hitro beži. Kot bi mignil, so minila 4 leta in zopet so tu lokalne volitve.V tem kratkem prispevku Vas želim opozoriti prav na bližajoče se lokalne volitve, kjer se bom, kot kandidat za župana, preizkusil tudi sam, in sicer kot kandidat stranke SD.

Osebna izkaznicaSem Zoran Grubišić, rojen 4. 6. 1979 v mestu Rijeka na Hrvaškem. Sem poročen in oče dveh otrok.Osnovno šolo sem obiskoval v Divači, srednjo ekonomsko pa v Sežani. Na Fa-kulteti DOBA, kjer končujem podiplom-ski študij Organiziranja in menedžmenta socialnih dejavnosti, sem diplomiral kot ekonomist.10 let sem bil aktiven športnik, in sicer kot član košarkarskega kluba Kraški zidar iz Sežane. Športno pot sem zaradi vojaščine in kasnejše zaposlitve, ki ni dopuščala hkratno treniranje, žal moral opustiti, vendar sem ostal s športom povezan, sem namreč košarkarski sodnik pri mlajših kategorijah. Trenu-tno opravljam tudi tečaj za tehničnega komisarja na košarkarskih tekmah.Tuja mi niso niti kmetijska opravila, predvsem vinogradništvo.Sem velik ljubitelj knjig in fotografiranja.

Poklicna potPo prihodu iz vojske sem kratek čas delal na zavarovalnici. Kmalu nato sem se zaposlil na carini, kjer sem najprej služboval na mejnem prehodu Ferneti-či, kasneje na Dragonji.Z vstopom Hrvaške v EU sem zapustil carinske vrste. Zdaj sem zaposlen na Ministrstvu za gospodarstvo v Sektorju za izvajanje regionalnega razvoja, kot sveto-valec, kjer se dnevno srečujem z občinski-mi projekti, katere sofinancira država.

Zakaj sem se odločil za kandidaturo? Ocenjujem, da sem odgovorna, pošte-na, pogumna, racionalna, iniciativna, zanesljiva, vztrajna ter pozitivno narav-nana oseba, kateri mesto ali funkcija župana ne pomeni prestižne vloge v družbi in lokalnem okolju, temveč trdo in garaško delo za skupno dobrobit občank in občanov.Menim, da je občini Divača potreben nov zagon, svež veter, inovativne ideje, če želite tudi nore ideje, ki lahko pripe-ljejo do sijajnih rešitev in novosti.Z vsem dolžnim spoštovanjem do starejših ljudi (ter dosedanjih županov) menim, da je napočil čas, da dobijo priložnost tudi mladi prebivalci občine, ki imajo voljo in željo oblikovati lokalno politiko.Mladi lahko ali bolje rečeno moramo prinesti svež veter v lokalno politiko. To moje razmišljanje seveda ne izključuje starejših prebivalcev občine. Ravno nasprotno. Kot župan bom z veseljem poslušal in sprejemal dobronamerne nasvete in ideje starejših in izkušenejših tako prebivalcev občine kot dosedanjih županov.

ProgramČe bi moral volilni program strniti v nekaj besed, bi dejal KAKOVOST ŽIVLJENJA. Če se je do sedaj delalo na kvantiteti, je sedaj potrebno smer obrni-ti h kvaliteti.Ostale točke programa:

• občina Divača mora postati priljubljena turistična destinacija

• odprtje hostla• spodbujanje malih in mikro podjetij• spodbujanje novih in/ali ohranjanje

starih delovnih mest na podeželju• prehranska samooskrba

občine Divača• spodbujanje izobraževanja• občinska uprava mora postati

dejanski servis oz. pomoč občanom• internetna povezava v vsako

gospodinjstvo• privabljanje investitorjev

(poslovna cona)• postavitev tržnice, ureditev pešpoti,

kolesarskih poti,• podpora društvom

(kulturnim, športnim, ostalim)• ureditev vodovodnega in

kanalizacijskega omrežja• popravilo dotrajanih cest• spodbujanje prostovoljstva• postavitev novih otroških igral• promocija občine z IT-komunikacijo• itd.

Vse naštete in še mnogo drugih točk bom uresničeval z mislijo na konkretne-ga človeka, krajevno skupnost, vas.

Isaac Newton je dejal, da človek zgradi preveč zidov in premalo mostov. Z Vašim glasom ter Vašo pomočjo želim postati župan, ki bo gradil mostove.

SKuPaj SMO In bOMO MOčnejšI.

Ker bo do volitev še nekaj priložnosti za podrobnejšo predstavitev tako mene osebno kot mojega programa in zamisli, bi Vas ob tej priložnosti pozval, da se volitev udeležite v največjem možnem številu in tako sodelujete pri oblikovanju nadaljnjega razvoja občine Divača.

Lep pozdrav,Zoran Grubišić

e-mail: zokigrubisic@gmail.com ali www.sd.divaca@gmail.com

GSM: 031 242 862

Zoran Grubišić

volitve2014

Diego Loredan, kandidat za župana neodvisne liste za kulturo in krajinonekdanji gasilec, upokojenec

P R aVa P OT.Z a L j u D I .

Z a K u LT u R O.Z a K R a j I n O.

Rojen 13. 10. 1958 v Kopru. Otroštvo je preživel v obmejnem pasu, zato je obiskoval osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, medtem ko je na-daljnja šolanja opravil v slovenskih šolah. Leta 1979 se je redno zaposlil v javnem zavodu gasilska brigada Koper, svojo karierno pot je zaključil kot vodja preventive. Leta 2009 se je z družino preselil v Laže, kjer se ukvarja s kmečkim turizmom. Z vizijo dolgoročnega razvoja gospodarske-ga in kulturnega potenciala Občine Divača želi s posluhom za sokrajane in s transparentnim delovanjem občinskih organov ustvariti boljše pogoje za življenje sedanjih in bodo-čih generacij.

Za kandidaturo za mesto župana Ob-čine Divača se je odločil po tehtnem premisleku. Pobudo je podala Civilna iniciativa Brkini in predlog je nemudo-ma podprla tudi Civilna iniciativa za zaščito Senožeških Brd. Čeprav sam to-vrstnih ambicij ni gojil, ga je na koncu

vendarle prepričalo zaupanje sokra-janov, predvsem pa povsod prisotna želja po nečem boljšem, kot ponujajo politiki. »Čas, v katerem živimo, kliče po spremembah. Na vsakem koraku je čutiti, da bo svet končno zavil v smer, ki si jo želimo – stran od pohle-pa, izkoriščanja in brezčutnosti do stiske drugih,« pravi Loredan, ki meni, da si ljudje bolj kot karkoli drugega želijo dejanj in sodelovanja.

Zase pravi, da je bolj kot politik praktik, vajen iskanja novih idej in pravih prilo-žnosti za njihovo uresničitev. Verjame v pošteno delo, medsebojno spoštovanje in inovativnost, s katerimi je možno pre-seči različne poglede in ustvariti nove priložnosti, ki prinašajo rezultate. Že od nekdaj je podjeten in vedoželjen, leta izkušenj, ki jih je preživel kot gasilec in vodja, pa so mu pomagala, da se je izo-blikoval v odločnega in hkrati sočutne-ga človeka: »Dolgoletna delovna doba poklicnega gasilca je v meni poudarila in izostrila lastnosti, ki pridejo do izraza, ko ni pomembno nič drugega kot dobrobit sočloveka, živali, narave. Prepričan vase in trmast po naravi vztrajam tudi takrat, ko se zdi nemo-goče. Mnogokrat sem v zasledovanju svojih ciljev uspešen - neuspehi so mi izziv, kako po novi poti priti do istega cilja.« Hkrati je zaradi svojega položaja vodje pridobil tudi izkušnje na področju organizacije, načrtovanja in vodenja projektov, sodelovanja z državnimi organi in drugimi institucijami tako na mednarodni kot medresorni ravni ter dolgoročnega načrtovanja.

Kot priseljenec ima morda nekoliko drugačen pogled na potenciale, ki jih nudi divaška občina, saj glavne pred-nosti za razvoj vidi v geografskih in naravnih danostih: »»Globoko spoštu-jem tukajšnjo neokrnjeno naravo: Park Škocjanske jame, Brkini, Divaški prag, Vremščica in Vremska dolina, Senože-ško podolje in Brda - celotno področje

predstavlja pravi biser na strateški poziciji v zaledju Obale, v bližini dveh meja ter prestolnice. To so potenciali, ki ob pravilnem, razumnem in dolgoročno usmerjenem načrtovanju zagotavljajo enkratno osnovo za razvoj na vseh področjih,« pove. Nenazadnje s svojo turistično kmetijo tudi sam predstavlja primer uspešnega podjetnika, pri čemer njegova ponudba temelji na prijetnem ambientu, prelepi naravi, lokalni tradiciji in doma pridelani hrani.

Mesto župana ima zanj poseben pomen: »Biti župan je čast in odgovor-nost, je zaveza prednikom, ki so nam zapustili dediščino, na katero smo lahko ponosni, in je zaveza sedanji in bodočim generacijam, da to pot nada-ljujemo in ustvarjamo take pogoje bivanja, da bodo ljudje tu radi živeli, da bo Občina Divača zanje dom, kakršnega si želijo in tudi zaslužijo.« Pri tem priznava, da naloga ni lahko, saj je možnosti in idej veliko, njihova uresničljivost pa odvisna od mnogih dejavnikov, pri čemer imajo še posebej pomembno vlogo omejena finančna sredstva. Kljub temu pa ne vidi razloga za malodušje, saj glavno prednost ob-čine v njegovih očeh predstavljajo prav njeni ljudje: »Občina Divača je, zgodo-vinsko gledano, občina vztrajnih in delovnih ljudi, ki so vedno morali biti inovativni in napredni, ki so se sprva zgledovali po drugih, kaj kmalu pa drugim postali zgled. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje.«

Prav tako se mu zdi spodbudno, kako se družbeno angažirani ljudje vse bolj povezujejo in iščejo možnosti skupnega delovanja v širše dobro: »Vedno več je ljudi, ki s konkretnimi dejanji in s svojem vedenjem kažejo, da je čas za poštenost, solidarnost, sodelovanje, spoštovanje. In če tem lastnostim dodamo še delo, lahko rečem le: To je dobra pot!«

DiEGo LorEDan

volitve2014

anTOn – MIRO MOže, neodvisni županski kandidatSpoštovane krajanke in krajani, volilni upravičenci v Občini DivačaMnogi med vami me poznate. Z mno-gimi od vas celo prijateljujem, sicer pa naša občina res ni tako velika, da se ne bi poznali vsaj na videz, na pogled. Kot kritičen opazovalec razvoja našega kraja prihajam do spoznanja, da je bilo v iztekajočem se mandatu narejene-ga malo za preboj naše občine med uspešnejše lokalne skupnosti. Posle-dice zgrešenih odločitev in zamujenih in prezrtih priložnosti bomo jutri, ob nespremenjenem stanju, občutili vsi. Pozabilo se je na vse vas, krajane in ob-čane, da ste edino vi tisti ki imate moč oblasti po načelih demokratične izbire, moč in možnost presoje, da glasujete za spremembe.

Skrajni čas je, da se Divača zbudi iz spanca! Če mi boste namenili svoje gla-sove in izvolili za svojega župana, bom nemudoma začel z urejanjem razmer v naših Krajevnih skupnostih.KS VREME, MISLIČE IN BARKAZagotovitev čimprejšnje vodooskrbe, posodobitev kmetijstva in sadjarstva z ukrepi na področju izobraževanja in finančnih pomoči mladim kmetom, izgradnja večnamenske dvorane v Vremah, ureditev pokopališč in mrliških vežic, postavitev muzeja rudarstva in večnamensko strelišče ter pločnik med Famljami in Dolnjimi Vremami.KS SENOŽEČEUreditev pločnikov ob glavni cesti, ureditev ceste v Zaskednje, izgradnja sodobnejše trgovine, nov gasilski dom, v Dolenji vasi pa Youth Hostel z večna-

menskim prostorom za druženje, po-stavitev protihrupne ograje v Potočah ob A/C Ljubljana – Koper in izgradnja poligona za motorje in terenska vozila (Zajčica).KS DIVAČANova lokacija bencinskega servisa, postavitev »Slovenske Ikeje« in ureditev tržnice za prodajo domačih produktov, sodoben Medico center, dnevni center za starejše in prometno ureditev križišč v krožišča.KS DOLNJE LEŽEČEmora v najkrajšem času dobiti protihru-pno ogrado ob avtocesti in rekreacijske površine za vse, ki prisegajo na športne aktivnosti in medgeneracijsko druženje.

Naš Kras je naš gospodarski in življenjski prostor. Cilj gospodarskega in obenem življenjskega razvoja pa je čim boljša iz-raba domačih naravnih virov in njihovo ohranjanje v takem okolju, zato bo moja prvenstvena naloga nagel gospodarski preboj občine s pomočjo razpoložljivih Evropskih sredstev čezmejnega sode-lovanja INTERREG in črpanja domačih sredstev za razvoj lokalnih skupnosti. Sicer pa sem svoje poglede na vodenje občine strnil v naslednje prednostne naloge:Gospodarstvo in turizem- Uravnotežen razvoj občine Divača- Vremska dolina in Brkini (KS Barka,

Misliče in Vreme) - KS Divača in Dolnje Ležeče,- KS Senožeče- Zagon gospodarstva in njegova

umestitev v industrijsko cono / IKEA, GEAPRODUKT/

- Koncentracija podjetništva na enem mestu (cona)

- Povezava JZ Škocjanske Jame z lokal-no skupnostjo

- Uvedba okoljskega prispevka, ELES, DARS in SŽ

Kmetijska in sadjarska politika- Razmah dejavnosti /Geaprodukt/ s čr-

panjem evropskih sredstev INTERREGSocialna politika in zdravstvo- Dnevni center za oskrbo starejših

občanov- Sodoben Medico Center z ambulanta-

mi in lekarno v Divači ali SenožečahŠolstvo in šport- Izgradnja večnamenske dvorane v D.

Vremah - Famljah- Izgradnja strelskega centra po norma-

tivih ISSF in FITASC

- Po izgradnji strelske dvorane pa vsaj eno mednarodno tekmovanje letno po pravilih ISSF ali FITASC

Kultura- Delavnice za vse generacije o življenju

in delu dr. Bogomirja Magajne /odprti simpoziji/

- Pogovorni večeri z znanimi kraškimi rojaki

- Postavitev muzeja premogovništva- Oživitev kulturnega izročila kraških vasi

in zaselkov- Zaščita objektov stavbne in kulturne

dediščine Trgovina in promet- Izgradnja centrov oskrbe s prehrano /

Divača, Senožeče, Famlje / - Krožišče v Divači in cesti na vozlišču

Koper – Ljubljana- Ureditev ceste na Vremščico- Prenova letališča- Poligon varne vožnje- Ureditev peščevih površin med Fa-

mljami in Dol. Vremami- Postavitev protihrupne zaščite ob A/C

Ljubljana – KoperVarstvo okolja- Celovita zaščita vodnih virov- Preselitev ekološkega otoka pri Kalu na

cesto za Potoče (čez most potoka)- Sanacija Senožeškega potokaV Občinskem svetu je bilo veliko nesoglasij in razprtij glede vodenja občine. Pozabljalo se je na gospodarske dejavnosti ki so motor vsakega razvoja in predstavljajo konkurenčno prednost pred drugimi, še posebej pa na zagon turizma in kmetijstva, kar bo moja pred-nostna naloga v naslednjem štiriletnem mandatu.Za menoj bodo ostali projekti na katere bomo vsi ponosni. Znam, zmorem in držal bom besedo!

Energija je motor sodobne civilizacije in hkrati vir obremenjevanja okolja.

S sinergijo vseh zainteresiranih strani sem prepričan, da bomo zmogli poiskati tiste nadomestne vire energije, ki bodo združe-vali in ne delili prebivalce Divaške občine.

Anton MožeSenožeče 102 M

6224 SenožečeTelefon 05/ 765 53 18

Mobi 041/612 846e-pošta moze.zupan@gmail.com

anTon - Miro MoŽE

volitve2014

Sem domačin, doma iz Dolnjih Vrem, po izobrazbi diplomirani menedžer. Dogajanje v občini spremljam že od malih nog. Za kandidaturo sem se odlo-čil, ker je v občini potreben nov obraz, ki bo zagotovil pravično, odgovorno in učinkovito pot naprej. Pa tudi zato, ker zagovarjam boljšo prihodnost občanov, ker želim, da bi se naša občina, ki ima izreden naravni potencial, dobro razvi-jala, ker se zavzemam za razvoj malega podjetništva ter za pogoje njihovega delovanja in širitev. Sem kandidat za župana, iz vrst STRANKE MIRA CERARJA, ki se zavzema za državo blaginje, temelječo na sodelovanju, zna-nju in odgovornosti. V kandidaturi me podpirajo tudi podjetniki, upokojenci, društva ter posamezniki, ki prisegajo na sočloveka in boljšo prihodnost.

Katere so prednostne naloge v vaši občini ?Izkoristiti naravne danosti. Ustanovitev zadružništva kot pomoč za razvoj obrti, kmetijstva, sadjarstva in gozdarstva. Pomagal bom podjetnikom in poskrbel za razvoj turizma. Človeka in njegove potrebe bom postavil na prvo mesto. Krajevnim in vaškim skupnostim bom dal večji pomen. Poiskal bom dodatne vire financiranja. Občino pa želim nare-diti likvidno in stabilno.

Kaj bo drugače, če boste izvoljeni?Občino želim voditi kot profesionalni župan in jo postaviti v vlogo pomočnika in partnerja lokalne skupnosti. Uvedel bom demokratičen pristop reševanja problemov, na ta način bomo optimal-no usmerjali denarna sredstva, ki jih ustvarjamo skupaj.

Katere vrednote so za vas najpomembnejše? Moje vrednote so predvsem trdo delo, odgovornost, poštenost, nepristran-skost ter jasni cilji, ki so predpogoj za učinkovitost. Posvetovanje s sodelavci ter z Vami, spoštovane volivke in volivci, bodo temeljno vodilo po načelu »Obči-no v službo ljudem«.

Kakšna bo vaša občina ob koncu naslednjega mandata? Vsekakor bo več reda in zaupanja. Pričakujem pozitivne rezultate v pod-jetniškem in turističnem sektorju ter posredno več delovnih mest. Občina bo razvojno napredna, tudi s pomočjo tujih investitorjev. Pridobila bo tudi na social-ni ravni, saj bom pomagal ljudem.

Ali lahko predstavite podrobneje nekaj projektov, ki ste si jih zadali v tem mandatu ?

• Vsekakor moramo dokončati že začete projekte. Spodbujal bom oblike zadružništva za razvoj, tudi v smislu direktne prodaje »iz vrta k kupcu«. V tem sklopu moramo iz-graditi predelovalnico ter hladilnico sadja in zelenjave v Brkinih, kmečko tržnico pa v Divači.

• Mojo absolutno podporo imajo podjetniki, ki morajo dobiti ustre-zen prostor ter ustrezne pogoje za njihovo delo.

• Izvedel bom projekt pomoči kmeč-kih turizmov, gostinstva in turizma. Pomagal bom zavodu Škocjanske jame, ki mora biti nosilka razvoja turizma v občini. Divaška jama pa mora postati evropsko prepoznav-ni center speleologije. Začeti je potrebno graditi infrastrukturo za njen zagon.

• Poskrbel bom, da bodo društva mednarodno aktivna, saj bodo na ta način pridobila na večji prepo-znavnosti, posredno pa bodo imela več sredstev.

• Gasilcem in civilni zaščiti bom zago-tovil finančno stabilnost ter odgo-vornega občinskega predstavnika.

• Dokončanje večnamenske dvorane v Famljah za potrebe Rudarskega muzeja, Eko muzeja ter prostora za druženje in sestanke.

• V občini bom uredil vse potrebno, da se zakrpajo oz. preplastijo tisti

deli cest, ki so poškodovani. Poleg tega bomo umestili kolesarske poti v sklopu evropskih projektov.

• Optični kabel iz Divače v Vremsko dolino in Brkine, ter iz Senožeč v okoliške vasi.

• Povezal se bom s sosednjimi občina-mi v skupnih projektih, kot je Kras – Carso.

• Ureditev »Mitnice« in »Kotlarjeve hiše« v spominsko sobo Danila Zelena in Cirila Cvetka ter ureditev spominske zbirke orodja za izdelo-vanje kotlov in predmetov iz zbirke zbiratelja Zdravka Čuka; lokalno turistično točko in prodajalno spo-minkov, izdelkov domačih obrtni-kov in priložnostnih izdelovalcev vezenin, pridelkov in predmetov;

• Z avtobusno povezavo bom povezal vasi do mest

• Projekte bom izpeljal tudi s pomočjo kohezijskih – strukturnih skladov ter iz evropskih sredstev.

• Proračun želim povečati tudi z vključevanjem občinskih projektov v državne.

Ali boste imeli tudi kandidate za občinski svet ? Stranka Mira Cerarja bo imela tri kandi-date za občinski svet. V volilni enoti 1, del krajevne skupnosti Divača, bomo imeli kandidatko Sanjo Frank, v volilni enoti 3, krajevne skupnosti Vreme, kandidata Aleša Franetiča in v volilni enoti 4, krajevne skupnosti Senožeče, kandidatko Karmen Šebalj.

Bi želeli še kaj sporočiti volivkam in volivcem ? Z željo po skupnem, odprtem sode-lovanju se z velikim optimizmom lotevam dela, ki me čaka. Vas, drage občanke in občani, pa vabim, da obr-nemo nov list prihodnosti in postane-mo uspešnejši in boljši.

S spoštovanjem,aleš Franetič

aLEš FranETič

volitve2014

Spoštovane občanke in občani!Sem Ivan Kovačič, rojen 20. 7. 1980 v Postojni. Stanujem v Dolnjih Ležečah. Moje korenine segajo globoko v te kraje; moji predniki so bili od tu doma, tu sem rojen in tukaj sem si ustvaril tudi dom in družino. Okolje, v katerem živim, je del mojega življenja. Osnovno šolo sem obiskoval v Divači, šolanje pa nadaljeval na Srednji šoli Srečka Kosovela v Sežani. Po končani gimnaziji me je pot peljala na študij v Portorož, kjer sem leta 2005 uspešno zaključil univerzitetni študij na Fakul-teti za pomorstvo in promet, smer tehnologija železniškega prometa. Po diplomi sem se zaposlil na Slovenskih železnicah, kjer sem pridobljeno znanje lahko unovčil in nadgradil. V tem času sem opravil tudi strokovni izpit. Spričo znanja treh tujih jezikov in zagnanega dela sem že po nekaj letih začel delati na področju mednarodnega prometa, leta 2012 pa mi je bilo zaradi zavzetega dela in pridobljenih izkušenj ponujeno odgovornejše delovno mesto. Tako sem danes odgovoren za področje operativ-nega izvajanja potniškega prometa.Trenutno zaključujem drugi mandat v Občinskem svetu Občine Divača, kjer sem si pridobil dodaten vpogled v vsa podro-čja delovanja lokalne skupnosti in obenem pridobil številne izkušnje na področju javnega sektorja. Kot občinski svetnik sem vedno deloval v skladu s svojo vestjo in načeli, predvsem pa sem poskušal v naj-boljši možni meri zastopati želje in potrebe občanov. Občina smo namreč ljudje.Menim, da je naš prostor obogaten s številnimi potenciali in neizkoriščenimi možnostmi, zato sem se odločil, da kandidiram za divaškega župana. Ob-

čina Divača je v preteklih letih izvedla kar nekaj potrebnih in pomembnih projektov, zato je prav, da že postorjeno vzdržujemo oziroma oplemenitimo, neizkoriščene možnosti pa kar se da po-vežemo za nadaljnji enakomeren razvoj naše skupnosti. Zavedam se, da je delo župana zahtev-na in odgovorna funkcija, ki zame med drugim predstavlja nov izziv. Prepričan sem namreč, da se z dobro organizi-ranostjo, kvalitetnim načinom dela in funkcionalno občinsko upravo Občino Divača da narediti vitalno, prijazno in dostopno do občanov. S tem lahko v naš prostor vnesemo pogoje za boljše, lepše in kvalitetnejše življenje. Občina mora prioritetno zagotavljati in ustvarjati ustrezne pogoje za njen razvoj, skrbeti mora za povezovanje in spodbujanje ter zagotavljanje kakovosti življenja na vseh nivojih, zato se bom v svojem mandatu zavzemal za:OKOLje, PROSTOR In KOMunaLnO InFRaSTRuKTuRO• izdelavo smernic in razvojnih prioritet

za enakomeren razvoj občine Divača,• izvedbo najnujnejših infrastrukturnih pro-

jektov (vodovodi, kanalizacije in ceste), • uvedbo režijskega obrata, s katerim

bomo po vzgledu primerljivih občin zmanjšali stroške gospodarskih javnih služb ter tako izboljšali kakovost in dostopnost storitev,

• vzpostavitev širokopasovnega omrežja na celotnem območju občine Divača,

• obnovo propadajočih objektov v občini, ki so v preteklosti zaznamovali naše kraje,

• zastopanje in uveljavljanje stališč Občine Divača pri izvajanju velikih državnih projektov, ki bodo potekali preko našega območja,

• ureditev mestnega jedra s tržnico in obnova vaških jeder,

• aktivnejše črpanje evropskih in držav-nih sredstev.

GOPODaRSTVO, KMeTIjSTVO, TuRIZeM• implementiranje instrumentov za

spodbujanje gospodarstva, ki jih ima občina na razpolago,

• Izdelava jasne strategije razvoja po-slovnih con, ki bo prinašala gospodar-ski razvoj občine,

• izboljšanje operativnega delovanja obči-ne v smislu podpore in svetovanja (pod-jetnikom, društvom, posameznikom),

• povečanje prepoznavnosti našega območja s povezovanjem obstoječe

turistične ponudbe ter spodbujanje novih turističnih produktov z inovativ-nimi oblikami trženja,

• aktivno sodelovanje pri pripravi strategi-je razvoja turizma na Krasu in v Brkinih,

• ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja,

• učinkovitejše delovanje skupnih organov občinske uprave, boljše sodelovanje s sosednjimi občinami in nadgradnja delovanja z različnimi skupnimi strukturnimi projekti,

• povezovanje z lokalnimi skupnostmi doma in v tujini na različnih področjih delovanja.

IZObRažeVanje, SOCIaLO, ZDRaVSTVO, KuLTuRO, šPORT In MLaDInO• izvajanje kakovostne predšolske vzgo-

je in izobraževanja, • izboljšanje kvalitete storitev javnih zavo-

dov, katerih soustanoviteljica je Občina Divača (JZ Zdravstveni dom Sežana, JZ Kraške lekarne, Vrtec Sežana, Kosove-lova knjižnica Sežana, Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov …),

• skrb za socialno ogrožene prebivalce občine Divača (neprofitna stanovanja, subvencije stanarin, obvezno zdra-vstveno zavarovanje, ipd),

• izboljšanje sodelovanja na področju požarne varnosti in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč,

• izvajanje letnega programa kulture in le-tnega programa športa v občini Divača,

• pozicioniranje Muzeja slovenskih film-skih igralcev kot krovne organizacije in povezovalnega člena na področju razvoja kulture v občini Divača,

• ohranjanje kulturne dediščine, narav-nih znamenitosti in tradicije divaške-ga podeželja,

• ustvarjanje ustreznih pogojev za delova-nje in razvoj dejavnosti športnih, kultur-nih, razvojnih in ostalih društev, ki aktivno vključujejo občane občine Divača,

• boljše povezovanje mladinskih organi-zacij in večja participacija mladih pri soustvarjanju kvalitetnejšega bivanja v naši občini,

• vzdrževanje in obnova športnih povr-šin in objektov, namenjenih športne-mu udejstvovanju,

• sodelovanje z univerzami za tretje ži-vljenjsko obdobje, ki aktivno vključu-jejo občane občine Divača.

nadgradimo ustvarjeno in izkoristimo nove priložnosti!

iVan KoVačičvolitve2014

volitve2014

Spoštovane prebivalke in prebivalci občine Divača,

prišel je čas, da stopimo skupaj in do-sežemo, da bo življenje v naši občini pri-jetno in uspešno za vse generacije – od tistih najmlajših, ki jim želimo omogočiti kar najlepšo prihodnost, do najstarejših, ki s svojo modrostjo lahko prispevajo k lepšemu jutri.

V naši občini sem bila rojena in čeprav sta me študij in delo kasneje popeljala v Ljubljano, me je srce vedno vleklo nazaj domov. Ko sem pred 8 leti stopila na samostojno podjetniško pot, sem se tudi aktivneje vključila v lokalno politiko – najprej kot predsednica va-ške skupnosti in članica sveta krajevne skupnosti, nato pa kot predsednica KS Senožeče in občinska svetnica. Kot ak-tivna čebelarka in prostovoljna gasilka se zavzemam tudi za razvoj društvenih dejavnosti.

Naša lokalna skupnost je moj dom. Ker mi ni vseeno za naše kraje in vse njihove krajane, sem se letos odločila za kandidaturo za mesto župana v naši občini. Želim si, da bi bil v naši občini slišan vsak vaš glas, saj mora občina delovati za vas in ne mimo vas. Da bi bili enakomerno upoštevani vaši interesi, kandidiram samostojno s podporo volivcev, brez interesov političnih strank ali drugih organizacij.

Moje izkušnje iz gospodarstva, kjer sem mnoga leta zasedala vodstveni položaj, nato pa se odločila za samostojno pot kot samostojna podjetnica, lahko pri-pomorejo k doseganju ciljev, ki jih želim doseči v naši občini. S svojo kandidaturo

želim dati občini novo vsebino in nov pristop do dela. Zagovarjam stališče, da mora občinska uprava delovati stro-kovno in profesionalno, predvsem pa transparentno.

V ospredje pa želim postaviti vas, vse občane in občanke, vaša mnenja in po-bude. Zavzemala se bom za uresničitev vseh tistih projektov, ki bodo pomenili izpolnitev želja krajanov na območjih vseh krajevnih skupnosti. S skupnimi močmi lahko našo občino popeljemo na pot napredka, ki nas bo postavil ob bok najbolj uspešnim občinam in zagotovil, da bomo v naših krajih z veseljem ostajali in se vanje vračali.

Za PObuDe LjuDINajvečje bogastvo občine ste ljudje. Prizadevala si bom, da bo vaš glas upo-števan pri načrtovanju politike občine in njenih aktivnosti. Zainteresirana javnost mora imeti možnost sodelo-vanja v strokovnih telesih, povečati pa je potrebno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in jim vrniti nekdanjo vlo-go. Vloga župana mora biti usmerjena v zastopanje interesov vseh občanov, zato je moje ključno vodilo prijazna in dostopna občinska uprava, ki prisluhne prav vsakemu izmed svojih prebival-cev. Transparentnost, strokovnost in učinkovitost delovanja občinske upra-ve pa so tisti cilji, ki bodo na podlagi potreb posameznih krajevnih skupno-sti zagotovili kar najbolj enakomeren razvoj.

Za RaZVOj našIH PReDnOSTINaša občina ima idealne pogoje za razvoj turizma, malega gospodarstva in kmetijstva in številne naravne in kul-turne danosti, ki jih premalo izkorišča-mo. Zagotavljanje možnosti za razvoj in spodbuda inovativnim rešitvam na teh področjih sta ključna elementa za ustvarjanje novih delovnih mest, vzpostavljanje ugodnejšega okolja za poslovno in zasebno življenje ter pove-čanje samooskrbe z vidika kvalitetnih lokalnih proizvodov in storitev. Imamo številne kulturne in naravne spomeni-ke, ki jih ne smemo prepustiti propa-danju, ampak jih je potrebno zaščititi in tržiti na način, ki bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju občine.

Za naš PROSTORV sodobnem tempu življenja je ustrezna infrastrukturna opremlje-nost celotnega območja nujna. Poleg vzdrževanja obstoječe infrastrukture je prednostno treba urediti prometne povezave znotraj občine in navzven. Nujno je tudi zagotoviti ustrezno komunalno opremljenost vseh lokalnih skupnosti in obnovo čistilnih naprav ter urediti javno razsvetljavo. Vzpostavi-ti je potrebno sodobne telekomunika-cijske povezave na celotnem območju občine. Omogočiti moramo, da dru-štva in podobna združenja ohranijo ali pridobijo prostore, ki jim omogočajo izvajanje dejavnosti, da se že obstoječe industrijske cone zapolnijo in nera-bljeni objekti obnovijo ter uporabijo v koristne namene.

Za KVaLITeTO žIVLjenjaNaši najmlajši potrebujejo ugodno okolje za razvoj svojih potencialov. Preučiti je treba možnost odprtja do-datnega oddelka vrtca, da bo pokritost bolj enakomerno zagotovljena na celo-tnem območju občine. Zagotoviti mo-ramo enake pogoje za delo na matični šoli in vseh podružničnih šolah, urediti otroška igrišča in razvijati možnosti aktivnega preživljanja prostega časa za vse generacije – tudi s podporo dru-štvenih dejavnosti. Mladim je potrebno ponuditi vso podporo pri izobraževa-nju in oblikovanju možnosti za zapo-slitev ali samozaposlitev. Podpora je potrebna tudi podjetnikom, obrtnikom in kmetom pri zagotavljanju pogojev za razvoj in v obliki pomoči pri prido-bivanju evropskih sredstev. Posebno pozornost in pomoč pa moramo nameniti tudi starejšim in socialno ogroženim.

Občina potrebuje dolgoročno strate-gijo razvoja, ki jo bo popeljala na pot uspeha. na podlagi mojih izkušenj v gospodarstvu jo želim voditi skrbno, učinkovito in gospodarno, predvsem pa s posluhom in občutkom za njene prebivalce.

aLEnKa šTrucL DoVGan

volitve2014

OO ODbOR SDS IMa PROGRaM »čRnO na beLeM« predstavljajo ga:SanDI ROjC VE1, Dušan CeRKVenIK VE2, SLaVKO CeRKVenIK VE3, jeRnej FRanC PReMRL VE4

DRŽAVNI INFRASTRuKTuRNI PROJEKTI: ZA severno obvoznico v Divači, PROTI avtocestni povezavi skozi Vremsko dolino,

ZA ureditev ceste skozi Senožeče ter optiko skozi celotno občino od Otošč do Kozjan.

DELOVNA MESTA:

KMETIJSTVO:Povezati razdrobljene kmetijske pro-izvajalce s področja reje drobnice za enoten nastop na trgu in pridobitev blagovne znamke, enko za sadjarstvo in sadjarsko predelavo predvsem na

področju Vrem in Brkinov ter zagotoviti tržnico za prodajo pridelkov, preko RC nuditi strokovno pomoč.

TuRIZEM:Zavod Škocjanske jame, ki je name-njen samo dve urnem turističnem ogledu moramo vpeti v gospodarski in družbeni razvoj občine. Razmisliti o ti.»turističnem evru« za prodano karto, pri 150.000 obiskovalcev bi bil to po-memben prispevek za občino.

GOSPODARSTVO:Občina bo zagotovila prostorske, infrastrukturno in komunalno ureje-ne pogoje za gradnjo proizvodnih objektov, kjer bodo zasledovali čisto proizvodnjo brez odpadnih voda in škodljivih emisij.

Občina ima dolžnost vsem občanom zagotoviti pogoje, ki bodo povišali privlačnost in prednost bivanja v njej s poudarkom na solidarnosti po zgledu gasilstva.

Organizator kampanje: Jernej Franc Premrl

oo oDbor SDS

ZZp - ZVEZa Za priMorSKoProgram za celotno občino Divača:1. Razvoj občine Divača temelji na

enakomernem razvoju celotnega ob-močja občine, zato bo ZZP podpirala programe, ki neposredno ali posre-dno prispevajo k razvoju celotne občine.

2. Prednostno bo ZZP podrla razvoj centra za speleološke raziskave;

3. Z namenom hitrejšega turističnega razvoja bo ZZP podprla odprtje Diva-ške jame za redne turistične oglede in pri tem pričakujemo strokovno in tehnično podporo Zavoda Škocjan-ske jame;

4. Podprli bomo promocijo in razvoj tistih izvajalcev turističnih storitev, ki bodo povezani v enotno Združenje turističnih organizacij občine.

5. Razvoj sadjarstva, zeliščarstva in nabiralništva. Oblikovanje zadruge za sadjarstvo, nabiralništvo in zeliščar-stvo;

6. Določitev lokacije in priprava projek-tov za izgradnjo hladilnice za sadje.

7. ZZP bo podprla priprave na izgradnjo

drugega tira Koper-Divača, da bomo investicijo pričakali pripravljeni in od nje pridobili neposredne koristi;

8. ZZP bo podprla stalno spremljanje in ažuriranje prostorskih planov občine, ki morajo biti pred razvojem in ga nakazovati.

9. Gasilskim društvom vso podporo. Stalno tehnično izpopolnjevanje opreme in izgradnja Doma gasilcev PGD Divača.

Program za volilno enoto Senožeče:1. Izdelava idejnega programa nadalje-

vanja izgradnje obrtne cone;2. Adaptacija »Jančarjeve hiše« in »ki-

nodvorane« v stanovanjske enote;3. Ureditev bivše mesnice v lokalno tu-

ristično točko in prodajalno spomin-kov in izdelkov domačih obrtnikov in priložnostnih izdelovalcev vezenin, pridelkov in predmetov;

4. Ureditev »Mitnice« in Kotlarjeve hiše« v spominsko sobo Danila Zelena in Cirila Cvetka ter ureditev spominske zbirke orodja za izdelovanje kotlov in

predmetov iz zbirke zbiratelja Zdrav-ka Čuka;

5. Komunalna ureditev ceste na Curk, od križišča z glavno cesto do konca naselja;

6. Dokončna ureditev »Zadružnega doma« V Dolenji vasi;

7. Dokončanje in opremljanje večna-menske dvorane v Senožečah;

8. Nadaljevanje komunalnega opremlja-nja posameznih naselij

Program za volilno enoto Divača:- Izgradnja oz. ureditev tržnice v Divači;- Vključitev obrtne cone Divača, v pro-

storske plane občine Divača;- Neposredno sodelovanje pri zagonu

obrtne cone Divača;- Ureditev javne razsvetljave ob glavni

ulici - Postopno preoblikovanje Centra film-

skih dejavnosti v samostojen gospo-darski subjekt

Občinska organizacija ZZP Divača

volitve2014

Kandidati za člane občinskega sveta Neodvisne liste za kulturo in krajinov volilni enoti št. 3, ki zajema Krajevne skupnosti Misliče, Barka in Vreme

MARKO ZEVNIKabsolvent primerjalne književnosti, samostojni podjetnik, ustanovitelj zavoda za medgeneracijsko solidar-nost Sopotniki»Verjamem, da so vrednote poštenja, dobrote in sodelovanja ključ do kvalite-tnejšega življenja vsakega posameznika, pa tudi občine oziroma lokalne skupnosti

kot celote. Posameznik, ki s temi vredno-tami pristopi k celoti, prinaša nove mo-žnosti za uspeh – svoj lasten in skupen.«

ANu KAhuNAdiplomirana politologinja in sociologinja kulture, koordinatorka projekta Rast+»Naučila sem se, da lahko tudi težki pre-izkusi v življenju prinesejo nove možno-sti. Preboj ni lahek, saj zahteva korenite spremembe, zato pa prinese toliko več dobrega. Politika pa je tisti aspekt družbenega življenja, ki vsebuje vzvode za preboj na družbenem področju. Zato želim s svojo družbeno angažiranostjo predvsem prispevati k celovitem in dolgoročnem razvoju občine.«

MARIO BENKOČabsolvent prava, pogodbeni sodelavec v zasebnem podjetju»Vrednote, ki jih živim, so predvsem resnica, spoštovanje, lepota, ljubezen, kreacija in iskanje novih možnosti. Verja-mem, da se vse da in da je vse mogoče, zato vedno iščem najboljšo rešitev – vem, da obstaja.«

Kandidati za člane občinskega sveta Neodvisne liste za kulturo in krajinov volilni enoti št. 4, ki zajema Krajev-no skupnost Senožeče

JOVO FERFILAključavničar, tehnik vzdrževanja, nekdanji svetnik občinskega sveta Občine Divača»Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj se dogaja v naši družbi. Zato sem se vedno zavze-mal za sočloveka in njegove pravice, le aktivni posamezniki pa imajo moč, da vplivajo na našo prihodnost. Upam, da bom tudi v prihodnje lahko prispeval za boljši jutri vseh nas.«

BARBARA huMARmedicinski tehnik, soustanoviteljica in direktorica podjetja»Kras je moja ljubezen. Predstavlja vse tisto, za kar se je vredno v življenju boriti - čistost, preprostost, čvrstost in lepoto. Danes tu živim in moja želja je, da bi lahko v svoje domače okolje prenesla znanje in izkušnje, ki sem jih doma in po svetu nabirala 20 let.«

SILVO MARINŠEKavtomehanik in strojni tehnik, obrtnik»Stremim po izboljšanju razmer v sami občini, po dobrih medčloveških odnosih, ohranjanju kulturne dediščine, razvoju turizma, ustvarjanju delovnih mest, enakopravnosti in še bi lahko naštevali. Ciljev si ne bojim postavljati visoko, saj so ti spodbuda in navdih za naprej.«

Bolj podrobno predstavitev kandidatov in programa Neodvisne liste za kulturo in krajino najdete na spletnem mestu www.dobra-pot.si.

nEoDViSna LiSTa Za KuLTuro in Krajino

volitve2014

KanDIDaTI neODVISne LISTe aS DIVača:1) DObRIVOj SubIč iz Divače

(volilna enota 1),2) nIVeS SKuK iz Divače

(volilna enota 1),3) benjaMIn šKRLj iz Dan pri Divači

(volilna enota 2),4) uRšKa FLORIjančIč

iz Dolnjih Vrem (volilna enota 3),

5) KRISTjan DROžIna iz Mislič (volilna enota 3),

6) MIRjaM FRanKOVIč FRaneTIč iz Famelj (volilna enota 3),

7) TOnI šKaPIn iz Laž (volilna enota 4).

V časih, ko smo vsi naveličani praznih političnih obljub in nerazumljivega položaja družbe, večine volitve skoraj ne zanimajo več. Ker nam ni vseeno o stanju v občini Divača, kandidati z Neodvisne liste AS Divača že osmo leto uresničujemo obljube in volivcem omogočamo, da svoj glas podelijo človeku, ki mu zaupajo, ki zna njihove želje, pobude in predloge predstaviti in se truditi, da se v danih okvirih tudi realizirajo. Zato smo podprli večinski volilni sistem, znotraj katerega si bomo tudi tokratni Asovi kandidati prizadevali vsem občanom, ki želijo aktivno delo-vati, omogočiti, da s svojim znanjem, ustvarjalnostjo in izkušnjami pripomo-rejo k razvoju občine Divača. Zavedamo se, da do uresničitve dobrih projektov in ciljev ne vodi nobena bli-žnjica, a zaradi pozitivne življenjske na-ravnanosti in želje, da svojim otrokom omogočimo perspektivno prihodnosti, čutimo odgovornost zagotavljati kon-stanten razvoj v naši občini. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kaj bo jutri!Res je, da se nekatere obljube, kljub željam in prizadevanjem, zaradi raz-ličnih okoliščin kdaj ne realizirajo, a ko do uresničitve idej pride, nastane tudi zavedanje, da nam kljub vsem težavam nekdo stoji ob strani. Zato vas prosimo, da svoj glas zaupate človeku, njegovim dosedanjim dosež-kom in udejstvovanju v občini, mi pa se bomo trudili, da boste slišani.

PROGRaM LISTe aS zaradi omejitve dolžine te objave navajamo le po-dročno in vas vabimo, da si podrob-nejše razvojne načrte kandidatov z naše liste preberete v zloženkah, ki jih boste prejeli na dom.

DOKOnčanje že ZačeTIH PROjeKTOV V ObčInI DIVača V preteklem mandatu smo Izkoristili ponujena evropska sredstva in realizirali številne projekte, kmalu pa bo preno-vljena »stara« šola v Divači, ki bo na razpolago šoli in glasbeni šoli pa tudi društvom. ReaLnO ZaSnOVanje RaZVOjneGa PROGRaMa 2015-2025Takoj na začetku novega mandata občinskega sveta bo potrebno pripravi-ti razvojni program občine za obdobje 2015-2025. V tem mandatu se moramo opredeliti do prednostnih investicij. ObLIKOVanje In POTRDITeV PROSTORSKeGa ObčInSKeGa načRTa - OPn-jaKrajani ste svoja mnenja izrazili na krajevnih posvetih, stroka pa naj osnuje jasno vizijo, kako bomo umeščali v prostor. VLaGanja V IZGRaDnjO čISTILnIH naPRaV In jaVna KanaLIZaCIjSKa OMRežja Pred nami je direktiva ES o čiščenju ko-munalne odpadne vode, ki predvideva, da do leta 2017 občina uredi odvajanje komunalne odpadne vode na skupni ali mali čistilni napravi. PRePRečITeV IZGRaDnje aVTOCeSTe čeZ VReMSKO DOLInO

SODeLOVanje S SLOVenSKIMI žeLeZnICaMI TuDI DObRObIT ObčanOMPrizadevali si bomo, da bomo ob rekon-strukciji železniške postaje v Divači imeli tudi občani nekaj od tega. V načrtu so mnoge infrastrukturne pridobitve: pod-hodi, park, peroni, krožišče na Lokavski cesti itd.Urediti je potrebno tudi avtobusno postajo in sodelovati s Slovenskimi železnicami na področju zaposlovanja. KVaLITeTnO bIVanje V ObčInI Za MLaDe In njIHOV PRISPeVeK K TRajnOSTneMu RaZVOjuVsakodnevno se mladi v naši občini soočajo z dilemo, kje se zaposliti in po-gosto najdejo odgovor na to vprašanje

izven meja občine, saj ta novih delovnih mest ne nudi. Zato bodo naše prioritetne naloge: bolje zadostiti potrebam drobnega gospodarstva naše občine, prizadeva-ti si za izgradnjo novega trgovskega centra, skrbeti, da bodo mlade družine imele urejeno otroško varstvo in da tudi občina aktivno prispeva h kvalitetne-mu osnovnemu šolstvu, v prenovljeni »stari« šoli nuditi prepotrebne prostore, zagotoviti optični kabel v vseh krajih naše občine. RaZVOj TuRIZMa PReKO POVeZOVa-nja POSaMeZnIH TuRISTIčnIH TOčKV občini imamo številne svetovno znane naravne in kulturne znamenito-sti, ki jih je potrebno ohranjati in budno sodelovati z državnimi organi, ki zanje skrbijo. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi boljši ureditvi kolesarskih in pešpoti. SPODbujanje KuLTuRneGa In DRušTVeneGa DOGajanjaŠtevilna društva v naši občini nas pove-zujejo in predstavljajo drugim, zato jim moramo omogočiti pogoje za nemote-no delovanje. Potrebno je začeti z urejanjem špor-tnega parka in prisluhniti moramo vaščanom, ki želijo v svojih krajih vaške domove za druženja.V Divači moramo poskrbeti za prenovo nekdanjega zadružnega doma in urediti Kraško ulico. Večjo skrb moramo posvetiti socialno ogroženim skupinam.VečInSKa PODPORa KMeTIjSTVu In GaSILSKI DejaVnOSTIPodpirali bomo podeljevanje sub-vencij in finančne pomoči ob širjenju dejavnosti pa tudi pomoč ob naravnih nesrečah. Gasilskima društvoma Divača in Seno-žeče moramo omogočiti nemoteno delovanje z nabavo primerne opreme ter z ureditvijo prostorov.Prav tako moramo omogočiti nemo-teno delovanje centru civilne zaščite Divača z nabavo primerne opreme.

Z jaSnIM PROGRaMOM In VIZIjO RaZVOja naše ObčIne VaS ZaTO POZIVaMO:Daj SVOj GLaS… ZauPaj V naS!

nEoDViSna LiSTa aS DiVača

volitve2014

KanDIDaTI Za ObčInSKI SVeT

Volilna enota št. 1 (Divača): LILIjana KOCjan žORžRodila sem se 9. 5. 1963 v Postojni. Po osnovni šoli v Divači in gimnaziji v Sežani sem leta 1986 diplomirala na Fakulteti za kemijo. V svoji prvi službi v Lesonitu sem se prvič zavedla pomena ekologije, ko smo zaradi varovanja reke Reke zaprli rentabilno proizvodnjo vlaknenih plošč. Po desetih letih dela v Lesonitu sem se zaposlila kot raziskoval-ka v sežanskem podjetju Mitol, kjer sem zaposlena še danes, ko opravljam delo vodje razvojno-tehničnega sektorja. Moj delokrog obsega širok nabor nalog – vodenje ljudi, razvojnih in investicijskih

projektov, odgovorna pa sem tudi za kakovost, varovanje zdravja in okolja. Moje izkušnje je obogatilo tudi udej-stvovanje v društvih in delo v mladinski organizaciji.V lokalno politiko sem se vključila zaradi nestrinjanja z načinom delovanja prejšnjega župana – pretirana gradnja, glomazni projekti, ki ne sodijo v naše okolje in popolna odsotnost posluha za občane, so me spodbudili, da sem se priključila civilni iniciativi. Kandidira-nje za občinsko svetnico je bilo logično nadaljevanje teh aktivnosti. Volilna enota št. 2 (Divača okolica): DaVID bOGDanRodil sem se 30. 11. 1977 v Postojni. Leta 1991 smo se z družino iz Sežane preselili v Dolnje Ležeče. Po izobrazbi sem specialist managementa. Študij ekonomije in specializacijo sem zaključil na Fakulteti za management v Kopru. Opravljal sem že veliko različnih del: v domačem podjetju, v trgovinsko-go-stinski branži, v proizvodnem podjetju za izdelavo konstrukcij za gradbeništvo, v zavarovalništvu, kmetijstvu, logistiki, informatiki, nepremičninah in nazadnje v proizvodnem podjetju plovil. Ponosen sem, da so naši kraji bogati z naravno in kulturno dediščino, zapuščino naših prednikov. Prav zaradi nje mi je tu tako lepo. Zato sem v Betanji obnovil staro domačijo, ki je sedaj moj dom. V lokalno politiko želim vstopiti s ciljem pospešiti zagotavljanje dobre infra-strukture po celi občini, urediti vse vasi, tako da bodo v ponos krajanom, urediti obrtne cone, ki kot globoka rana grobo kazijo podobo okolice in narave ter usmeriti več aktivnosti v turizem, ki je za naše občutljivo okolje najprimernejša gospodarska dejavnost.Volilna enota št. 3 (Vreme – brkini): DaVID VaTOVeCRojen sem 25. 9. 1975 v Postojni. Po duši in srcu »Vremc« že od nekdaj, čeprav sem 35 let preživel v Divači, sedaj pa z družino že dobra štiri leta živimo na Škofljah. Na kratko o moji izobrazbi: osnovna šola v Divači, sre-dnja elektro šola v Novi Gorici, kasneje pa ob delu še zaključena Fakulteta za upravo v Ljubljani z nazivom diplomi-rani upravni organizator. Diplomo sem nadgradil še s podiplomskim študijem na Fakulteti za management v Kopru kot specialist managementa. Zaposlen sem že od svojega 20 leta; zadnjih 7 let

kot vodja reklamacijskega centra na Darsu. V krogih lokalne samoupra-ve sem že od leta 2002, kjer sem bil izvoljen kot član krajevne skupnosti Divača (v obdobju 2003-2006 tudi kot predsednik). Tudi selitev na Škoflje ni prekinila tovrstnih aktivnosti, saj sem bil na lokalnih volitvah 2010 izvoljen za predstavnika vaške skupnosti v krajevni skupnosti Vreme.Zakaj kot svetnik želim vplivati na odlo-čitve, kjer živim? Ker mi je mar, da živim v čistem in zdravem okolju, kjer imajo vsi enake možnosti in pogoje za življe-nje. Ker mi je mar, kakšno dediščino bomo zapustili svojim otrokom!

LiSTa Za KraS in brKinE

LILIjana KOCjan žORž DaVID VaTOVeC

DaVID bOGDan KaTja FeRFILa MOže

volitve2014

Sem Martin Prelc kandidat za občin-skega svetnika. V svojem svetniškem mandatu se bom trudil spoznati želje in potrebe občanov in po svojih najboljših močeh uresničiti. TRuDIL SE BOM za izboljšanje infrastrukture:- OBNOVA CEST,- IZGRADNJA KOMuNALNE

INFRASTRuKTuRE (Kanalizacijo in čistilne naprave)

- IZGRADNJO INTERNETNEGA OMREŽJA (hitri internet),

- POMOČ STAREJŠIM NA DOMu, - PRIDELAVO hRANE V DOMAČEM

OKOLJu.- ZMANJŠANJE IN POENOSTAVITVE

BIROKRACIJE

V sodelovanju z občani in drugimi svetniki ter županom se bom zavzemal boljše življenske pogoje vseh ljudi.Zadovoljni, veseli in srečni ljudje so zame največji uspeh.

Volilna enota št. 4 (Senožeče): KaTja FeRFILa MOžeRojena sem 10. 7. 1976 v Postojni. V Se-nožečah živim tako rekoč že skoraj celo življenje. Osnovno šolo sem zaključila v Divači, nadaljevala z gimnazijo v Postoj-ni ter se leta 1996 zaposlila na Upravni enoti Sežana, kjer delam še danes. Študij sem nato nadaljevala na Fakulteti za upravo in ga zaključila ob delu. Še vedno sem vpeta v študij na Fakulteti za upravo, saj zaključujem tudi magisterij.V prejšnjem mandatu sem kandidirala za občinsko svetnico na Neodvisni listi za Kras in Brkine ter po odstopu enega od svetnikov zasedla njegovo mesto kot občinska svetnica. Za ponovno kan-

didaturo sem se odločila, ker menim, da je potrebno nadaljevati z delom, ki smo ga začeli v prejšnjem mandatu. Še naprej je potrebno zagotoviti transpa-rentno delovanje občine, spodbujati njen trajnostni razvoj in zaščititi našo naravo pred nepotrebnimi posegi vanjo. Zaslužimo si živeti v čisti in mirni naravi, moramo poskrbeti, da jo bodo lahko ponosno uživali tudi naši otroci.

Svetniki Liste za Kras in Brkine smo se zavzemali za pošteno delovanje v javnem interesu. V prihodnjem mandatu bomo delovanje nadgradili z aktivnostmi za učinkovito občinsko upravo, ki mora postati servis ljudem.

Za to niso potrebna sredstva, ampak žu-pan z energijo in voljo za spremembe, zato podpiramo kandidata za župana DIEGA LOREDANA. Kratkoročni cilji, prilagojeni financam, so: letno po ena mrliška vežica, eno igrišče, obnova cest, izgradnja pločnikov in prehodov izmenično po volilnih enotah. Tokrat bomo najprej poskrbeli za stvari, ki vpli-vajo na kakovost in varnost bivanja ter primerljiv standard vseh občanov. To pa ni vse. Več o drugih projektih, ciljih in strategijah na

http://www.zakrasinbrkine.si/.Verjamem, da nam bo skupaj uspelo in da lahko

»Gremo naprej po pravi poti!«

MarTin prELc

Spoštovane občanke in občani!Pred nami so volitve, ko bomo ponov-no izbirali predstavnike naše lokalne oblasti, obenem pa je to tudi čas, da kot župan, ki sem v zadnjih štirih letih vodil občino in gospodaril z občinskim premoženjem, Vam volivcem, razgrnem rezultate svojega in s tem tudi dela občinskega sveta.Uvodoma bi rad ponovno povedal, da sem na prejšnjih volitvah kandidiral zato, ker so me ljudje k temu nagovorili oziroma, ker so želeli korenite spremem-be smeri vodenja takratnega občinskega vodstva. V kandidaturo sem se podal brez velikih obljub kot kandidat Liste za Kras in Brkine in s podporo ostalih strank, da bi kot župan dokazal, da je možno resnično delovati v skupno dobro in z občinskim premoženjem gospodariti skrbno, preudarno in z upoštevanjem volje ljudi. Pri vsem tem pa je bilo moje vodilo odnos do okolja, spoštovanje naravne in kulturne dediščine ter promo-viranje tega prostora za razvoj in blaginjo njegovih prebivalcev. S spoštovanjem do Vas sem ob svojem delu župansko funk-

cijo dojemal kot čast in priznanje, a tudi kot obveznost. V največji možni meri sem si prizadeval, da je bilo moje delo javno in transparentno ter da sem bil dosegljiv in na razpolago vsakemu od Vas.

ZapuščinaPrimopredajni postopek po imenovanju novega sveta je bil zaključen v minuti. Od prejšnjega župana sem sprejel ključ prostorov občine z njegovim kratkim pojasnilom, da tudi sam ni bil deležen drugačnega tretmaja ob prevzemu županovanja, za vse »ostalo« pa me je napotil k uslužbencem občinske uprave.Bilanca in presek analize stanja občine na 11. 11. 2010 je pokazala neporavna-nih zapadlih obveznosti, torej odprtih računov v znesku 1.265.857 evrov, krat-koročne kredite v višini 647.822 evrov, lizing za kupljeni gasilski vozili 650.000 evrov in porabljena sredstva, name-njena vračilu telefonije v višini 246.524 evrov, dolgoročni kredit za izgradnjo kanalizacije v Divači 1.000.000 evrov.Poleg navedenega je bilo v popotnici tudi kopica tožb (Sončna hiša, Inri-va, zgradba bivše policijske postaje, privatna zemljišča ob kamnolomu Laže itd.) v višini cca 2.000.000 evrov. Razen zadnjih treh primerov, ki so še vedno v postopku reševanja, so ostali primeri rešeni v korist občine.Opisano in ostalo nerešeno problema-tiko predvsem pa finančne obveznosti smo uspešno rešili v prvem in dru-gem letu mandata. Obveznosti vračila participacije za telefonijo pa se še niso izvedle za naselje Divača, predvidoma se bodo do konca letošnjega leta.

Investicijski projektiKo se ozrem na pretekla 4 leta, imam dober občutek in lahko v svojem in v imenu večine članov občinskega sveta

rečem, da nismo držali križem rok, da smo zaupana sredstva gospodarno uporabljali in da se je občinski svet odločal v skladu z Vašimi pričakovanji, delavci občine pa strokovno skrbeli za realizacijo odločitev. Poleg tega, da smo uspešno skrbeli za nemoteno opravljanje nalog, ki so v pristojnosti občine, smo redno izpolnjevali socialne obveznosti, obveznosti do šole, vrtca, zagotavljali smo nemoteno delovanje naših kulturnih, športnih in drugih dru-štev, ki imajo v naši občini dolgoletno tradicijo in v katerih se združujejo ljudje od najmlajših do najstarejših. V letu 2011 je potekala konsolidacija občinskih financ, kar je bil predpogoj za trden temelj v naših nadaljnjih prizade-vanjih. V tem letu smo dokončali dela na Škrateljnovi domačiji in odprli muzej slovenskih filmskih igralcev, sanirali plazovito pobočje ob Dujčevi domačiji v Loki in odpravili poplavno ogroženost nekaterih hiš na Škofljah. Uredili smo tudi zbirni center za odpadke v Divači. Leta 2012 je bila zaključena investicija novega vrtca, izvedena sanacija mostu na poti v Podgrad, ki je grozil s poruše-njem, delno prenovili in preplastili cesto med Dolenjo vasjo in Vrabčami, v celoti prenovili cesto, ki povezuje Gornje Ležeče s cesto čez Vremščico za Košano, prenovili cesto na Kozjane ter s sredstvi Kras – Carso prenovili cesto iz Betanje na Gabrk. Dokončana je bila prenova cerkvice v Lažah. V letu 2013 smo izvedli temeljito rekon-strukcijo ceste za Gornje Ležeče, ki jo je med drugim prizadelo tudi plazovito pobočje. S pridobljenimi sredstvi iz raz-pisa za energetsko sanacijo smo izvedli energetsko sanacijo osnovne šole Divača in hkrati obnovili telovadnico ob osnovni šoli. V vaški skupnosti Dane in Pared pa smo odprli vaški dom, v zidavo katerega

ob izteku mandata

so bile vključene tudi pridne roke vašča-nov obeh vasi. S pomočjo kohezijskih evropskih sredstev za regionalni razvoj smo pod streho postavili večnamensko dvorano v Senožečah. V njej bodo dobila svoj prostor kulturna in športa društva, osnovnošolci prepotrebno telovadni-co, vrtec pa možnost širitve še za eno igralnico. Uspelo nam je tudi izposlo-vati sanacijo odprte gradbene luknje »Sončne hiše« za divaško pošto ter tako odpraviti vzrok nezadovoljstva marsika-tere Divačanke oziroma Divačana. Leta 2014 smo zaključiti izgradnjo večnamenske dvorane v Senožečah, izvedli energetsko sanacijo šole in vrtca v Senožečah ter zaključili adaptacijo stare osnovne šole v Divači, v kateri bo do-moval letalski muzej 1. svetovne vojne v spomin na avstroogrsko letališče Gaberk, ter glasbena šola in ostala društva. Odpr-tje imenovanih objektov bo v letošnjem oktobru. Do konca leta nam preostane ureditev vaškega trga s prenovo šole v Škocjanu, za katero smo pridobili evropska sredstva, obnova strehe Liva v Vremah ter sanacija ponikovalnega polja ob čistilni napravi v Divači, za kar je podpisana pogodba z izvajalcem.Divača trenutno doživlja tudi spremem-be, vezane na rekonstrukcijo železniške postaje, v sklopu katere bo cestni pro-met potekal skozi novo krožišče in po novem širšem mostu v Divačo. Bogatej-ši bomo tudi za dva, za Divačane zelo pomembna povezovalna železniška podhoda, in sicer v Gabrovo naselje ter v odrezani del Divače ob ulici Gregorja Žiberne, za kar je tudi že podpisana po-godba z ministrstvom za infrastrukturo in prostor. Urejena bo tudi Lokavska cesta, ki bo delno prestavljena, dobila pa bo pločnik in razsvetljavo.Za izvedbo navedenih projektov, ki so potekali v izvedbi občine Divača, je bilo

porabljenih cca 7 milijonov evrov. Od tega je bilo pridobljenih evropskih sred-stev 4,5 milijona, najet dolgoročni kredit v višini 1,6 milijona (za vrtec v Divači in večnamensko dvorano v Senožečah) ter porabljena investicijska sredstva občine v višini 900.000 evrov. Obči-na je s podedovanim kreditom tako trenutno dolgoročno zadolžena za 2,6 milijona evrov. Nenačrtovani odhodek iz občinske blagajne v višini 500.000 evrov je v letih 2012/13 predstavljalo 5-mesečno pluženje snega, v letu 2014 pa odpravljanje posledic žledne ujme na Senožeškem.

Ostale pomembne aktivnostiVsekakor je veliko dela in »energije« potrebovala sprememba občinskega statuta in poslovnika. Starega je »povo-zil« čas in je bil v nasprotju z aktualno lokalno zakonodajo. Po mukotrpnem usklajevanju sta bila na svetu potrjena oba nova dokumenta. Posledica je zmanjšanje število svetnikov iz 15 na 11 ter sprememba volilnega sistema iz proporcionalnega v večinski. Spremem-ba sistema je napredek, saj ni več pro-stora za kandidate, ki se na račun strank »šlepajo« v občinski svet. Moje mnenje pa je, da bi bilo za našo občino dovolj 7 svetnikov, kar dovoljuje zakon.Veliko dela in energije je bilo tudi vlože-no v sprejem OPN-ja (občinski prostorski načrt). Novi bi rešil marsikatero zagato tudi v primeru sprememb v davčni zakonodaji. V svetu je večinski konsenz, vendar je državna administracija na ministrstvih, ki urejajo področja občin-skega načrtovanja, tako toga in časovno potratna, da se sprejemanje OPN-ja meri v letih. Za Divačo poteka procedura že 7. leto. Vendar smo zgodbo pripeljali do konca poti, ki jo bo zaključil občinski svet v novi sestavi spomladi 2015.

Ne smemo prezreti pomembnega priznanja v letu 2013, saj smo bili v izboru vseh majhnih občin v Sloveniji proglašeni za energetsko najučinkovi-tejšo malo občino in postavljeni ob bok občini Krško, ki je zmagala v kategoriji srednjih občin, in občini Ptuj, ki je bila zmagovalka v kategoriji mestnih občin.

Odnosi s člani občinskega svetaNiso bili idealni. Seveda sem se zavedal, da svetniki v občinskem svetu pred-stavljajo določene, dostikrat nasprotne interese in da sam kot župan nikoli ne bom mogel zadovoljiti vseh. Pričakoval pa sem, da bomo ohranili vsaj v večini primerov minimalni nivo kulturne ko-munikacije. Čeprav je bilo težko krmariti med različnimi interesi in željami, smo vendar veliko dosegli in izpeljali številne naloge, ki smo si jih zadali. Pri tem so nekateri svetniki pokazali res veliko vo-lje in politične modrosti, žal pa so neka-teri demonstrirali celo paleto nizkotnih, zahrbtnih in žaljivih načinov za dosega-nje svojih ciljev. Če bi za temi dejanji bili zares kakšni cilji, bi še razumel, vendar je tako obnašanje izviralo predvsem iz osebne nečimrnosti, samovšečnosti in napuha. Zame so to cenene in otročje »politične igrice«, vendar jih sprejemam kot del političnega procesa. Ne naza-dnje ima vsak svetnik svojo računico in cilj. Kar pa me je zares razočaralo, pa je dejstvo, da so nekateri za dosego (pou-darjam, predvsem za dosego lastnega cilja) pripravljeni uporabiti in zlorabiti vsa sredstva. Kot župan sem bil tako deležen preiskave računskega sodišča, protikorupcijske komisije in kriminali-stov. Nihče ni odkril nič nepravilnega, omenjeni organi so se le morali odzvati na anonimne prijave, ki so izhajale iz svetniških logov.

ob izteku mandata

ob izteku mandata

ZAKLJuČEKKo sem pred štirimi leti kandidiral za župana, je bil zame, takrat na novo upokojenega častnika in brigadnega povelj-nika Slovenske vojske, to izziv. Preizkusiti sem se želel tudi v »delu« demokracije, in vsem, ki ste verjeli vame in me volili, se zato danes zahvaljujem. Za mano je obdobje štirih let trdega in verjamem tudi uspešnega dela. Pri tem so mi pomagala bogata ekonomska (računovodska) znanja pa tudi bogate izkušnje službovanja na vodilnih mestih v Slovenski vojski. Upam, da sem kot župan dokazal, da nismo obsojeni zgolj na nekaj »veljakov«, ki so na vsakih volitvah med kandidati za župana, ker menijo, da brez njih ta občina ne more iti naprej. Menim, da sem tudi dokazal, da se občina lahko vodi transparentno in da se da z relativno majhnimi finančnimi sredstvi, če jih znamo obrniti in obogatiti z evropskimi, nare-diti veliko. Vendar se zavedam, da je dobro lahko še boljše, in da dobro ni vedno za vse dobro.

Na koncu zahvala Vam, občanke in občani, svetnice in svetniki, delavke in delavci občinske uprave, ki ste me podpirali v mojih prizadevanjih in ki ste kakor koli sodelovali pri upravljanju in poslovanju občine.

Drago božac,župan