ˇ

UVODNIK

Tudi letošnje šolsko leto nas je razveseljevalo z različnimi dogodki. Da pa ne bi

prehitro potonili v pozabo, ste s svojimi prispevki poskrbeli tako učenci kot učite-

lji. Lanski trud, ki smo ga vložili v vsebinsko in oblikovno prenovo glasila se je

obrestoval, saj smo prejeli priznanje za najkvalitetnejše otroško in mladinsko

glasilo Zavodov za usposabljanje Republike Slovenije za leto 2012.

Pred vami je že nov izvod našega glasila, ki vas bo tudi letos razveselilo s tremi

rubrikami. V prvi rubriki z naslovom Zgodilo se je… lahko izveste, kam so šli spat

tovornjaki, kako smo obdelovali šolski vrt, se sladkali s čisto pravim medom in

sodelovali na številnih športnih in likovnih tekmovanjih. Ob materinskem dnevu

smo pripravili presenečenje za naše mamice, v mesecu maju pa organizirali veli-

ko dobrodelno prireditev in področne športne igre v atletiki in še in še… V rubri-

ki Ustvarjali smo… si lahko ogledate svoje likovne izdelke, ki ste jih ustvarili med

šolskim letom.

Da pa vam med počitnicami ne bi bilo dolgčas, lahko pokukate še v rubriko Krat-

kočasnik, kjer boste zagotovo našli nekaj, kar vam bo krajšalo dolge in vroče

poletne dni. Želimo vam lepe, predvsem pa brezskrbne in dolge počitnice.

Uredniški odbor

GLA

SILO

V tej številki ...

Zgodilo se je…………………………………………………………………………………………………………………………….……..5

»Kam gredo spat tovornjaki«………………………………………………………………………………………..……………….……5

Čisto prave volitve v posebnem programu…………………………………………………………………………..………………5

Nogometna tekma v PP-ju…………………………………………………………………………………………………………...……..6

Športni dan je bil jesensko obarvan……………………………………………………………...……………………………………..6

Tek podnebne solidarnosti……………………………………………………………………………….………………………………….7

Delovni dan - dobrote jeseni…………………………………………………………….………………………………………………….7

Nogometni turnir v Piranu……………………………………………………………………...…………………………………………..8

Obljubimo, da se naslednje leto spet vidimo na mednarodni likovni delavnici mladih v Mariboru……...8

Zbirali smo igrače za socialno ogrožene otroke………………………………………………………….……………………….9

O, kako je dober ta med … …………………………………………………………………………………………...…………………...9

Ptice pozimi………………………………………………………………………………………………………………………………..……..10

Tudi nas sta obiskala Božiček in dedek Mraz………………………………………………………………………………….....10

Učenci posebnega programa delali v VDC Polž…………………………………………………………………………..……..11

Mimoidoči so se ustavljali in nas občudovali …………………………………………………………………………….……..11

Bovling, pica in »muskelfiber«……………………………………………………………………………………………..…………...12

Slabo vreme, veter in keksi = zbiranje papirja…………………………………………………………………………………...12

Dva obiska ob slovenskem kulturnem prazniku……………………………………………………………………………..….13

O radostih in stiskah odraščanja na medobčinskem otroškem parlamentu……………………………………….14

»Juhuhu, gremo na kegljanje in judo!«………………………………………………………………………………………………15

Aljaž in Sara sta se preizkusila v proizvodnem delu……………………………………………………………………...……15

Bili smo na koncertu Modrijanov, Čukov, Adija Smolarja … ………………………………………………………..…….16

Presenečenje za vas, drage mame………………………………………………………………………………………………….….16

Materinski dan še v slikah……………………………………………………………………………………………………………...….17

Delo na vrtu v slikah ……………………………………………………………………………………………………………………..….18

MATP 2013…………………………………………………………………………………………………………………………………….....19

Borili smo se za vsako žogo……………………………………………………………………………………………………………....19

V počitnice zakorakali s športom……………………………………………………………………………………………………....20

Specialna olimpijada………………………………………………………………………………………………………………………….20

Igre dobre volje …………………………………………………………………….…………………………………………………..….….21

Dobrodelna prireditev…………..……………………………………………………………………………………………………...….21

Dobrodelna prireditev v slikah……………………………………………………………………………………………………...….22

Organizirali smo področno tekmovanje v atletiki ……………………………………………………………………...……..22

Stari in novi razgledi………………………………………………………………………………………………………….……………...23

Projekt Zmorem sam………………………………………………………………………………………………………………...……..23

Ekoprojekt Modri Jan - Moč vetra in šport…………………………………………………………………………………..…...23

Intervju s kajtarko Sandro Pirš…………………………………………………………………………………………………...…....24

Ekoprojekt Modri Jan - Sončne značke …………………………………………………………………………...…………..…..25

Vrstniško učenje………………………………………………………………………………………………………………………..….....26

Jutranji pozdrav.....................................................................................................................................26

Ustvarjali smo .............................................................................................................. .................27

Kratkočasnik ... ............................................................................................................ ..................33

Poletje v tvoji sobi..................................................................................................................................33

Labirint...................................................................................................................................................34

Pobarvanka............................................................................................................................................35

Poletje je raj...........................................................................................................................................35

V tej številki ...

Stran 5

ZGO

DIL

O S

E JE

...

Čisto prave volitve v posebnem programu

V petek, 21. septembra 2012, smo imeli v posebnem programu čisto prave voli-

tve z volilno skrinjico, volilno komisijo in seznamom volivcev. Volili smo predse-

dnike oddelkov PP 1, PP 2, PP 3. Volilna udeležba je bila visoka. Ko smo z volit-

vami končali, sta članici volilne komisije razglasili rezultate. Predsedniki oddel-

kov so po volji učencev postali: v PP1 Tomaž Kodrič, v PP2 Barbara Teran in v

PP3 Nejc Medved. Vsem izvoljenim smo čestitali in jim zaželeli, da nas uspešno

zastopajo na šolskem parlamentu.

Janko Stergar

»Kam gredo spat tovornjaki«

V torek, 18. septembra 2012, smo imeli kulturni dan na temo: Maribor – Evrop-

ska prestolnica kulture in predstavitev knjige Kam gredo spat tovornjaki. Dan

smo začeli v šolski knjižnici s predstavitvijo nastanka in pomena Evropske pre-

stolnice kulture in tovornjakov tako ali drugače. Učiteljica Bojana je učencem

predstavila knjigo pisateljice Lidije Gačnik Gombač Kam gredo spat tovornjaki, ki

se otrokom po Sloveniji predstavlja v okviru prireditev Maribor 2012 - Evropska

prestolnica kulture. Vsi so z zanimanjem spremljali zgodbo, saj so bili radovedni,

kam gredo spat tovornjaki. S pesmico o tovornjakih smo se odpravili v telovadni-

co, kjer nas je čakala igralnica tovornjakov, ki so jih učenci in učitelji prinesli od

doma. Po malici so se učenci vključili v delavnice, kjer so izdelovali različne tovor-

njake iz škatel, kartona in drugega odpadnega materiala. Med živahnim delom so

ustvarili domiselne nevsakdanje tovornjake - tovornjake smučarje in drsalce ter

tovornjake plavalce. V kuhinji pa so pod vodstvom tovornjakovih mamic nastali

mamljivi mafini. Kulturni dan smo zaključili z razstavo tovornjakov v telovadnici

in čajanko v knjižnici, kjer smo se posladkali s slastnimi mafini in popili skodelico

čaja. Učenci so odnesli tovornjake domov, da se bodo lahko še nekaj časa z njimi

igrali.

Bojana Verčkovnik

Stran 6

Nogometna tekma v PP-ju

Športni dan je bil jesensko obarvan

V ponedeljek, 24. septembra 2012, smo imeli nogometno tekmo. Bilo je zelo lepo vreme, ki smo ga bili vsi

veseli. Punce smo izzvale fante na nogometno tekmo. Razdelili smo se v dve ekipi. Vsaka je želela zmagati.

Me punce smo dobile drese, ki nam jih je prinesla učiteljica Petra. Tekma je bila zelo napeta in vsi smo se zelo

borili. V to tekmo smo vložili veliko truda. Imeli smo se fajn.

Učenki Nika Marenec in Barbara Teran, 2. VS

Za dobro razgibavanje smo se najprej odpravili v park, kjer smo učenci in učiteljice že drugič tekli Tek pod-

nebne solidarnosti. S polnimi pljuči svežega zraka smo se nato podali še na pohod skozi gozd. Vzeli smo si

čas in malo raziskali življenje v gozdu, nabirali plodove (Pst! Nekdo je našel celo jurčka in nekaj drugih gob!).

Zelo zabavno je bilo tudi, ko smo si v zavetju gozda privoščili še malico iz nahrbtnika. Čeprav smo se imeli

lepo, se nam je mudilo nazaj na domsko dvorišče, kjer smo se na kostanjevem pikniku posladkali s pečenim

kostanjem.

Kristina Višaticki

Stran 7

Tek podnebne solidarnosti

Delovni dan - dobrote jeseni

Tudi letos smo se na naši šoli priključili projektu Tek podnebne solidarnosti, ki poteka pod okriljem sloven-

skega Karitasa. Projekt je potekal v dveh delih. Najprej smo 8. 10. 2012 izvedli delavnico o problematiki pod-

nebnih sprememb v povezavi z revščino v Afriki. Delavnica je bila zelo zanimiva. Najprej smo se seznanili s

tem, kaj sploh povzroča človek s svojim onesnaževanjem. Nato smo predstavili zgodbo o dečku Nangiru iz

Afrike in si ogledali kratek film, ki je prikazoval posledice podnebnih sprememb. Skupaj smo se pogovorili o

tem, kaj lahko mi delamo, da zmanjšujemo onesnaževanje okolja. Otroci so sami izbrali namen teka. Drugi

del projekta je predstavljala izvedba teka. Tek je potekal 11. 10. 2012 v okviru športnega dne. Vsak učenec je

dobil listek s svojo štartno številko, na katerem je bil napisan tudi namen teka. Učenci so tekli vsak po svojih

močeh. Pomembno je, da smo preživeli lep dan in da smo dobili občutek, kako malo je potrebno, da lahko

pomagamo tistim, ki živijo v zelo težkih razmerah.

Kristina Višaticki

Na lep jesenski petek je posebni program spoznaval vse dobrote, ki nam jih lahko ponudi ta letni čas. V par-

ku smo opazovali in poslušali jesensko jutro, med sprehodom pa tekmovali v nabiranju jesenskih plodov.

Nato smo ustvarjali po skupinah, kjer se je 1. skupina posebnega programa izkazala v izrezovanju in okraše-

vanju buč. Med njimi je najbolj bodel v oči strašni gusar. 2. skupina pa je izdelovala lesene igrače in jih okra-

sila z jesenskimi plodovi. 3. skupina posebnega programa pa je naše delo nagradila z okusnim jabolčnim

zavitkom in kompotom.

Petra Marčič

Stran 8

Obljubimo, da se naslednje leto spet vidimo na mednarodni likovni

delavnici mladih v Mariboru

Letošnja delavnica je potekala v sklopu prireditev ob 50-letnici

Centra za sluh in govor Maribor. Tema projekta, ki spada v

okvir kulturnega dogajanja »Maribor 2012 – Evropska prestol-

nica kulture, je bila: Moje mesto – Maribor. Srečanje je temel-

jilo na druženju in sproščenem ustvarjanju mladih. Našo šolo

sta zastopali Sara Štefanič in Nika Marenec. Na sami delavnici

jima je bilo všeč, saj je delo potekalo v zelo sproščenem vzduš-

ju. Bili sta zelo ustvarjalni. Svoje delo sta lahko primerjali s svo-

jimi vrstniki, ki sta jih opazovali pri njihovem likovnem izražan-

ju. Letos smo bili povabljeni prvič in obljubili smo, da se nasle-

dnje leto zopet vidimo.

Brigita Marčič

Nogometni turnir v Piranu

Sandi, Nejc , Matic, Andrej, Miha, David in Marina so se 26. septembra 2012 udeležili turnirja v nogometu, ki ga

je v sklopu Specialne olimpijade Slovenije organiziral VDC Koper. Imeli smo se čudovito. V igri smo napredovali

in se uspešno zoperstavljali starejšim sotekmovalcem iz VDC Koper, VDC Sožitje Novo mesto, Sožitje Maribor in

Sožitje Ptuj. Tekme so bile odigrane v športnem duhu, dosegli smo več zadetkov, ki so nam dali vedeti, da smo s

primernimi treningi vse bližje najboljšim ekipam. Vreme nas je ubogalo, dež smo pregnali in se po tekmovanju

odpravili na zaslužen dunajski zrezek s pomfrijem. Že naslednji dan se je po šolskih hodnikih govorilo, da smo

zmagali vse tekme. Če dobro premislimo, smo tudi jih, a na nek čisto naš, poseben način. Želje učencev so bile

pristne, še najbolj nas je spremljala ta, da se naj »fajn« imamo. In res smo se imeli…

Ko smo se vračali domov, je bilo v kombiju veselo – Matičevi CD-ji so prišli prav.

Janko Stergar in Petra Marčič

Stran 9

Zbirali smo igrače za socialno ogrožene otroke

V mesecu decembru so Nika, Tomaž, Boštjan, Andrej in Sandi zbirali igrače za otroke, katerih starši so v finančni

in socialni stiski in jim jih ne morejo privoščiti. Napisali smo obvestilo za starše in naredili plakate. Zbrali smo

pet velikih škatel različnih igrač; največ je bilo plišastih, pa tudi nekaj didaktičnih ter »klasičnih« - avtomobilč-

kov ipd. Igrače so prinesli učenci in učitelji naše šole. Vodja zbiralne akcije je bil Andrej. Pri skrbi za to, da bomo

otrokom predali čiste igrače, nam je prijazno pomagala naša gospa Lojzka. Igrače smo predali ga. Valeriji s CSD

Slovenska Bistrica. Dejala je, da bodo igrače prišle v prave roke. Hvala vsem, ki ste pomagali pri dobrodelni akci-

ji.

Ekipa Zmorem sam

»O, kako je dober ta med!«

16. novembra 2012 je bil dan slovenske hrane. Tudi na naši šoli smo ga začeli s tradicionalnim slovenskim zaj-

trkom. V naši jedilnici smo v svečanem vzdušju jedli živila slovenskega porekla: kruh, maslo, med, mleko in

jabolka. Izvedeli smo, kaj najraje zajtrkujejo učenci naše šole in se pogovorili o tem, kaj je zdravo jesti za zaj-

trk. Spoznali smo, zakaj je pomembno, da zajtrkujemo vsak dan in zakaj ne smemo jesti preveč naenkrat. Pod-

robno smo spoznali tudi živila, ki smo jih jedli za zajtrk. Program smo popestrili z dramatizacijo pravljice Mojca

Pokrajculja. Ko smo gledali lisico, kako liže med, so se nam začele že pošteno cediti sline. Na koncu nas je obi-

skal še čebelar, ki nam je povedal nekaj zanimivosti o čebelah. Lahko smo ga tudi kaj vprašali. Potem smo vsi

skupaj odhiteli v jedilnico, kjer nas je že čakal zajtrk.

Kristina Višaticki

Tudi nas sta obiskala Božiček in dedek Mraz

V petek, 21. decembra 2012, smo imeli zadnji šolski dan v letu 2012. Najprej smo s proslavo počastili dan samo-

stojnosti, kjer smo spoznali lepote Slovenije, slovensko ljudsko pravljico Janček ježek in slovenske živali. Naša

Orffova skupina pa nas je s svojim igranjem popeljala v božični čas. Nato nas je na domskem dvorišču presenetil

dedek Mraz, ki je prinesel darila za vse učence. Bili smo jih zelo veseli. Dan smo zaključili z božičnim plesom v

telovadnici, ki smo jo že prej okrasili z različnimi okraski. Tudi v domu so otroci okrasili prostore, razmišljali o

božičnih željah in se pripravljali na prihod dobrega moža v rdečem. Božičku so pripravili dobrodošlico, dramati-

zacijo pravljice ter se z njim pogovarjali. Učenci in učitelji smo rajali ob božični glasbi in se veselili prihajajočih

praznikov.

Renato De Corti

Stran 10

Ptice pozimi

Na naravoslovnem dnevu smo obnovili znanje o tem, kako lahko v hudem mrazu poskrbimo za ptice pozimi.

Nato smo pri gospodu Marjanu Zafošniku spoznali ptice iz toplih krajev. Povedal nam je, da njegove ptice tudi

pozimi rade priletijo na prosto – v nezastekljeno kletko. Papagaji so se nam prav radi razkazovali v svojih pisa-

nih barvah. V zadnjem delu našega dopoldneva smo imeli še delavnice. Izdelali smo krmilnice iz plastenk in

glinenih lončkov. Nekaj smo jih napolnili s semeni in jih obesili na drevesa v domskem parku.

Metka Šmon

Stran 11

Učenci posebnega programa delali v VDC Polž

Mimoidoči so se ustavljali in nas občudovali

Pustni čas je čas, ko se lahko za kratek čas spremenimo v svoje junake. Našemimo se v maškare ter se udele-

žujemo raznih pustnih povork. Na ulicah srečujemo Rdeče kapice, klovne, leve, zajčke, rožice, Pike Nogavičke,

čarovnice, razne otroške junake iz risank. Običaj izhaja iz pradavnine, ko so naši predniki verovali, da bodo na

ta način pregnali zimo in priklicali pomlad. Tudi v domu smo letos pustovali. Vsak si je lahko izbral svoj kostum

in se za kratek čas prelevil v svojo »drugo« podobo. Vzgojiteljica Silva je pokazala velik talent v maskiranju, kar

si lahko pogledate tudi med fotografijami. Tako namaskirani smo se odpravili skozi center mesta. Mimoidoči

so se ustavljali in nas občudovali. Medtem smo v domu pripravili maso za pustne krofe. Ob prihodu naše

povorke je dom že dišal po tej pustni sladici. Naredili smo še nekaj skupinskih slik za spomin in se mastili s kro-

fi. Dan v preobleki je hitro minil in že spet čakamo drugo leto.

Renato De Corti

Boštjan, Andrej in Sandi so zavijali metle v celofan; Andrej in Sandi sta delala eno fazo delovnega postopka,

medtem ko je v drugi fazi Boštjan delal z uporabnikom Rudijem. Fantje so bili za isto mizo, tako da so tudi kak-

šno »po moško« razdrli. Tomaž je bil razpoložen za delo; na svojem klasičnem delovnem mestu je sestavljal

objemke in klepetal z gospo Marijo. Sandi je po koncu dela malo potarnal, da ga bolijo roke, tudi Andrej in

Boštjan sta dejala, da sta malo utrujena. Kako bo šele, ko bo tovrstno delo postalo njihova vsakdanja rutina?

Janko Stergar

Bovling, pica in »muskelfiber«

Konec januarja smo bili Nika, Andrej, Boštjan, Tomaž in Sandi ter dve učiteljici in učitelj na bovlingu. Ker je prejš-

njikrat učitelj Janko zafrknil, da nismo šli »bovlat« že takrat, smo se odločili, da bomo tokrat odšli v Planet Tuš,

seveda s prejšnjo rezervacijo. Rezervirali smo dve stezi, si naročili ledeni čaj ter si nadeli »superčevlje« - seveda

smo se morali pred tem prepričati, kakšno številko noge imamo in sami plačati svoj znesek na računu. To so bile

prigode! Bovling je hitro minil, mimoidoči so nas ob našem občasnem navijanju in vzklikanju nemalokrat začude-

no pogledovali, a mi se nismo pustili. Uživali smo v vsakem uspešno izveden metu – seveda smo na stezi izstopa-

li tudi po našem »svojstvenem« stilu metanja. Po dvournem »športanju« smo bili že kar lačni. Kaj smo pojedli?

Ugibajte! Ali poglejte naslov prispevka... Dan potem so fantje in dekle tarnali nad bolečinami v mišicah, korenjak

Sandi je celo ugotovil, da bi bil obisk šole za njegove boleče noge pač preveč. »Mukselfiber« je naredil svoje. Je

pa učiteljica Petra pokazala, kako se streže stvarem na bovlingu – profesionalka, vam povemo. Na poti domov

smo uživali ob »pravi« radijski postaji in »pravi« pesmi. Kombi se je pozibaval v ritmih narodnozabavne glasbe...

Ekipa Zmorem sam

Slabo vreme, veter in keksi = zbiranje papirja

V mesecu februarju smo zbirali star papir. Mrzlega vremena z

vetrom se nismo ustrašili. Hišnik Konrad je vozil kombi, mi pa

smo pobirali papir med bloki, pred garažami v bližnji okolici.

Ljudje so nam mahali skozi okna, nas pozdravljali in nam celo

nastavili kekse. Teh smo se še posebej razveselili. Zbrali smo

ogromno papirja, za kar ste zaslužni predvsem vi, zato hvala

vsem, ki ste nam ga pomagate zbirati.

Učenci 2. VS

Stran 12

Stran 13

Dva obiska ob slovenskem kulturnem prazniku

Tudi v tem šolskem letu smo ob slovenskem kulturnem prazniku počastili spomin na Franceta Prešerna. Praz-

nik smo obeležili v šolski knjižnici in telovadnici. Letos nas je s svojim obiskom počastil sam France Prešeren, ki

nam je skupaj s šolsko knjižničarko, gospo Darinko Jelid - Bizjak, razkril nekatere podrobnosti iz svojega življen-

ja. Pogovor je bil zelo zanimiv: učenci so izvedeli marsikaj o Francetovi mami in očetu ter o Vrbi, seveda je bilo

nekaj besed namenjenih tudi ljubezni in še drugim radostim, nekaj pa celo tistim bolj žalostnim temam, ki so

bile stalne spremljevalke pesnikovega življenja. Učenci so sodelovali z velikim zanimanjem, dobili odgovor na

marsikatero postavljeno vprašanje, bili veseli sladkih fig, posamezniki so znali deklamirati celo dele Prešerno-

vih pesmi – tudi Povodnega moža. Zanimiva predstavitev je bila podprta tudi z računalniško tehnologijo – na

ta način smo spoznali, da je največji slovenski pesnik resnično največji, ker živi v srcih in glavah ljudi tudi v

današnjem času, saj smo lahko prisluhnili tudi priredbam in uglasbitvi njegovih pesmi. Kreslin in Čuki nam

bodo ostali v spominu tudi na ta način. Ob koncu pogovora s Francetom Prešernom smo ob klavirski spremlja-

vi učiteljice Metke Šmon skupaj zapeli slovensko himno. A to še ni bilo vse! Sledila je »selitev« v telovadnico,

kjer so se nam predstavili učenci iz OŠ Poljčane s svojo folklorno skupino. Bilo je zelo zabavno. Ko so končali s

plesom, so nas povabili, da se jim pridružimo na plesišču in nas naučili plesati en preprost ljudski ples. Takrat

sta se dva svetova zbližala in postala eno. Podali smo si roke, se pomešali med seboj in pokazali, kako bi se naj

v resničnem življenju izvajala integracija. To se je slišala harmonika, ploskanje rok in topotanje nog... Bilo je

prijetno, razgibano in hkrati poučno.

Darinka Jelid - Bizjak

Janko Stergar

O radostih in stiskah odraščanja na medobčinskem otroškem

parlamentu

V sredo, 13. februarja 2013, smo na OŠ Minke Namestnik - Sonje organizirali in izvedli 22. medobčinski otroški

parlament na temo ODRASLOST – radosti in stiske odraščanja.

Parlament je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je potekal na OŠ Minke Namestnik - Sonje, drugi del pa na Obči-

ni Slovenska Bistrica. Na osnovni šoli so se učenci skupaj z mentorji najprej zbrali v knjižnici. Med povabljenimi

sta bila tudi predstavnica Občine Slov. Bistrica, gospa Tamara Osterman in glavni urednik tednika Panorama,

gospod Bojan Sinič. Učenci parlamentarci so zastopali svoje šole. Skupno je bilo iz občin Slov. Bistrica, Poljčane,

Makole in Oplotnica štiriindvajset učencev iz dvanajstih šol. Učenci so bili z žrebom razdeljeni v pet skupin.

Vsaka skupina je imela svojo temo in svojo nalogo, o kateri so razmišljali in se pogovarjali. Pripravljene vsebine

za delo skupin so bile zelo zanimive:

• odraščanje – proces spreminjanja posameznika in telesno dozorevanje,

• odraščanje – čustva in čustvovanje,

• odraščanje – spremembe v odnosih z vrstniki,

• odraščanje- spremembe v odnosih s starši in odraslimi,

• odraščanje – odgovornosti in pravice.

Vsaka skupina se je naloge in predstavitve lotila na svoj način. Učenci so povedali svoja mnenja, ugotovitve in

ideje. Vzdušje je bilo sproščeno in delovna vnema velika.

Po predstavitvah je sledil plenarni del na Občini Slovenska Bistrica, kjer je navzoče pozdravil župan dr. Ivan

Žagar. Na občini so skupine ponovno predstavile svoje delo. Delovno predsedstvo v zasedbi Ane, Ajde in Mela-

nije je usmerjalo debato. Oblikovali so sklepe in teme za naslednji otroški parlament ter izvolili predstavnike za

regijski in republiški otroški parlament, Roka Baarona in Evo Sevšek.

Zdenka Černelič

Stran 14

Stran 15

»Juhuhu, gremo na kegljanje in judo!«

Aljaž in Sara sta se preizkusila v proizvodnem delu

Učenca 8. razreda v tednu od 11. 2. do 15. 2. 2013

nista imela pouka, ampak tehniške dni z naslovom

PROIZVODNO DELO. Spoznala sta, kako poteka pro-

izvodno delo v tovarnah. S posebnim strojčkom sta

obračala rokavice in jih zlagala. Morala sta se kar

potruditi, saj sta morala do konca tedna zložiti

določeno število rokavic. Delo je potekalo v prijet-

nem in sproščenem vzdušju. Učenca sta se zelo

potrudila in ... uspelo jima je - zložila sta vse rokavi-

ce!

Kristina Višaticki

6. marca smo imeli športni dan. Na športnem dne-

vu so se učenci pomerili v kegljanju ter spoznali

osnovne ideje in tehnike juda. Pri spoznavanju z

judom nam je pomagal trener Uroš Bučan, ki nam

je pokazal osnovne padce in prijeme pri judu ter

nas z zabavnimi igrami popeljal do spoznavanja s to

čudovito borilno veščino. Naučili smo se tudi poz-

draviti ter spoznali, zakaj je potrebno sočloveka

vedno spoštovati in mu spoštovanje tudi izkazati.

Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v kegljanju, kjer

so učenci zelo uživali ter se na sproščen način preiz-

kusili v tekmi s svojimi sošolci in sošolkami. Seveda

je potem sledila slavnostna podelitev medalj in pri-

znanj ter ples.

Janko Stergar in Petra Marčič

Bili smo na koncertu Modrijanov, Čukov, Adija Smolarja …

V nedeljo, 17. marca, smo bili učenci in učitelji v sklopu projekta »Zmorem sam« na koncertu v mariborski Dvo-

rani Tabor. Na koncertu se nam je pridružila tudi Tomaževa mama. Bilo je nepozabno. Na koncertu je bil tudi

predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Dobrodelni koncert je priredilo društvo Namesto pike vejica. Uži-

vali smo v pesmih Čukov, Modrijanov, Alfija Nipiča, Nine Pušlar, Adija Smolarja, seveda se nam je pridružila tudi

Majči. Sandi, Boštjan in Andrej so se tresli od vznemirjenja, Sandi je »juckal«, Boštjan je vprašal: »Kdaj bo

Nosa?« se obrnil k učiteljici in ji rekel, da potrebuje telefon. Andrejev komentar »Kak je lepa, bom slikal!« pove

vse. Boštjana je tudi zanimalo, kdaj bo šel na oder, tako vznemirjen je bil. Ko so zaslišali pesem Ti, ti moja rožica,

so se tudi zazibali v ritmu, ploskali in peli ter se smejali. Bili smo kar opazni – živahni in veseli. Učiteljica Petra je

dejala, da je trebušne mišice že dolgo niso tako bolele.

Ekipa Zmorem sam

Stran 16

Presenečenje za vas, drage mame

25. marca smo učenci, učenke in učitelji naše mame povabili na zdaj že tradicionalno praznovanje materinskega

dne. Na samo prireditev smo se pripravljali več mesecev. Učiteljica Darinka Jelid – Bizjak je za predstavo priredila

besedilo dobro znane pravljice Pepelka. Učiteljica Metka Šmon ja za njo napisala glasbo za Orffove instrumente,

učiteljica Brigita Marčič pa je izdelala kulise. Šivali smo tudi kostume, naredili sceno in vabila ter predvsem veliko

vadili. S Pepelko smo se predstavili našim mamam, babicam in drugim članom ožjih in širših družin naših učen-

cev. Po aplavzu sodeč so bili nad predstavo navdušeni. Po predstavi je sledil klepet in druženje ob kavici, soku,

sadju in pecivu. Bilo je prijetno. Mame smo presenetili tudi z darilcem – ročno izdelano verižico, v prav tako roč-

no izdelani darilni škatlici.

Janko Stergar, Darinka Jelid - Bizjak in Metka Šmon

Stran 17

Materinski dan še v slikah

Stran 18

Delo na vrtu v slikah

Borili smo se za vsako žogo

24. aprila je v dvorani Mladika na Ptuju potekalo področ-

no tekmovanje v nogometu. Našo šolo so zastopali Sandi

Brezovšek, Jernej Lipuš, Aleš Lah, Ana Leskovar, Sara Šte-

fanič in Aljaž Verhovnik. Tekmovanje je potekalo celo

dopoldne. Vsaka ekipa je odigrala štiri težke tekme. Učen-

ci so se borili za vsako žogo in se res izkazali. Ekipa je v

hudi konkurenci osvojila odlično 4. mesto. Posebej pa

čestitamo še dekletoma, ki sta dokazali, da nogomet ni

samo »moška« igra.

Kristina Višaticki

MATP 2013

17. aprila so se učenci posebnega programa Aleš, Bar-

bara in Rok udeležili tekmovanja v MATP, ki ga je znot-

raj Specialne olimpijade Slovenije organizirala IV. Osno-

vna šola Murska Sobota. Na tekmovanju je bilo več kot

80 tekmovalk in tekmovalcev. Po svečani prireditvi, na

kateri je prisostvoval tudi župan, Anton Štihec, in po

dobri malici, je sledilo tekmovanje. Razdelili smo si štar-

tne številke, si zaželeli vso srečo ter se pogumno podali

v »boj« s sedmimi tekmovalnimi postajami, kjer smo

brcali na gol, podirali keglje, metali na koš, vlekli avto-

mobilsko gumo, metali pisane vrečke v balone in se

pomerili v spretnosti rokovanja z loparji. Na koncu je

sledila svečana podelitev medalj in ples. Seveda smo se

zavrteli, se znoreli in se potem izmučeni odpravili proti

domu.

Janko Stergar in Marija Kamenik

Stran 19

V počitnice zakorakali s športom

Specialna olimpijada

V četrtek, 16. maja, je potekala Specialna olimpijada Slovenije. Avtobus je vozil šofer Gregor. Tekmovanje je

potekalo v Ljutomeru. Razdelili smo se v različne kategorije. Vsi smo se odlično odrezali. Eni bolj, drugi manj. Naš

slogan je bil »Ooo, Minke!«. Barbara: »S tekmovanjem sem začela prva. V moji kategoriji so bile še tri tekmoval-

ke. Pometla sem s vso konkurenco! Bravo jaz!« Nika: »Bila sem super tekmovalka v nogometu. Vsi so me pohva-

lili.« Rok: »Skakal sem v daljino. Bil sem peti.» Maja: »Ne morem več, utrujena sem.« (Osvojila 3. mesto!) Miha:

»Najbolj mi je bil všeč ples.« Nejc: »Zmagali smo!!« Imeli smo kosilo in veliko zabavo. Plesali smo do utrujenosti.

Učenka Barbara Teran

Stran 20

V petek, 26. aprila, smo v počitnice zakorakali s špor-

tom. V Športnem parku Slovenska Bistrica smo izvedli

pravo tekmovanje v atletskem mnogoboju. Učenci so se

pomerili v različnih tekih, metu vortexa in skoku v dalji-

no. Vsak razred je tekmoval in se boril zase. Bili so zelo

uspešni. Na koncu pa smo sešteli točke in dobili dve

zmagovalki mnogoboja, ki sta osvojili največ točk. To sta

bili Sanja Šlamberger iz 1. razreda in Sara Štefanič iz 8.

razreda. Sledilo je še prijetno druženje v šolski telovad-

nici, kjer smo zaplesali ob zvokih zabavne glasbe ter

podelili medalje in priznanja učencem.

Janko Stergar in Kristina Višaticki

Igre dobre volje

Vsako leto naši učenci nestrpno pričakujejo nove izzive in druženje na Igrah dobre volje. Letos smo se odpravili v

Maribor, kjer so potekale igre pod okriljem Doma Antona Skale. Preizkusili smo se v posameznih nalogah in prid-

no vadili točko za naš plesni nastop. Na igre smo se odpravili dobre volje, prešerno razpoloženi. Vedeli smo, da

bomo dali vse od sebe, da dosežemo čim boljši rezultat. Že na predstavitvi zavodov smo »zažigali«. Dolgotrajne

vaje so obrodile sadove v velikem aplavzu ob koncu naše plesne točke. Sicer pa ne vidite vsak dan plesati čarlsto-

na ob zvokih skupine Čuki in Majči. Sledilo je pet iger, ki so bile nastavljene po knjižni predlogi Jerce Legan Cvikl z

naslovom Drevo. Spretno smo vijugali med senčniki, nosili zvezde, pobirali dežne kaplje in še marsikaj. Organiza-

torji so poskrbeli za odlično vzdušje. Med posameznimi nalogami so dogajanje popestrili z glasbenimi vložki.

Vrhunec pa je bil seveda nastop Tanje Žagar, ki je ogrela publiko in tekmovalce. To je bilo noro!!! Skoraj smo

pozabili, da nas čakata še dve igri. Dan se je prevesil že v pozno popoldne, ko smo se utrujeni odpravili proti

domu. Bogatejši smo bili za nova spoznanja, izkušnje in spomine. Seveda pa so se spletla tudi nova prijateljstva

med tekmovalci in spremljevalci.

Renato De Corti

Dobrodelna prireditev

15. maja 2013 smo se učenci naše šole predstavili na dobrodelni prireditvi To sem jaz. Najprej so naši Orfeki

zaigrali šolsko himno Minkina četica, nato pa je vse zbrane pozdravila gospa ravnateljica. Kaj vse znamo in zmo-

remo, so pokazali lutkarji z igrico Mamica, kje si in učenci posebnega programa z deklamacijo Jaz. Vsi učenci pa

smo se predstavili v igri Pepelka, kjer smo tudi peli, plesali, igrali na instrumente in pokazali, da dobrota vedno

zmaga.

Na prireditvi pa se nismo predstavili samo s programom. Na stojnici smo razstavili tudi naše izdelke, ki so jih vsi

občudovali. Na koncu pa smo se skupaj z obiskovalci posladkali s pecivom, ki so nam ga prijazno podarile gospe

iz Društva žena Hoče – Slivnica in Makole. Prireditev si je ogledalo veliko ljudi. Prišel je tudi župan občine Slov.

Bistrica. Vsi so darovali prostovoljne prispevke, s katerimi bomo opremili našo sobo za sproščanje. Hvala vsem!

Aleš Lah in Ana Leskovar

Stran 21

Stran 22

Organizirali smo področno tekmovanje v atletiki

23. maja je naša šola v Športnem parku Slovenska Bistrica organizirala področno tekmovanje v atletiki. Obis-

kalo nas je 6 šol: OŠ Gustava Šiliha Maribor, OŠ dr. Ljudevika Pivka Ptuj, OŠ Juričevega Drejčka Ravne na

Koroškem, III. OŠ Slovenj Gradec, OŠ Lenart in OŠ Stanka Vraza Ormož. Dan smo začeli s prijetnim družen-

jem, saj nas je poleg naše ravnateljice pozdravil tudi župan, gospod Ivan Žagar. Sledil je kratek kulturni pro-

gram, ki so ga pripravili učenci naše šole. Predstavili smo se s plesno točko, v svet glasbe pa nas je popeljala

Orffova skupina, ki je zaigrala našo himno. Na koncu smo poskrbeli za pravo presenečenje, saj nas je obiskal

pevec Miran Rudan, ki nas je zabaval s svojimi pesmimi. Nato je bil čas za resne stvari - začelo se je namreč

tekmovanje. Učenci in učenke so se pomerili v naslednjih disciplinah: teku na 60 m, 300 m in 1000 m, skoku

v daljino in višino ter metu vortexa. Na koncu je sledila še prava poslastica atletskega tekmovanja - štafeta 4

x 100 mešano. Našo šolo je zastopalo 5 pogumnih tekmovalcev, ki so se trudili in se borili v hudi konkurenci.

To so bili: Sandi Brezovšek, Tanja Leskovar, Aleš Lah, Sara Štefanič in Aljaž Verhovnik. Posebej moramo izpo-

staviti Saro Štefanič, ki je ponovno blestela in osvojila kar 5 medalj (dve zlati in tri srebrne). Odlično se je

odrezal tudi Aljaž Verhovnik, ki je zasedel 2. mesto v teku na 1000 m. Zadnje atome moči pa je iztisnila iz

sebe tudi naša štafeta in si pritekla 2. mesto. Dan smo zaključili s svečano podelitvijo medalj, katere je

podeljeval naš častni gost in dolgoletni tekmovalec v suvanju krogle, Miro Vodovnik.

Kristina Višaticki

Dobrodelna prireditev v slikah

V posebnem programu smo letos pričeli s projektom Zmorem sam, katerega glavni namen je bil razvijati čim več-

jo samostojnost učencev v širšem socialnem okolju, si pridobiti novih delovnih znanj in biti čim bolj aktiven.

Hodili smo v Center za starejše Metulj, dobro sodelovali z VDC Polž in šli malo v življenje, kot temu pravimo:

doživeli smo nogometno tekmo, šli smo v kino, na bowling in seveda, najslajše , na koncert, kjer so peli tudi

Modrijani. Ponosni smo na to, da smo uspešno zbirali hrano za muce in pse v mariborskem azilu in da smo bili

uspešni pri zbiranju igrač za socialno ogrožene otroke. Učenci so uživali, mi pa tudi. V prihodnjem letu bomo s

projektom nadaljevali in ga še nekoliko poglobili ter razširili. Z direktorico VDC Polž in vodjo Centra za starejše

Metulj smo se že dogovorili za nadaljnje sodelovanje.

Janko Stergar

Projekt Zmorem sam

Stari in novi razgledi

Tudi letos smo se na šoli zbrali planinci. Vzeli smo pot pod

noge, da bi ujeli kar se da lepih razgledov po naši okolici.

Nekaj lanskih poti nam je bilo tako všeč, da smo jih želeli v

letošnjem šolskem letu prehoditi še enkrat. Privoščili smo si

tudi nove cilje, kot sta Piramida nad Mariborom s prekras-

nim izhodiščem v mariborskem mestnem parku in Boč, ki

nam je buril domišljijo s svojimi kraškimi in botaničnimi zna-

čilnostmi.

Prav vsak letošnji pohod je med nami poglobil prijateljske

vezi.

Planinci in mentorici Stanka Skušek in Ivica Kolar

Ekoprojekt Modri Jan - Moč vetra in šport

V šolskem letu 2012/13 smo bile učenke Tanja Leskovar in Vanesa Gaberc iz 6.r ter Marina Vidmar iz PP, pod

vodstvom mentorice Bojane Verčkovnik vključene v ekoprojekt Modri Jan, kjer smo raziskovale moč vetra in

športe, ki so povezani z uporabo vetrne energije. Tekom projekta smo z izkustvenim učenjem spoznale, da giba-

nje zraka občutimo kot veter. Z različnimi poskusi smo ugotavljale moč vetra in odvisnost premikanja različnih

predmetov glede na veter (listi, palčke, čolni …). Spoznale smo vetromer, s katerim merimo jakost vetra, vre-

menskega petelina in vetrne vreče, ki kažejo smer vetra. Iz odpadne embalaže smo izdelale vetrnico in preizkusi-

le njeno uporabnost. Na prognostičnih kartah in satelitskih posnetkih smo opazovale gibanje vetra. Ugotovile

smo, da je sila vetra zelo uporabna in koristna (opraševanje, mlini in elektrarne na veter, pomorstvo …) Seznani-

le smo se z različnimi vrstami športov, ki za izvajanje potrebujejo moč

vetra. Poseben poudarek smo namenile kajtanju, učencem dokaj

neznanemu športu. Spoznale smo, kaj je kajtanje, kdo lahko kajta,

kako se naučimo kajtanja in katero opremo potrebujemo zanj. Sesta-

vile smo kajt, ga preiskusile in predstavile tudi drugim učencem. Ob

zaključku projekta nas je obiskala športnica ga. Sandra Pirš, ki se

ukvarja s kajtanjem. Ob prijetnem in poučnem druženju smo izvedele

vse kar nas je zanimalo v povezavi s kajtanjem, s športnico pa smo

izvedle tudi intervju, ki ga objavljamo.

Učenke: Tanja Leskovar, 6.r., Vanesa Gaberc, 6.r., Marina Vidmar, PP1

Stran 23

Intervju s kajtarko Sandro Pirš

Ime in priimek: Sandra Pirš

Rojstni podatki: 17. 1. 1987

Kje stanujete? V Slovenski Bistrici.

Katero osnovno šolo ste obiskovali? OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica.

S katerim športom se ukvarjate? Ukvarjam se s kajtanjem.

Zakaj ste se odločili za ta šport in kdo vas je navdušil? Za ta šport sem se navdušila, ker so se s kajtanjem ukvar-

jali moji prijatelji, meni pa je bil precej neznan. Bilo mi je zanimivo in hotela sem poskusiti.

Kdaj ste se začeli ukvarjati s kajtanjem? S kajtanjem sem se začela ukvarjati pred dvema letoma.

S katero vrsto kajtanja se ukvarjate? Ukvarjam se s kitesurfingom, to je kajtanje na vodi ter s landboardingom,

to je kajtanje na kopnem, na travi ali na pesku. Najbolj mi je všeč kajtanje na kopnem.

Kdo vas je naučil kajtati? Naučili so me prijatelji in moj fant.

Katero opremo potrebujete za kajtanje? Za kajtanje potrebujem padalo, desko za vodo, če kajtam na vodi in

desko za kajtanje po kopnem.

Kje jo kupite? Opremo kupujem preko spleta. Zaenkrat v Sloveniji še nimamo prave trgovine, kjer bi lahko kupila

vso opremo.

Kje trenirate kajtanje? Kajtanje treniram na travniku.

Kako poteka trening kajtanja? Najprej, kar je najbolj pomembno, se je potrebno intenzivno ogreti, vse mišice od

glave do pet, nato brez kakršnih koli pripomočkov dvignemo kajt, da vidimo in se prepričamo, kakšna je danes

moč vetra in v katero smer veter piha, šele nato se lahko postavimo na desko in začnemo z vožnjo, ki pa je naj-

bolj zanimiv del treninga.

Kdo vas spodbuja k temu? K temu me spodbuja moj fant, saj tudi on kajta in predvsem prijatelji, ki sem jih pri-

dobila s tem športom.

Ali hodite na tekmovanja? Ne, zaenkrat še ne hodim na tekmovanja. V Sloveniji imamo dokaj majhno konkuren-

co, sploh, kar se tiče kajtanja z desko po travnikih, za kajtanje na vodi pa imam še premalo izkušenj.

Ali se ukvarjate s kajtanjem samo ljubiteljsko ali si želite ustvariti kariero? Zagotovo bi si želela ustvariti kariero.

Vendar so pri nas slabe vetrne razmere, saj je dovolj vetrovno le spomladi in jeseni in če bi se želela s tem ukvar-

jati profesionalno, bi se morala preseliti ali redno odhajati nekam na vetrovno območje. Ker pa končujem študij,

še to ni mogoče. Bi si pa to srčno želela.

Kdo je vaš športni vzornik? Moji športni vzorniki s področja kajtanja so vsi tisti , ki kajtajo, predvsem pa tisti, od

katerih se lahko kaj naučim.

Kako usklajujete dnevne (služba ali študij) obveznosti s treningi ali tekmovanji? Vedno, ko piha, če je le možno,

dam vse ostale obveznosti na stran, saj je potrebno vsak veter izkoristiti.

Kako poteka vaš običajen dan? Zjutraj vstanem, kaj dobrega pojem in spijem kavico. Če je veter, potem si prip-

ravim nahrbtnik in športno opremo, vzamem tudi veliko steklenico vode in vse to spravim v avto ter se odpel-

jem v Maribor na športno letališče, kjer so nam dovolili, da uporabljamo njihov travnik. Tam pričnem s kajtan-

jem, kar traja nekje do 17.00 ali 18.00 ure. Nato se utrujena odpravim domov.

Stran 24

Stran 25

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni? Najbolj sem ponosna, da sem se naučila premagati strah, tudi takrat, ko

mi je najtežje. To je pri tem športu nujno. Vendar mislim, da je tudi strah za ta šport obvezen, saj, če te ni nič

strah vetra, potem se nekako ne zavedaš nevarnosti. Lahko se zgodijo poškodbe in nesreče.

Vaši načrti za prihodnost: Načrt za prihodnost je zagotovo ta, da še malo bolj osvojim kajtanje na vodi, da se

naučim kajtanja v vseh kategorijah, tudi na snegu ter da si vzamem še več časa za ta šport.

Ali je v Sloveniji kajtanje razširjen šport? Ne, mislim, da je še vedno veliko mladih in tudi starejših, ki za ta

šport še sploh niso slišali, mislim pa, da smo že toliko aktivni, da nas lahko že na marsikaterem travniku opazi-

jo, se nam ponavadi tudi pridružijo ter se pozanimajo, kaj počnemo, kakšen šport je to.

Nasvet za vse mlade, ki se želijo ukvarjati s kajtanjem: Mislim, da je to res šport, ki te lahko prevzame. Poteka

v naravi, na svežem zraku, za veter pa že na splošno vemo, da je za človeka zdravilen in dobro vpliva nanj. Mis-

lim, da je to šport, ki bi lahko v okrilje vzel veliko drugih športov. Treniraš svojo moč, kondicijo, izredno moraš

biti vztrajen in previden. Zajema toliko veščin, da je res vreden, da se z njim ukvarjaš.

Učenke:

Tanja Leskovar, 6. r.

Vanesa Gaberc, 6. r.

Marina Vidmar, PP1

Tudi učenci 1. a in 3. a razreda smo pod vodstvom mentorice Bojane Verčkovnik sodelovali v Ekoprojektu

Modri Jan na temo Sončne značke. Ekonalogo smo pričeli z obravnavo pesmi Dobro jutro, sonce, ki je kas-

neje postala vsakodnevna pesem našega jutranjega pozdrava. Z dramatizacijo pesmi smo kot ptički poleteli

k soncu, ki nas je napolnilo s pozitivno energijo, ki smo jo nato oddajali in poklanjali tudi drugim. Spoznali

smo, da je sonce simbol pozitivnih čustev in zato smo si izdelali sončne značke, ki so ponazarjale naše dobro

počutje. Ob koncu vsakega šolskega dne smo pokazali, kako smo se počutili, utemeljevali svoj izbor in nava-

jali dejavnike, ki so pripomogli k našemu počutju ter vodili dnevnik počutja in slovar čustev. Ob lutki Vesel-

ka, njegovega brata Žalostka in sestre Jeze smo spoznali, da imajo čustva tudi svoje barve, preizkušali smo

vpliv glasbe na naše počutje in ob različnih glasbenih zvrsteh slikali čustva ter jih izražali z gibanjem. Skozi

socialne zgodbe in ob uporabi socialnih kart smo razvijali spretnosti skupinskega reševanja problemov, izra-

žanja in sprejemanja mnenj ter se učili dogovarjanja.

Učenci 1. a in 3. a razreda

Ekoprojekt Modri Jan - Sončne značke

Stran 26

Jutranji pozdrav izvajamo vsak ponedeljek približno dvajset minut pred poukom. V tem šolskem letu smo si

izbrali tematski sklop Šport, s poudarkom na skupinskih športih z geslom »Kdor se skupinskemu športu

posveča, se mu krog prijateljev poveča.« Zaposleni opažamo, da imajo naši učenci zelo radi šport, aktivno

sodelujejo na različnih športnih tekmovanjih in posegajo po najvišjih rezultatih, zato menimo, da je bila ta

tema ravno pravšnji izziv za učence. Naše jutranje druženje je bilo nogometno obarvano, izbrali smo glavne-

ga frajerja, ki je spoštoval primerno obnašanje in vedenje pri športni vzgoji, pogovarjali smo se o prehrani,

ki nam daje veliko energije za športno aktivnost, nekaj minut smo namenili tudi jutranji telovadbi, povabili

športnika in se seznanili s pravili borilnih veščin, spomnili smo se načel »fair playa« in uživali v Jutranjem

pozdravu 6., 7. in 8. razreda, ki so ga namenili prav evropskemu košarkarskemu prvenstvu. Prav tako smo se

pogovarjali o poškodbah pri športu in kako jih preprečimo ter s športnimi igrami izbrali glavnega frajerja

oddelka na šoli in čestitali vsem, ki praznujejo rojstni

dan.

Petra Havaj

Jutranji pozdrav

Stalna dejavnost se je že šesto šolsko leto izvajala v Domu šole. Druženje, ustvarjanje, učenje, sprostitev in

zabava, vključevanje v okolje in inkluzija otrok so rdeča nit druženja učencev doma šole in dijakov, prostovolj-

cev iz Srednje šole Slov. Bistrica.

Z izkustvenim učenjem ustvarjamo na področjih socialnih spretnosti, telesnih in ročnih spretnosti, zdravstvene

preventive ter zabave in sprostitve. Vsako šolsko leto so z drugo temo obarvana naša druženja: Državljanska

vzgoja in etika, Prazniki in običaji na Slovenskem, Igraj se z menoj, Kar zraste tu, je pristno.

Tedensko slišimo vprašanja domskih učencev: Kdaj je vrstniško? A v sredo pridejo Monika, Andraž, Vesna,

Sara, Lucija? A sedaj pa ne bo več vrstniškega? Pa saj drugo leto spet pridejo.

Učenci so mnenja, da je vrstniško učenje v redu, všeč so jim

delavnice, ki jih izvajajo. Vsi, učenci in dijaki si zaslužijo

pohvalo za sodelovanje in prav vsi si želijo, da bi se vrstniš-

ko učenje nadaljevalo.

In tisto, neprecenljivo, kar se vsakokrat zgodi med nami je

S R E Č A.

Zdenka Černelič

Vrstniško učenje

UST

VA

RJA

LI S

MO

...

Stran 27

Barbara Teran

Stran 28

Nejc Medved Nejc Medved

Tamara Korošec

Maja Krhlanko

Nejc Medved Nejc Medved

Nejc Medved

Jernej Kitak

Stran 29

Žan Stopar

Nika Marenec Rebeka Klinc

Andrej Kropec

Marcel Lunežnik

Andrej Kropec Andrej Kropec Andrej Kropec

Stran 30

Nekoč je živela zlata želva, ki je imela zlat oklep. Želela si je zlatega želvaka. Hodila je po celem svetu, da bi ga

našla.

Nekega dne je bila nevihta in želva se je morala skriti. Videla je, da se ji nekaj približuje. Zagledala je zlatega

želvaka. Hotela se je prepričati, če je pravi zlati želvak. Prosila ga je, naj preplava celo jezero in če se bo oklep

še vedno svetil, je pravi zlati želvak.

Želvak je preplaval jezero in oklep se je še vedno svetil. Povabila ga je domov in ga vprašala, če bi se poročil z

njo. Nekaj časa je premišljeval, potem pa se je odločil, da se bo poročil z zlato želvo.

Vzela sta se in dobila štiri zlate želvice. Imela sta pravo zlato družino in živeli so srečno želvasto življenje.

Tanja Leskovar, 6. r.

Zlata želva

Andrej Kropec

Sandi Brezovšek

Stran 31

Sabina Lampreht, Veseli december

Marcel Lunežnik, Prvi dan v domu

Stran 32

Stran 33

KR

ATK

OČ

ASN

IK .

..

Poletje v tvoji sobi

Potrebuješ:

- komplet različnih školjk za izdelavo rožic

- mivko

- debelejši, barvni list velikost A4

- pokrov od škatle (npr. škatle za čevlje)

- škarje

- lepilo

Navodila za izdelavo slike:

1. Barvni list obreži tako, da ga boš lahko nalepil/-a v pokrov od škatle.

2. S svinčnikom rahlo nariši travo in steblo za rože.

3. Z lepilom namaži dele, ki predstavljajo travo in stebla za rože.

4. Na namazano površino posipaj mivko in počakaj, da se posuši.

5. V obliki rože nalepi školjke, pri tem uporabi svojo domišljijo.

6. S svinčnikom rahlo nariši še tipalke za metulja in jih namaži z lepilom, nato

pa posuj mivko.

7. Dve enako veliki školjki uporabi za krila metulja.

Sliko lahko poljubno okrasiš še s kamenčki in drugim naravnim materialom, ki

ga najdeš na plaži.

Če želiš svoj izdelek lahko fotografiraš in pošlješ na šolski elektronski naslov:

group1.osmbmns@guest.arnes.si

Stran 34

Labirint

Več najdeš na www.piki.si/labirint

Stran 35

Pobarvanka

Zvezdana Majhen

POLETJE JE RAJ

Polni načrtov

in svežih idej

čakamo dneve poletja.

Šola bo le še

pozabljen muzej,

star najmanj štiri stoletja.

Vse bo drugače -

poletje je raj,

kjer se življenje pretaka!

A malce pomisli,

da čas - policaj

tudi v svobodi tiktaka.

Stran 36

Uredniški odbor: učenci OŠ Minke Namestnik - Sonje in učenci doma pri OŠ Minke Namestnik - Sonje

učitelji in vzgojitelji šole in doma

Kristina Višaticki

Petra Havaj

Jezikovni pregled: Darinka Jelid - Bizjak

Oblikoval: Borut Merčnik

Fotografije: arhiv OŠ Minke Namestnik-Sonje in doma pri OŠ Minke Namestnik-Sonje

Avtor slike na naslovnici: Rebeka Klinc

Šolsko leto: 2012 / 2013