glasilo na republi~kiot centar za poddr{ka na lica so...

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXVIII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Multimedijalen performansSONCE VO USTATA




C M Y B

CM

YB

Pozitivniot ishod od pretstavata Maliot Princ i pridobivkite od istata vorazvivaweto na samodoverbata na licata so intelektualna popre~enost bea motiv zapovtorna sorabotka so teatarskata grupa Teatar Pi .

Ovojpat vo malku poinakva izvedba, del od korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje pred kamera gi izrazija svoite novogodi{ni poraki do svetot. Seto ova vo vid namultimedijalen performans be{e prezentirano na 25.12.2014 godina vo prostoriite nagalerijata Kora, kade korisnicite i nivnite roditeli imaa mo`nost da go prosledatistiot. Za site zainteresirani ovaa izvedba e dostapna na .

“ ”

“ ”

YouTube

Hristijan Stojkoski, korisnik nasocijalniot klub - PORAKA Prilep

i u~esnik na karnevalot popovod Pro~ka vo Prilep



2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociMart 2015 g. Broj 1, god. XXVIII

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Poraka od Ban Ki-mun,Generalen sekretar na ON

Odbeleùvawe na svetskiot den naDaunoviot sindrom

Daunoviot sindrom e genetska pojava predizvikana oddopolnitelen materijal vo 21 hromozom {to rezultira so intelektualnapopre~enost. Soodvetnata zdravstvena grià, programite za ranaintervencija i inkluzivnoto obrazovanie, kako i soodvetniteistraùvawa se vitalni za rastot i razvojot na poedinecot so Daunovsindrom.

Vo dekemvri 2011 godina, Generalnoto sobranie na Obedinetitenacii go proglasi 21-vi mart za svetski den na Daunoviot sindrom.Generalnoto sobranie na ON odlu~i, zapo~nuvaj}i od 2012 godina, da goodbeleùva svetskiot den na Daunov sindrom na 21-vi mart sekojagodina, i da gi povikuva site dràvi ~lenki, relevantni organizaciivo sistemot na ON i drugi internacionalni organizacii, kako igra|anskoto op{testvo, vklu~uvaj}i gi nevladinite organizacii iprivatniot sektor, da go odbeleùvaat svetskiot den na Daunoviotsindrom na soodveten na~in so cel da se podignuva javnata svest zaovoj sindrom.

Generalniot sekretar na ON, Ban Ki-mun, odbeleùvaj}i gosvetskiot den na Daunoviot sindrom, gi povikuva site da obezbedatdeka post-2015 celite }e gi vklu~at licata so popre~enost voovozmoùvaweto na ednakvost za site.

„Ovaa godina svetskiot den na Daunoviot sindrom se odbeleùvakoga me|unarodnata zaednica se bori da sozdade univerzalna,transformativna agenda za odr`liv razvoj. Vrskite pome|upopre~enosta, ~ovekovite prava i razvojot imaat {irok spektar napra{awa od razvojot koi se odnesuvaat na ekonomski, socijalni isredinski faktori. Sekoja godina na ova odbeleùvawe, potvrduvamedeka licata so Daunov sindrom imaat pravo na celosno uìvawe nasite ~ovekovi prava. Ovaa godina, mora da gi napravime site napori zada obezbedime deka novite odr`livi razvojni celi ja opfa}aatednakvosta i pomagaat da se izgradi ìvot so dostoinstvo za site,vklu~uvaj}i gi i licata so Daunov sindrom i drugite lica so popre~enost.

Licata so Daunov sindrom se soo~uvaat so stigmatizacija,zloupotreba i nedostig na poddr{ka. Premnogu ~esto, nivnitepredizvici zapo~nuvaat rano vo ìvotot koga se isklu~uvaat odsistemite za kvalitetno obrazovanie. Adekvatniot pristap dozdravstvena grià, programite za rana intervencija i inkluzivnoobrazovanie, kako i soodvetno istraùvawa, se vitalni za rastot irazvojot na licata so Daunov sindrom.

Ulogata na semejstvata e centralna vo poddr{kata na licataso Daunov sindrom preku promovirawe na nivniot ednakov status voop{testvoto i nivno ohrabruvawe da bidat sopstveni zastapnici. Voisto vreme, mora da ja priznaeme na{ata kolektivna odgovornost zasozdavawe na uslovi za site lica so popre~enost da sozdavaat vrednipridonesi kon na{ata zaedni~ka idnina. Mora da gi promovirameinkluzivnite politiki i da ja podignuvame svesta za socijalnata pravdaza licata so Daunov sindrom i da pravime se {to e mo`no so cel da imovozmoìme da ìveat kade sakaat i so kogo sakaat, da formiraatsopstveno semejstvo, da rakovodat so sopstvenite sredstva i da jabaraat sopstvenata sre}a.

Gi pozdravuvam site onie koi se borat za pravata i ̀ ivotot nalicata so popre~enost i gi povikuvam i drugite da ja dadat svojatapoddr{ka. Da go koristime svetskiot den na Daunoviot sindrom zazalo`bi koi se odnesuvaat na socijalno praveden i inkluziven svet.”

SODR@INA

2 stranaPoraka od Generalniot sekretarna ON

3 stranaOficijalno pu{ten vo upotrebasocijalniot klub vo Prilep

4 stranaIzmeni i dopolnuvawa naZakonot za socijalna za{tita

5, 6 i 7 stranaAktivnosti na EASPD

8 i 9 stranaAktivnosti na Evropska inkluzija

10 i 11 stranaAktivnosti na Obedineti nacii

11 stranaAktivnosti na CPLIP - PORAKABitola

12 i 13 stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje

14 stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Radovi{

15 stranaAktivnosti na CPLIP - PORAKAStrumica

16 stranaNa{a stranicaMultimedijalen performans“Sonce vo ustata”

3


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Oficijalno pu{ten vo upotreba socijalniot klub zalica so intelektualna popre~enost vo Prilep

Vo prisustvo na golem broj na ~lenovi,prijateli, sorabotnici i poddrùva~i na Centarot zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA Prilep, na 28.01.2015 vo Prilep gradona~al-nikot na op{tina Prilep, Marjan Risteski i pretseda-telot na CPLIP – PORAKA Prilep, Rade Aqakoskioficijalno go pu{tija vo upotreba socijalniot klub zalica so intelektualna popre~enost.

Socijalniot klub funkcionira vo ramkite naCPLIP – PORAKA Prilep i }e opfa}a 20-tina lica sointelektualna popre~enost od op{tina Prilep.Prostoriite na klubot se nao|aat vo starata op{tinskazgrada i se otstapeni na koristewe na CPLIP –PORAKA Prilep od strana na Op{tina Prilep.

Vo renoviraweto i opremuvaweto nasocijalniot klub se vklu~ija Op{tina Prilep, Repub-li~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA, JP Komunalec – Prilep, golembroj na firmi i kompanii od Prilep, kako i samite~lenovi na CPLIP – PORAKA Prilep.

So otvoraweto i zapo~nuvaweto na rabotatana socijalniot klub se zgolemija i pro{irijaaktivnostite na CPLIP – PORAKA Prilep. Edna odredovnite aktivnosti na CPLIP – PORAKA Prilep eodbeleùvaweto na verskiot praznik Vasilica.Tradicionalno praznikot se odbeleà so vrtewe naburek so pari~ka, a voedno ima{e i proslava narodenden na eden od korisnicite na socijalniot klub.

CPLIP – PORAKA Prilep godinava u~estvuva-{e na karnevalot „Pro~ka” koj go organizira op{tinata.^lenovite na organizacijata se pretstavija so svojazaedni~ka maska i so transparenti na koi ja prenesoaporakata„Da si podademe raka za poddr{ka”.

Druga aktivnost {to ~lenovite na CPLIP -PORAKA Prilep koi u~estvuvaat vo rabotata nasocijalniot klub ja sproveduvaa vo izminatiot periodbe{e i zasaduvawe cve}iwa. Aktivnosta se realizi-ra{e na 29 januari vo koja u~estuvaa i roditelite nakorisnicite. Saksiite vo koi gi sadea cve}iwata senapraveni od plasti~na ambalaà, a ~lenovite gi izra-botile doma zaedno so svoite roditeli. Otkako gi zasa-dija cve}iwata licata so intelektualna popre~enostzaedni~ki ja is~istija prostorijata na socijalniotklub, {to e isto taka edna od redovnite aktivnosti.

Socijalniot klub na CPLIP – PORAKA Prilepbe{e poseten od prestavnici na kasarnata „Mir~eAcev”. Tie imaa mo`nost da se zapoznaat so rabotatana organizacijata i na socijalniot klub, i da se druàtso korisnicite. Na krajot od posetata prestavniciteod kasarnata doniraa sredstva koi }e se namenat zarabotata na socijalniot klub. Poto~no, tie kupija~estitki i cve}iwa koi se izraboteni od licata sointelektualna popre~enost, a }e bidat podaroci zanivnite kole{ki po povod 8 Mart.

Na 20 Mart 2015 godina po povod svetskiot denna Daunoviot sindrom vo socijalniot klub na CPLIP –PORAKA Prilep ima{e rabotna aktivnost so ~lenoviteod socijalniot klub i u~enicite od OOU „Stra{oPinxur” od s.Malo Kowari. Decata zaedno crtaa{areni ~orapi koi go simboliziraat 21 hromozom soprisustvo na nastavnik po likovno obrazovanie. Potoasite zaedno se zabavuvaa, igraa i se druèa. U~enicitepreku razgovor so stru~ni lica se zapoznaa soDaunoviot sindrom i koja e pri~inata za nastanuvawena istiot.

Dodeka decata se druèa vo drugata prostorijaima{e tribina na koja prisustvuvaa so roditeli koiimaat dete so Daunov sindrom, defektolozi,patrona`nata slu`ba, psiholog od OOU “Stra{oPinxur” i sociolog. Tribinata zapo~na so razmena naiskustvata na roditelite i zbor zedoa i ~lenkite odpatrona`nata slu`ba pri Zdravstveniot dom – Prilepso nivni sogleduvawa i diskusii vo vrska so rizi~norodenite deca i nivno ponatamo{no sledewe. Tieistaknaa deka neminovna e potrebata od postoewe narazvojno sovetuvali{te koe }e potpomogne za detekcija,sledewe i tretirawe na rizi~no rodeni deca.

4


Izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za socijalna za{tita

Po predlog na Ministerstvoto za trud isocijalna politika, Sobranieto na RepublikaMakedonija usvoi nov Zakon za izmenuvawe idopolnuvawe vo Zakonot za socijalnata za{tita,so koj se voveduva novo pravo - refundirawe nasredstva za nabavka na patni~ki vozila.

Vo prvi~niot predlog na Ministerstvoto zatrud i socijalna politika licata so intelektualnapopre~enost ne bea predvideni so ovie zakonskiizmeni. No, po reakcijata na Republi~kiot centarza poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost– PORAKA do Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika i ~lenovite na Komisijata za trud isocijalna politika pri Sobranieto na RM, voizmenite bea vklu~eni i licata so umerena, te{kai dlaboka intelektualna popre~enost.

Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za socijalnata za{tita izleze vo Slu`benvesnik na RM br.33/05.03.2015 i ve}e e vo sila, a novataglava glasi:

“REFUNDIRAWE NA SREDSTVA ZA NABAVKA NAPATNI^KI VOZILA

^len 213-a

Lice so najmalku 80% invalidnost na dolniteekstremiteti, lice so umerena, te{ka i dlabokaintelektualna popre~enost, potpolno slepo lice sopridru`nik i potpolno gluvo lice moè da podnesebarawe za refundirawe na sredstva plateni kakocarinski dava~ki, danok na dodadena vrednost i akcizaza nabavka na patni~ki avtomobil, so koj }e upravuvapodnositelot na baraweto ili negoviot bra~en drugar,roditel, dete ili drug rodnina koj ̀ ivee so liceto ipome|u niv postoi dol`nost za izdrùvawe soglasnoso Zakonot za semejstvoto, odnosno staratel, a }e sekoristi isklu~ivo za potrebite na liceto za prevoz ipolesna socijalna integracija vo zaednicata.

Baraweto od stavot 1 na ovoj ~len moè da sepodnese edna{ vo period od pet godini za nabavka napatni~ki avtomobil so kupoproda`na vrednost do 10.000evra vo denarska protivvrednost.

Baraweto od stavot 1 na ovoj ~len so potrebnatadokumentacija so podnesuva do Komisija za refun-dirawe na sredstva za nabavka na patni~ki avtomobil,preku nadle`niot centar za socijalna rabota.

Ministerot formira Komisija za refundira-we na sredstva za nabavka na patni~ki avtomobil,sostavena od pet ~lena od koi po dvajca pretstavniciod Ministerstvoto za trud i socijalna politika iMinisterstvoto za finansii i eden pretstavnik odZavodot za socijalni dejnosti, so mandat od dve godini”.

Ponatamu sledat u{te ~etiri ~lena od ovaaglava na Zakonot vo koi se objasnuva celata postapka iprocedurite koi se odnesuvaat na ova novo pravo.

Ponatamu, so novite izmeni i dopolnuvawa,zgriùva~kite semejstva dobivaat zgolemuvawe navisinata na nadomestokot za tro{ocite za smeste-noto lice i nadomestokot za zgriùvawe za 25%,so {to dopolnitelno se zgolemuva neednakviottretman na dràvata kon zgriùva~kite i bio-lo{kite semejstva na deca/lica so intelektualnapopre~enost.

Zgriùva~kite semejstva dobija zgolemuvawena dvata nadomestoci: mese~niot nadomestok zatro{ocite za smestenoto dete iznesuva 7.500 denarii mese~niot nadomestok za zgriùvawe iznesuva 3.125denari. Dopolnitelno, zgriùva~kite semejstvakoristat i poseben dodatok za smestenoto dete vo iznosod 4.300 denari, kako i ednokratna pari~na pomo{. Istotaka, Zakonot za socijalna za{tita predviduvazgriùva~ot koj vo svoeto semejstvo zgriùval licenajmalku pet godini, koj e nevraboten i ne koristi pravona penzija, po napolnuvawe na 62 godi{na vozrast dadobie pravo na pari~na pomo{ vo iznos od 8.000 denari.Od druga strana, biolo{kite roditelite zaradipotrebata od 24-~asovna grià za svoeto dete/lice soumerena, te{ka ili dlaboka intelektualna popre~enostne se vo mo`nost da ostvarat raboten odnos i senao|aat vo sostojba na socijalen rizik. Vakvatasostojba se prodlabo~uva, bidej}i pokraj nemo`nostada zasnovaat raboten odnos, roditelite ne dobivaatsoodvetna poddr{ka od dràvata i se diskrimini-rani vo odnos na zgriùva~kite semejstva. Vakviotneramnopraven tretman predizvikuva golemonezadovolstvo i revolt kaj biolo{kite semejstva.

Poradi toa, RCPLIP – PORAKA pobara odMTSP i Sobranieto na RM da ovozmoàt nadomes-tocite koi gi koristat zgriùva~kite semejstva dabidat dostapni i za biolo{kite semejstva, so {to}e se ovozmoì zajaknuvawe na biolo{kite semejstvaso cel da se spre~i institucionalizacija na nivnitedeca. Osobeno ranlivi se nevrabotenite roditeli isamohranite roditeli koi ne moàt da obezbedatosnovna egzistencija, kako za sebe taka i za svoetodete so intelektualna popre~enost (okolu 2000semejstva). No, ova barawe ne be{e prifateno, abe{e dobieno vetuvawe deka vo idniot perioddràvata }e raboti na re{avawe na ova pra{awe.

Potsetuvame deka lo{iot socijalen status nalicata so intelektualna popre~enost i nivnitesemejstva, pokraj gorenavedenoto, se dolì i na faktot{to edinstveno licata so intelektualna popre~enostne dobivaat nikakva poddr{ka kako nadomestok poosnov na intelektualna popre~enost. Site drugi grupina lica so popre~enost koristat posebni nadomestocipo osnov na nivnata popre~enost – licata so telesnainvalidnost koristat dodatok za mobilnost (7.000denari), slepite lica koristat dodatok za slepilo(7.000 denari) i gluvite lica koristat dodatok zagluvost (4.000 denari).

Se vra}aat povolnostite pri nabavka na patni~ki vozilaza lica so popre~enost

5


Aktivnosti na EASPD

EASPD isprati izve{taj do Obedinetitenacii vo koj se sodràni stavovite na obezbeduva-~ite na servisni slu`bi za lica so popre~enost voodnos na postignatiot napredok za usoglasuvaweso Konvencijata za pravata na lica so popre~enostod strana na Evropskata unija. Vo izve{tajot senaglasuva nedostatokot na evropskata strategija zapopre~enost da ja priznae ulogata na servisniteslu`bi za poddr{ka, i voedno se bara od EU dausvoi „pristap za socijalno investirawe”rekonstruiraj}i ja svojata percepcija za servisniteslu`bi kako „tro{ok”.

Glavnata cel na izve{tajot na EASPD e da jaoceni ulogata {to ja imala EU vo odnos na svoiteobvrski koi proizleguvaat od ratifikacijata naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enostvo dekemvri 2010 godina, fokusiraj}i se na ~lenovitekoi se osobeno relevantni za poddr{ka na sektorot zaservisni slu`bi. Izve{tajot prvo, ja istaknuvaneodamne{nata, va`na promena vo celiot sektor voEvropa, koja be{e svedok na refokusirawe konimplementacija na individualizirani servisni slu`bii orientirani kon liceto, a se vo soglasnost soKonvencijata na ON. Sepak izve{tajot ukaùva dekaima u{te mnogu da se raboti za celosno da se postigneovaa promena vo kulturata. Odgovorot na ovaa potrebapretstavuva glaven predizvik za idnina naobezbeduvaweto servisni slu`bi. Izve{tajotpotencira kako poslednite merki za {tedewe ibuxetskite kratewa na javnite tro{oci vlijaeja nakvalitetot na servisnite slu`bi vo pove}etoevropski zemji {to pak rezultira{e so tendencijakon povtorna institucionalizacija, nedostig napristap do pazarot na trudot i do redovnotoobrazovanie.

Socijalnite servisni slu`bi za poddr{katreba da se smetaat kako instrument za implementacijana Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost. Evropskata strategija za popre~enost, vomomentot glavnata alatka na EU za implementacija naKonvencijata na evropsko nivo, ne uspeva da ja preneseovaa poraka bidej}i zanemaruva strukturno da jaintegrira ulogata na individualiziranite servisi zapoddr{ka. Kako rezultat na toa, na politikite na EUim nedostasuva perspektivata na obezbeduvawetoservisni slu`bi. Ne postojat dovolno preporaki vo EDS(European Disability Strategy) osobeno za licata sointelektualna i mentalna popre~enost, i pokrajsloènite i golemi potrebi za poddr{ka koi sepovrzani so nivnite barawa za servisni slu`bi. Ova epropu{tena mo`nost i e na {teta na ovie lica. EASPDdava preporaki do EU strukturno da gi vklu~ilicata so site vidovi na popre~enost i nivniteslu`bi za poddr{ka vo razvojot na politikite.Instituciite mora celosno da ja integriraat

strategijata vo Evropskiot semestar, koj pak, vomomentot e glavnata alatka na EU za vlijanie vrznacionalnite socijalni politiki.

Procenka na EASPD za ~lenovite od Konvencijatana ON za pravata na lica so popre~enost

Vo izve{tajot na EASPD osobeno se analiziraimplementacijata na onie ~lenovi od Konvencijata naON za pravata na lica so popre~enost koi direktno seodnesuvaat na obezbeduvaweto servisni slu`bi.EASPD i prepora~uva na Evropskata unija:- ^len 4 (Osnovni obvrski). Da se sozdadat vistinski

inkluzivni servisni slu`bi vo mestoto naìveewe, preku agenda za primeni i inovacii koise fokusiraat na servisnite slu`bi.

- ^len 9 (Pristapnost). Da se ima seopfatnorazbirawe za konceptot na pristapnost. Toavoedno treba da vklu~i i ~ove~ka poddr{ka a ne samopristap do sredstva i servisni slu`bi, i mora dase primenuva za lica so site vidovi na popre~enosti potrebi.

- ^len 19 (Samostojno ìveewe i vklu~enost vozaednicata). Da se zajaknat mehanizmite zamonitoring i evaluacija za da se stavi kraj nazloupotrebata na strukturnite i investiciskitefondovi i da se sostavi specifi~na Komunikacijaza preodot od segregira~ki i institucionalnisredini vo servisni slu`bi vo mestoto na ̀ iveewe.

- ^len 24 (Obrazovanie). Da se promovira obuka iprogrami za da mu se pomogne na personalot da uspeevo postignuvawe na inkluzivno obrazovanie, da sepottiknat dràvite ~lenki za podobra poddr{kana preodot od segregira~ki obrazovni sistemivo redovni u~ili{ta i da se zajakne ulogata naevropskata agencija za posebni potrebi.

- ^len 25 (Zdravstvo). Da se promoviraat mo`nostiza obuka za profesionalcite od zdravstvoto vosite zemji soglasno ramkata za ~ovekovi prava.

- ^len 27 (Rabota i vrabotuvawe) Da se zajakne kros-sektorskata sorabotka, na primer sindikatite irabotodavcite, i da se poddràt individualiziraniservisni slu`bi. Ovie akcii moàt da pridonesatza otvorawe na pazarot na trudot.

- ^len 31 (Statistika i sobirawe na podatoci). Da sepoddrì istraùvawe za ispituvawe napovrzanosta me|u kvalitetot na ìveewe ikvalitetot na servisnite slu`bi. Otsustvoto nato~ni statisti~ki podatoci go ote`nuva planirawe-to na politiki soglasno realnite potrebi.

- ^len 33 (Nacionalna implementacija i monitoring).Da se usoglasi so Pariskite principi i da seobezbedi pluralisti~ko pretstavuvawe naorganizaciite na gra|anskoto op{testvo vonezavisniot monitoring mehanizam na EU nare~en„EU ramka”.

[to prezema EU za implementacija na Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost?

6


Aktivnosti na EASPD

Rabotnata sila vo socijalnata grià za licaso popre~enost i postari gra|ani e eden od najbrzoraste~kite sektori vo odnos na ekspanzijata zavrabotuvawe vo Evropa. Sepak, postojat nedvosmisleniznaci deka merkite za {tedewe go popre~uvaat ova{irewe, i pokraj toa {to pobaruva~kata od socijalniservisni slu`bi }e ostane golema, vo pogled nastareeweto na naselenieto vo Evropa. Namaluvawatavo buxetot vlijaat ne samo vrz raspolo`livosta idostapnosta na servisnite slu`bi, tuku i vrz usloviteza rabota i sevkupniot kvalitet na servisnite slu`bi.Dodeka rezultatite ~esto variraa od edna do drugaevropska zemja, ova istraùvawe pokaùva deka,sevkupno, sektorot se karakterizira so visoka potrebaod obuki, niski plati, nizok status i dogovori naskrateno rabotno vreme.

Sli~ni trendovi vo Evropa

Ova istraùvawe gi identifikuva{e sli~nitetrendovi niz Evropa koi mora da se razgledaat za dase obezbedi visok kvalitet, motivirana i obu~enarabotna sila so cel da se ovozmoàt prvoklasniservisni slu`bi, celosno prilagodeni na potrebite nalicata so popre~enost.

Proceduri za vrabotuvawe, nedostig napersonal i nepostoewe na standardi za obuka:

36% od odgovorite na studijata pokaàa dekane bile potrebni kvalifikacii za zapo~nuvawe sorabota vo sektorot za socijalna grià pri nivoto zavlez, vo sprotivnost na 44% koi odgovorile dekaobrazovnite kvalifikacii bile zadolìtelni. Sepak,vo skoro site zemji rabotnicite vo sektorot za griàmora da imaat steknato sredno obrazovanie so cel dadobijat vrabotuvawe. Vo mnogu evropski zemji,nedostigot na rabotnici vo sektorot za socijalnagrià i/ili niskite standardi za vrabotuvawe,rezultiraat vo vrabotuvawe na nekvalifikuvanpersonal. Nedostigot na socijalni rabotniciosobeno gi pogoduva ruralnite oblasti.

Evropska opservatorija za ~ovekovi resursi: naodi odprvoto istraùvawe

Dobivawe rabotno mesto vo sektorot za socijalna grià:koi trendovi postojat vo Evropa?

Dodeka vo zapadno evropskite zemji sevoveduvaat novi sistemi na obuka (Germanija,Holandija), vo centralna i isto~na Evropa se pravatobidi za se podobri nivoto na akreditivite potrebniza nekoj da se kvalifikuva za vrabotuvawe vo sektorot(Ungarija). Sepak, nema ist trend kon podobruvawe naobukite. Vo Anglija postoe{e obid da se vovedenacionalna stru~na kvalifikacija za site rabotnicivo sektorot, no idejata se napu{ti poradipote{kotiite vo regrutiraweto na personalot poradikratewata vo buxetot. Vo nekoi zemji kako Avstrija,dogovorite pome|u obezbeduva~ite na servisni slu`bii regionalnite vlasti go definiraat stepenot nakvalifikacii, no vakviot soodnos se pove}e seodreduva od nivoto na finansirawe. Istraùvawetopokaùva deka postojat nekoi merki za podobruva-we na nivoto na kvalifikacii, no niskite plativo sektorot go ote`nuvaat vrabotuvaweto vo mnoguzemji. Vo Bugarija na primer, socijalnite rabotnicimoè da bidat plateni pomalku od 1 evro na ~as.Ponatamu, vlijanieto od politikite za {tedewe vobuxetite za socijalna grià rezultira so pritisokza namaluvawe na tro{ocite za personal, ili prekunamaluvawe na nivoto na potrebnite kvalifikacii

Kakva e sostojbata na rabotnite mesta vo sektorite za zdravstvena i socijalna grià? Dali postojatop{ti trendovi vo Evropa koga stanuva zbor za plati, rabotni uslovi i potrebi za obuka napersonalot? Kakvo vlijanie imale buxetskite kratewa vrz sektorot? Po vostanovuvaweto naEvropskata opservatorija za ~ovekovi resursi vo 2014 godina, EASPD sega gi pretstavuva prviterezultati od istraùvaweto sprovedeno od Prof.Dr. Jane Lethbridge. Gi mapira potrebite od obukai edukacija vo sektorot za popre~enost, situacijata so rabotnata sila i idniot potencijal zakreirawe rabotni mesta vo obezbeduvaweto na socijalni servisni slu`bi.

7


Aktivnosti na EASPD

ili preku poniski plati. Posledovatelnoaplikantite moàt da dobijat rabota vo ovoj sektorbez relevantni kvalifikacii ili iskustvo, a vonekoi slu~ai od organizaciite se bara da im dadatsoodvetna obuka.

Sektorot za popre~enost vo momentot pomi-nuva niz golemi promeni kako {to se pridviùvaweod medicinskiot model kon socijalen model,pove}e vo soglasnost so Konvencijata na Obedine-tite nacii za pravata na lica so popre~enost.Poradi toa, postoi golema potreba od obuka vo sitekategorii na rabotna sila vo socijalniot sektor,kako {to kaàle mnozinstvoto od odgovorite nastudijata (61% od obezbeduva~ite na servisnislu`bi i 78% od ~ador organizaciite).

Mobilnost na rabotnata sila

I pokraj postoeweto na nekolku barieri (jazi~nive{tini, prenos na kvalifikacii) ima postepenozgolemuvawe na trendot rabotnicite od socijalniotsektor da gi pominuvaat granicite za da baraat rabota.Koga se analizira mobilnosta, isto taka e va`no dase zeme vo obyir ekonomskata situacija na sektorotvo sekoja zemja. Istraùvaweto pokaùva dva glavnitrenda: Prvo, Evropskite zemji iskusuvaat„istekuvawe”, kade kvalifikuvanite rabotnici sepreseluvaat vo drugi zemji za da najdat podobroplatena rabota. Ovaa situacija im {teti naorganizaciite vo taa zemja, bidej}i tie gi koristelesvoite resursi za obuka na idnite migranti rabotnici.Vtoro, evropskite zemji koi imaat potreba od ra-botnici vo sektorot za socijalna grià, a kade jav-nite nadomestoci za grià ponekoga{ neformalnose koristat za da se angaìraat migranti rabotni-ci koi se bez obuka ili ekonomska sigurnost.

Sedum preporaki za sektorot

1. Obuka na nivo na Evropska unija: Niz cela Evropatreba da se potvrdat minimum ve{tini potrebniza rabota so lica so popre~enost, vklu~itelno iinvolvirawe na korisnici vo obukite.

2. Kontrola na kvalitetot i jasni merki zadefinirawe na kvalitetot vo servisniteslu`bi: razvoj na op{ti standardi zafinansirawe i ramka za kvalitet za servisniteslu`bi na evropsko nivo.

3. Spodeluvawe na iskustva i inovativnipraktiki za vrabotuvawe i obuka niz Evropa zada se podobrat standardite na servisnite slu`biza grià.

4. Zajaknuvawe na konsultativniot proces pome|unacionalnite vladi i obezbeduva~ite naservisni slu`bi so cel da im se pokaè va`nostana donesuva~ite na odluki od plata i rabotniuslovi vo socijalniot sektor.

5. Identifikacija na uspe{ni i neuspe{nipolitiki na nacionalno nivo.

6. Vospostavuvawe na „kultura na u~ewe” za da sedobie transnacionalen konsenzus za potrebniteve{tini za rabota so lica so popre~enost.

7. Razvoj na Evropski sertifikat za grià ipoddr{ka na inicijativi za e-u~ewe.

Sektorot za popre~enost se soo~uva so nekol-ku predizvici vo odnos na idninata na obezbedu-vaweto na servisnite slu`bi. Obezbeduvaweto nadobro obu~en, iskusen kadar }e bide neophodno i}e zavisi od dva su{tinski aspekti: mo`nosti zafinansirawe i politi~ka volja. Treba da seistraì potencijalot za kreirawe na rabotni mestavo ovoj sektor.

Istraùvaweto „Zajaknuvawe na personalot kojraboti so lica so popre~enost: Inicijalno mapiraweniz Evropa” be{e razvieno od strana na Evropskataopservatorija za ~ovekovite resursi (EOHR) isprovedeno od Prof. Dr. Jane Lethbridge od Univerzi-tetot na Grinvi~. 89 organizacii - obezbeduva~i naservisni slu`bi, ~lenki na EASPD, od 18 evropskizemji zedoa u~estvo vo prvata onlajn anketa naistraùvaweto, od koi 44% vrabotuvaat nas 250 licai 56% pome|u pomalku od 100 do nad 100.000 rabotnici.Vtoro, polu-strukturirano intervju be{e sprovedenoso 16 od ispitanicite. Na kraj, edna fokus grupa,sostavena od ~lenovi na Bordot na EASPD, se odràvo Brisel za da se testiraat naodite i preporakitedobieni od rezultatite od anketata i intervjuata.

Evropskata opservatorija za ~ovekovi resursi(EOHR) e rabotna grupa sostavena od ~lenovi na EASPDi eksperti od Interes grupata za razvoj na rabotnatasila i ~ovekovite resursi. Okolu edna tretina od~lenstvoto na EASPD obezbeduva servisni slu`bipovrzano so rabota ili vrabotuvawe na licata sopopre~enost.

8


Aktivnosti na Evropska Inkluzija

Koga EU ja ratifikuva{e Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost vo 2010 godina,aktivistite vo poleto na popre~enosta se raduvaa.Ovaa zna~ajna Konvencija stana prv dogovor za ~ovekoviprava koj go ratifikuva{e EU. Licata so popre~enosti nivnite semejstva veruvaa deka toa e signal zadlabokata zalo`ba na Evropskata unija za borba zaednakvi prava i mo`nosti za licata so popre~enost.Pet godini podocna, sepak, licata so popre~enost seu{te se diskriminirani, im se popre~uva celosnotou~estvo vo op{testvoto i ne moàt duri da gi uìvaatosnovnite prava {to se garantirani za site drugigra|ani na Unijata.

Vo koordinirana akcija, celoto evropskodvièwe za popre~enost identifikuva{e oblastikade Konvencijata ne e soodvetno implementirana.Evropskata inkluzija pridonese so istaknuvawe naperspektivata i iskustvata na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva. Izve{tajot be{epublikuvan od Evropskiot forum za popre~enost kakoAlternativen izve{taj za implementacijata naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.Alternativniot izve{taj be{e podgotven za da mupomogne na Komitetot na ON za pravata na lica sopopre~enost da go pregleda napredokot na Evropskataunija vo implementacijata na Konvencijata.

Dodeka Evropskata Inkluzija prifa}a deka EUima ograni~eni zakonski nadle`nosti vo nekolkuoblasti od politikite, uvereni sme deka evropskiteinstitucii moàt mnogu pove}e da storat za da goosiguraat ispolnuvaweto na pravata na licata sointelektualna popre~enost, osobeno vo oblastite nadelovnata sposobnost, obrazovanie, u~estvo,pristapnost, ̀ iveewe vo zaednicata i pravo na semeenìvot. O~igledno e deka se potrebni osnovni promeniniz politikite na EU, programite i vnatre{niteoperativni strukturi na evropskite institucii.

Na 2-ri april 2015 godina, Komitetot na ON }egi ispituva merkite prezemeni od evropskiteinstitucii za da se osigura deka pravata na licata sopopre~enost se razgleduvaat vo site relevantnizakonski predlozi, kako i vo implementacijata,monitoringot i evaluacijata na EU politikite. Vo tekotna mesec april, Komitetot }e usvoi lista na temi, zbirod pra{awa i barawa za pojasnuvawe nameneta zaEvropskata unija.

Pretstavnici na Evropskata Inkluzija }e bidatprisutni vo @eneva za da gi iskaàt svoite stavovi

okolu implementacijata na Konvencijata od strana naEvropskata unija. Veruvame deka ~lenovite naKomitetot imaat obvrska kon sedumte milioni EUgra|ani so intelektualna popre~enost, kako i konnivnite semejstva i zgriùva~i, da ovozmoàtEvropskata unija da dade temelni odgovori naslednive pet pra{awa:

1. Kako planira EU da go poddrùva ponatamo{-niot razvoj na organizaciite i grupite na licaso intelektualna popre~enost koi gi branatsvoite prava vo Evropa?

2. Na koj na~in Evropskata unija }e garantira dekalicata pod staratelstvo moàt da gi uìvaatsvoite prava kako gra|ani na EU na ednakvaosnova so drugite, osobeno vo odnos na u~estvotovo Evropskite izbori?

3. Na koj na~in EU }e go osigura vklu~uvaweto nalicata so intelektualna popre~enost i nivniteorganizacii vo planiraweto, implementacijatai monitoringot na objektite za ìveewe koi sefinansirani preku strukturnite fondovi na EU?

4. Na koj na~in EU }e go promovira i }e go {titipravoto na licata so intelektualna popre~enostna semeen ìvot, i }e ja priznae rabotata naroditelite na deca so popre~enost kako primarnizgriùva~i?

5. Dali ima nekoi specifi~ni odredbi vo predlogverzijata na Evropskiot akt za pristapnost zada se napravat site dobra i servisni slu`bipristapni za licata so intelektualna popre~e-nost vo EU?

Evropskata unija treba da go poplo~i patot vopromovirawe na pristapot za popre~enosta zasnovanna ~ovekovi prava, bidej}i za toa i se obvrza soratifikuvaweto na Konvencijata. Komitetot na ON zapravata na lica so popre~enost mora da osigura dekaEU navistina gi ispolnuva svoite zakonski i moralniobvrski kon licata so popre~enost. Dokolku EU sluìkako primer, nejzinite dràvi ~lenki }e go sledat tojprimer. Vo sprotivno, celiot proces na implementacija}e bide zagrozen, i milioni lica so popre~enostpovtorno }e bidat zaboraveni.

Pet pra{awa za podobruvawe na ìvotot na Evropejciteso intelektualna popre~enost

Zatvoreni, zloupotrebuvani, prisilno sterilizirani, ignorirani. Ova ne se sostojbi za koi ~ovekbi veruval deka gra|ani na Evropskata unija gi ìveat vo 2015 godina. Sepak, toa e sekojdnevnarealnost za nekoi lica so intelektualna popre~enost vo eden od ekonomski najrazvienite deloviod svetot. Mnogu od niv iskusuvaat diskriminacija, segregacija i li{uvawe od osnovnite prava nizEvropskata unija.

9


Aktivnosti na Evropska Inkluzija

Koga stanuva zbor za obrazovanieto, politi-kite i praktikite vo pove}eto evropski zemji sepremnogu razli~ni. Vsu{nost, dodeka mnogu dràvirazvivaat politiki koi se formalno naso~eni koninkluzivno obrazovanie, segregacijata na u~enicite sopopre~enost postojano raste od 2008 godina pa navamu.

Istraùvaweto sprovedeno od ~lenkite naEvropskata Inkluzija otkri deka ovoj negativen trende rezultat na neseopfatni strategii, na koi imnedostasuva vnimatelno planirawe i neophodnotorealocirawe na sredstva ne sekoga{ se nameneti zasistemski promeni i ne predviduvaat posebnimehanizmi za monitoring. Toa predizvikuva u~eniciteso pote{ka intelektualna popre~enost ilikombinirani pre~ki da se smetaat kako premnogu golemtro{ok za da bidat educirani vo redovnotoobrazovanie. Sepak, nedostatokot na razumnoprilagoduvawe i de facto isklu~uvaweto na decata sointelektualna popre~enost i kombinirani pre~ki esprotivno na odredbite na Konvencijata na ON zapravata na lica so popre~enost, koja Evropskata unijaja ratifikuva{e.

Poradi toa, Evropskata Inkluzija dadepodnesok do Komitetot na ON za pravata na lica sopopre~enost vo koj detalno objasnuva klu~ni pra{awakoi treba da se vklu~eni vo Op{tiot komentar na~lenot 24 od Konvencijata. Evropskata Inkluzijaukaà, me|u drugoto, deka konceptot na „razumniprilagoduvawa” efikasno se koristi kako alatka zaodbivawe od strana na mnogu u~ili{ta. Poradi toa {toobezbeduvaweto na mesto vo inkluzivno opkruùvawese pretvora vo dolga i isto{tuva~ka borba zasemejstvata, tie ~esto se ~uvstvuvaat obvrzani daprifatat prepra}awa vo segregirani u~ili{ta bidej}i

Dokolku decata so intelektualna popre~enostse li{at od obrazovanie, op{testvoto e toa {to

propu{ta mo`nosti

se ubedeni deka dovolna poddr{ka moàt da dobijatsamo vo ovie segregira~ki sredini. Ponatamu, vo mnoguzemji, decata so te{ka intelektualna popre~enost ilikombinirani pre~ki nemaat pristap do {koluvawebidej}i se smestuvaat vo dnevni centri ilirezidenciski institucii kade ne se ovozmoùvaobrazovanie. Toa se slu~uva vo zemji kako {to seFrancija, kade 6.000 do 20.000 deca se isklu~eni odu~ili{tata, Holandija kade okolu 4.000 deca se li{eniod obrazovanieto, i Bugarija kade brojkata dostignuva3.000 deca.

Decata i mladite lica so intelektualnapopre~enost treba da bidat poddràni i da odat nau~ili{te zaedno so nivnite bra}a, sestri i vrsnici,da im e ovozmoèno da stanat gra|ani koipridonesuvaat vo nivnite zaednici, da najdatvrabotuvawe i da steknat samostojnost. Semejstvata~ii deca so popre~enost ne se poddràni vosteknuvaweto obrazovanie imaat pote{kotii bidej}ise soo~eni so pogolemi tro{oci i so ~uvstvo naizolacija i li{uvawe. Voedno, tie se vo rizik da senajdat vo siroma{tija, bidej}i kako roditeli se~estopati prisileni da gi napu{tat nivnite rabotnimesta so cel da se griàt za nivnite deca sopopre~enost.

Koga ~lenovite na zaednicata se spre~eni dase potpiraat edni na drugi i zaedni~ki dapridonesuvaat, op{testvoto e toa koe gi propu{tamo`nostite. Isklu~uvaweto od procesot na {koluvawene samo {to gi zagrozuva licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva tuku go potpaluvama|epsaniot krug na zavisnost i izolacija, so nevidenovlijanie vrz celata zaednica.

10


Aktivnosti na Obedinetite nacii

Ekspertite za ~ovekovi prava pri Obedine-tite nacii gi povikaa site dràvi ~lenki na ONda gi garantiraat pravata na licata so popre~enostpreku nivno vklu~uvawe vo novata razvojna ramka,odnosno post-2015 odr`livi razvojni celi. Zavreme na vtorata sesija na me|unarodnite pregovoriza post-2015 razvojnata agenda vo Wujork,ekspertite istaknale deka edna milijarda lica –15% od svetskoto naselenie – se lica sopopre~enost, i deka nivnite prava ne moàt da seignoriraat. Nivniot povik doa|a bidej}i voposlednata nedela od mesec fevruari vo Wujorkse zatvori vtorata sesija na me|unarodnitepregovori za post-2015 razvojnata agenda.

„Nikoj ne treba da bide izostaven ako sakameda ovozmoìme inkluzivno op{testvo za site”, rekoatie, povikuvaj}i gi me|unarodnite pregovara~i idràvite ~lenki na ON da gi vklu~at ~ovekovite pravana licata so popre~enost vo novata razvojna ramka.

Sedumnaesette novi post-2015 odr`livirazvojni celi (SGDs), {to treba da se usvojat voseptemvri 2015 godina, }e gi zamenat i }e gi pro{iratMileniumskite razvojni celi, i }e gi oformat agenditei politikite za slednite 15 godini. Krajniot dokumentna Tretata me|unarodna konferencija za finansiraweza razvojot, koja }e se odrì vo juli 2015 vo AdisAbeba, e dogovor za politiki i finansirawe. Toa }ebide klu~ot vo implementacijata na post-2015agendata.

„Vklu~uvaweto na licata so popre~enost voSGDs e osnovno ako sakame da postigneme odr`livrazvoj koj e iskreno zasnovan na prava. Taa zalo`bamora da se odrazi i vo krajniot dokument zafinansirawe za razvojot” re~e noviot Specijalenizvestuva~ na ON za pravata na licata so popre~enost,Catalina Devandes Aguilar.

„I pokraj toa {to licata so popre~enost beanevidlivi vo Mileniumskite razvojni celi, vidovmevetuva~ki napredoci vo osiguruvaweto deka novatarazvojna ramka e odr`liva, inkluzivna i pristapna”re~e Devandes Aguilar.

Ekspertot zabeleà deka „kako {to vleguvamevo kriti~nite krajni fazi na pregovorite za noviteSGDs, imperativno e da gi odrìme zna~ajnitepostignuvawa koi ve}e gi postignavme i dekaglobalnata zaednica go ispolnuva svoeto vetuvawe zagarantirawe na ~ovekovite prava i razvoj za site naednakva osnova, vklu~itelno i za licata sopopre~enost”.

Klu~no pra{awe za mnogu lica so popre~enoste obezbeduvawe na hrana. Vo svetot, okolu 805 milionilica stradaat od hroni~na neishranetost. Imaj}i govo predvid faktot deka mnogu lica so popre~enostìveat vo apsolutna siroma{tija, ovie dve golemi

Pravata na licata so popre~enost mora celosno da bidatvklu~eni vo novata razvojna ramka

populacii se preklopuvaat vo zna~itelna mera, {to gopravi obezbeduvaweto na hranata od su{tinskozna~ewe.

„Znaeme deka ishranata i popre~enosta setesno povrzani. Decata i vozrasnite so popre~enost~estopati se diskriminirani poradi socijalnatastigma i negativnite kulturni normi” re~e Specijalniotizvestuva~ na ON za pravoto na hrana, Hilal Elver.Dràvite se osobeno odgovorni za obezbeduvawe dekaranlivite i marginalizirani lica, vklu~uvaj}i gi ionie so popre~enost, imaat pristap do adekvatna inutritivna hrana, re~e taa.

„Hranata treba da bide i fizi~ki i ekonomskipristapna,” dodaden Elver. „So cel toa da se postigne,dràvite mora da obezbedat deka perspektivata zapopre~enost e vo celost zemena vo predvid vopolitikite i programite za ishrana, maj~inite idetskite zdravstveni politiki i po{irokitezdravstveni inicijativi.

Noviot samostoen ekspert na ON za uìvawena site ~ovekovi prava od strana na starite lica, RosaKornfeld-Matte, gi povika dràvite ~lenki da obrnatosobeno vnimanie na situacijata na postarite lica sopopre~enost za vreme na tekovnite pregovori.

„Iako popre~enosta ne treba da se povrzuva sostareeweto, po~esto se javuva vo postarite godini, paporadi toa potrebni se resursi za da se obezbedipristap do razli~ni servisni slu`bi, vklu~uvaj}iobrazovanie, zdravstvena grià i socijalna za{tita,kako i programi za namaluvawe na siroma{tijata”istakna taa.

„Pristap koj e senzitiven na vozrasta treba dase inkorporira vo novata razvojna ramka za da seovozmoì site lica so popre~enost, vklu~uvaj}i gipostarite lica, da gi uìvaat site ~ovekovi prava iosnovni slobodi na koi imaat pravo” naglasi Kornfeld-Matte.

„Sr`ta na post-2015 razvojnite celi i krajniotdokument za finansiraweto za razvoj pretstavuvaatedinstvena mo`nost za da se obezbedi deka licata so

11


popre~enost ne samo {to }e bidat pove}e vidlivi tukui deka }e bidat aktivni u~esnici vo globalnata agendai deka toa pretstavuva mo`nost koja ne treba da seispu{ti” zaklu~ija trojcata eksperti.

Trite nezavisni eksperti se del od Posebnitepostapki na Sovetot za ~ovekovi prava. Posebnipostapki e najgolemoto telo na nezavisni eksperti vosistemot na ON za ~ovekovi prava, i e op{to ime zamehanizmite na Sovetot za nezavisno otkrivawe nafakti i monitoring koe gi opfa}a ili specifi~nitesituacii vo dadeni zemji ili tematski pra{awa vo sitedelovi od svetot. Ekspertite od posebnite postapkirabotat na volonterska osnova; tie ne se del odpersonalot na ON i ne primaat plata za svojata rabota.Tie se nezavisni od sekoja vlada ili organizacija izasedavaat vo li~no svojstvo.

Odr`livi razvojni celi

Eden od glavnite ishodi na KonferencijataRio+20 be{e dogovorot pome|u dràvite ~lenki dazapo~nat proces na razvivawe na set od Odr`livirazvojni celi (SGDs) koi }e se gradi vrz Mileniumskiterazvojni celi i }e se spojat so razvojnata agenda post2015. Be{e odlu~eno da se formira „inkluziven itransparenten intervladin proces otvoren za site~initeli, so cel razvoj na globalni odr`livi razvojniceli koi bi bile odobreni od Generalnoto Sobranie.

Vo dokumentot {to proizleze od Rio+20,dràvite ~lenki se soglasija deka odr`livite razvojniceli (SGDs) mora:1. Da se zasnovaat na Agenda 21 i Johanesbur{kiot plan

za implementacija.2. Vo celost da gi po~ituvaat site principi od Rio.3. Da bidat vo soglasnost so me|unarodnoto pravo.4. Da se nadgradat na ve}e dadenite obvrski.5. Da pridonesuvaat za celosna implementacija da

ishodite od site golemi samiti vo oblastite naekonomijata, socijalata i sredinata.

6. Da se fokusiraat na prioritetnite oblasti za dase postigne odr`liv razvoj.

7. Da gi opfa}aat i da gi inkorporiraat nauramnoteèn na~in site tri dimenzii naodr`liviot razvoj i nivnite me|usebni vrski.

8. Da bidat koherentni so i da se integrirani voRazvojnata agenda post2015 na Obedinetite nacii.

9. Da ne go prenaso~uvaat fokusot ili naporot odpostignuvaweto na Mileniumskite razvojni celi.

10.Da opfatat aktivno vklu~uvawe na site relevantni~initeli, kako e soodvetno, vo tekot na procesot.

Ponatamu, be{e dogovoreno deka SGDs mora da bidat:- Orientirani kon akcii- Koncizni- Lesni za komunikacija- Ograni~eni vo broj- Aspirativni- Globalni po priroda- Univerzalno primenlivi za site zemji, pritoa

zemaj}i gi predvid razli~nite nacionalni sostojbi,kapaciteti i nivoa na razvoj i da gi po~ituvaatnacionalnite politiki i prioriteti.

Krajniot dokument ponatamu ukaùva deka razvojot naSGDs treba:- Da bide korisen pri sledewe na fokusirani i

koherentni akcii za odr`liv razvoj- Da pridonesuva za postignuvawe na odr`liv razvoj· Da sluì kako pottiknuva~ za implementacija i

vklu~uvawe vo redovnite tekovi na odr`liviotrazvoj vo sistemot na ON kako celina.

- Da gi opfa}a i da se fokusira na prioritetnioblasti za postignuvawe na odr`liv razvoj.

Aktivnosti na Obedinetite nacii

Na 20.02.2015 godina vo prostoriite na Zavodotza rehabilitacija na sluh, govor i glas - Bitola,CPLIP – PORAKA Bitola odrà rabotilnica za svoite~lenovi - roditeli na deca so intelektualnapopre~enost.Rabotilnicata gi opfati slednite izlagawa:- Podatoci za licata so intelektualna popre~enost

na teritorijata na op{tina Bitola, dipl. pravnikLidija Bogdanovska,

- Diskriminacija na licata so pre~ki vointelektualniot razvoj- dipl. pravnik LidijaBogdanovska,

- Najlesni i najproduktivni metodi za otkrivawe naproblemi kaj decata i patologija na govorot, m-r Aneta\orgievska – logoped.

Za vreme na rabotilnicata, roditelite imaamo`nost da se vklu~at vo diskusijata i da postavuvaat

pra{awa. Na krajot od rabotilnicata be{e sprovedenanketen pra{alnik so koj se izvr{i evaluacija na denoti se dobija podatoci za ponatamo{ni aktivnosti koi}e se prezemat.

Odràna rabotilnica vo Bitola


12


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Kako i sekoja zima taka i ovaa se trudime nakorisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje daim gi dobli`ime zimskite sportovi. Na ovoj na~inuka`uvame na faktot deka i pokraj studenoto vreme ivo zima ima mnogu mo`nosti za sportuvawe irekreirawe.

Za taa cel ovojpat re{ivme da organizirameposeta na hokearsko igrali{te. Profesionalnitetreneri vraboteni vo SRC “Boris Trajkovski” najprvona korisnicite im ja pretstavija opremata neophodnaza praktikuvawe na ovoj sport, a potoa im gi pretstavijapravilata na igrata. Korisnicite koi imaa pove}ehrabrost i ve{ti noze na lizgalki se obidoa i upatijanekolku udari kon golot.

So cel da se podigne svesta kaj gra|anite zasposobnostite i mo`nostite na licata sointelektualna popre~enost, po~nuvaj}i od najranavozvrast, dnevniot dentar - PORAKA Skopje voperiodot od 04.03 do 11.03.2015 postavi izlo`ba narakotvorbi vo holot na OU “Lazo Trpovski”.

Izlo`bata be{e tematska vo presret napraznikot 8 mart i istata be{e organizirana vosorabotka so Op{tina Karpo{. Pokraj u~enicite,nastavnicite i vrabotenite vo op{tinata izlo`bataimaa mo`nost da ja poglednat i de~iwata od detskatagradinka “13 Noemvri”. Preku vakvite aktivnostidirektno se vlijae za ru{ewe na barierite vrzani zalicata so intelektualna popre~enost i se kreira novaslika koja gi pretstavuva kako trudoqubivi ikreativni ~lenovi na na{eto op{testvo.

Mozaikot kako tehnika i prethodno be{epredmet na interes i aktivnosti vo dnevniot centar -PORAKA Skopje. Tokmu od tie pri~ini se obrativmekaj na{ite pove}egodi{ni sorabotnici od Fakultetotza likovni umetnosti.

Korisnicite na dnevniot centar vo pove}enavrati vo mesec mart bea gosti na Otsekot zavajarastvo kade pod vodstvo na profesor BlagojaKuzmanovski se zapoznaa so postapkite za izrabotkana mozaik. Sortirawe na kam~iwa, lepewe, redewe sedel od postapkata koja so golem interes japraktikuvaat na{ite korisnici. Vo is~ekuvawe sme naprvata gotova tvorba, proizvod na vrednite prsti nakorisnicite i neiscrpnata volja za pomo{ i rabota naprofesorot Kuzmanovski.

Na hokej vo sportsko rekreativniot centar“Boris Trajkovski”

Izlo`ba vo OU “Lazo Trpovski”

Izrabotka na mozaik so Fakultetot za likovni umetnosti- otsek vajarstvo

13


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Kako i godini nanazad taka i ovaa godina denotna proletta go odbeleùvame vo sorabotka ipokrovitelstvo na sektorot za ekologija i prostornoplanirawe na Grad Skopje.

Na 20 mart na padinite na Sredno Vodnokorisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopjezaedno so u~enici od nekolku osnovni u~ili{ta odSkopje i Pakomak zasaduvaa zimzeleni sadnici.

Vremenskite uslovi ni bea nakloneti zapo{umuvawe no i za druèwe.A koga rabotata be{euspe{no zavr{ena Ivce Pivce ne po~esti site so topolplaninski ~aj.

Mnogupati dosega sme pi{uvale za aktivnostirealizirani od i vo sorabotka so Crveniot Krst naGrad Skopje. Toa bilo i ostanuva taka bidej}i CrveniotKrst e na{ veren poddrùva~, no sekako i eden odna{ite najgolemi prijateli.

Taka kon krajot na izminatata godina, na22.12.2014 korisnicite na uslugite na dnevniot centarna PORAKA so podsredstvo na Crveniot Krst na GradSkopje imaa mo`nost da ja prosledat teatarskatapretstava “Raspeana turlitava“ vo teatarot “Komedija”.

Crveniot krst na Makedonija tokmu ovaa godinana 17 mart odbeleì 70 godini od svoeto organiziranopostoewe. Po toj povod korisnicite od dnevniot centarna PORAKA zedoa u~estvo na organiziraniot hepeningpred platoto na ku}ata na Majka Tereza kade{to sedruèa i se zabavuva so aktivistite na Crveniot Krst.Istiot den so po~etok vo 18 ~asot vo noviot teatarprisustvuvavme na sve~ena akademija po povod ovojnastan.

Aktivnosti i sorabotka so Crveniot Krst na Grad SkopjeDeka sorabotkata prodolùva i ponatamu

svedo~i i organiziranata rabotilnica so podmladokotna Crveniot Krst na Grad Skopje organizirana voprostoriite na dnevniot centar - PORAKA Skopje na26.03.2015 godina.

Na 20.03.2015 godina, Unijata na ̀ eni na VMRO-DPMNE napravi humanitarna poseta na Dnevniotcentar za lica so intelektualna popre~enost Poraka.

-Mi prestavuva osobeno zadovolstvo {to deneszaedno so rakovodstvata od op{tinskite komiteti naUnijata na ̀ eni na VMRO-DPMNE od Aerodrom i GaziBaba sme vo poseta na Dnevniot centar za lica sointelektualna popre~enost Poraka. Osobeno me raduvapozitivnata energija i nasmeanite lica na {titenicitekoi denes bea prisutni pri na{ata poseta vo centarotkako i griàta koja licata koi se angaìrani vocentarot im ja davaat na {titenicite so cel polesnoda se osposobat za samostoen ìvot, izjavi DanielaRangelova pretsedatel na Unijata na ̀ eni na VMRO-DPMNE.

Unijata na èni na VMRO-DPMNE vo poseta na dnevniotcentar „Poraka” prezemeno od www.kurir.mk

Unijata na èni, soglasno potrebite nadnevniot centar donira{e razli~ni materijali zarabota so {titenicite od istiot.

Odbeleùvawe na denot na proletta

14


Na den 24.03.2015 god. korisnicite na Dnevniotcentar - PORAKA Radovi{ go posetija Muzejot zakulturno nasledstvo vo na{iot grad.

Site bea prijatno iznenadeni kolku mnoguraboti se sobrale na tolku mal prostor, raboti koi gootslikuvaat ìvotot na na{ite babi i dedovci vominatoto. Najinteresni za korisnicite bea predmetiteod doma}instvoto zo{to moèa pogolem broj od niv dagi prepoznaat, da gi imenuvaat no i da kaàt za {tosluàt.

Site gi prepoznaa malite trino`ni stol~iwaza sedewe, drvenite laìci za jadewe , butin, vr{nik,lejki za polnewe na voda, mnogubrojni sadovi i grniwa

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Radovi{ voposeta na Muzejot na kulturno nasledstvo

za prigotvuvawe na jadewe, dva tipa na razboi zatkaewe na postelnina i obleka, izgled na gostinskasoba, i mnogu drugi raboti. Vrabotenite vo muzejot ne zapoznaa i so mnogu drugipredmeti koi ne ni bea poznati i za {to se nameneti.

Interesni bea i prvite nosii na dobropoznatite “Raspeni radovi{ani” kako i nosiite odmale{evskiot kraj i na etni~kite turci - juruci .

Vo idnina se planira izgradba i na etno ku}avo sostav na Muzejot proekt koj se ~eka na odobrenieod Ministerstvoto za kultura.

Blagodarni bevme {to imavme mo`nost da govidime ova prekrasno kat~e na makedonskata kulturai tradicija.


Zamenikot generalen direktor na rudnikot Bu~im – Radovi{, g-din Nikolaj~o Nikolov na 10-ti fevruarigi poseti korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{. Povodot na posetata be{e tradicionalnataproslava na negoviot rodenden zaedno so korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{. G-din Nikolovorganizira{e ru~ek za site korisnici, a potoa, zaedno so par~e rodendenska torta, na sekoj korisnik mu podarifinansiski sredstva, so mo`nost sekoj samostojno da odlu~i za {to }e gi potro{i.

Iskreni ~estitki od site za mnogu zdravje i sre}a, i golema blagodarnost do g-din Nikolov koj zasluènogo nosi epitetot na human ~ovek i ~ovek koj sekoga{ nesebi~no gi poddrùva licata so intelektualna popre~enostvo na{iot grad.

Tradicionalna proslava na rodendenot na g-dinNikolaj~o Nikolov

15



CPLIP – PORAKA Strumica go odbeleà svetskiot den naDaunoviot sindrom

„âsot na planetata Zemja’’ vo Strumica

Kako i sekoja godina, taka i ovaa, CPLIPPORAKA Strumica go odbeleà me|unarodniot den nalicata so Daunov sindrom.

Nastanot za odbeleùvawe CPLIP - PORAKAStrumica go organizira{e zaedno so POU „KlimentOhridski” od Novo Selo i Zdruènie na lica so Daunovsindrom VERA Strumica. Zaedno so nivnite roditelii stru~niot tim na CPLIP - PORAKA Strumica,u~enicite od POU „Kliment Ohridski” so Daunovsindrom i ~lenovite na Zdruènieto VERA, kako i~lenovite na CPLIP PORAKA Strumica, napravijapro{etka vo Gradskiot park Strumica i uìvaa voubaviot prv proleten i son~ev den. Po pro{etkata,~lenovite imaa dru`ba i ru~ek vo restoranot Vila Park

Strumica e eden od 7.000 gradovi vo svetot koj u~estvuva{e vo ekolo{kata akcijata „âsot na planetataZemja”. Preku simboli~no isklu~uvawe na osvetluvaweto vo period od eden ~as, akcijata ima za cel da ispratiporaka za spas na planetata od se poizrazenite klimatski promeni.

Volonterite od Crven krst akcijata „âs za planetata Zemja’’ ja organiziraat ve}e vtora godina. „Golemablagodarnost do lokalnata samouprava, Mladinski sovet i CPLIP - PORAKA - Strumica {to ja poddràa na{ataakcijata. Nie mora da se griìme za na{ata planeta, da ja {tedime energijata i zatoa pora~uvame i do gra|anitesite zaedno da se griìme i za mestoto vo koe ̀ iveeme’’ – pora~a Zage Kamen~eva od Crveniot krst Strumica.Svetilkite vo gradot na 60 minuti bea isklu~eni na plo{tadot „Goce Del~ev’’ i vo Golemiot gradski park.

vo Strumica. ^lenovite dobija skromni podaroci odroditelite i posebni podaroci od sopstvenikot narestoranot kade {to be{e odràna sredbata idru`bata.

Licata so intelektualna popre~enost sedruèa i zabavuvaa, a roditelite razgovaraa za idnisorabotki i razvivawe na novi strategii i planovi zapogolema inkluzija na licata so intelektualnapopre~enost i davaa idei za mo`ni proektniaktivnosti za ovaa godina. Dvete zdruènija, zaednoso POU „Kliment Ohridski”, dogovorija i idni sredbii komunikacija so cel razvivawe na zaedni~kiaktivnosti i inicijativi za zajaknuvawe nasorabotkata.

prezemeno od www.strumicacity.com

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXVIII

C M Y B

C M Y B

C M Y B





C M Y B

CM

YB

Pozitivniot ishod od pretstavata Maliot Princ i pridobivkite od istata vorazvivaweto na samodoverbata na licata so intelektualna popre~enost bea motiv zapovtorna sorabotka so teatarskata grupa Teatar Pi .

Ovojpat vo malku poinakva izvedba, del od korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje pred kamera gi izrazija svoite novogodi{ni poraki do svetot. Seto ova vo vid namultimedijalen performans be{e prezentirano na 25.12.2014 godina vo prostoriite nagalerijata Kora, kade korisnicite i nivnite roditeli imaa mo`nost da go prosledatistiot. Za site zainteresirani ovaa izvedba e dostapna na .

“ ”

“ ”

YouTube





glasilo na republi~kiot centar za poddr{ka na lica so...

Documents