glasilo mravljice, mravljice 2010/11

MRAVLJICE, MRAVLJICE ...

Glasilo OŠ Frana Erjavca Nova Gorica

Šolsko leto 2010/11

30 LET OŠ FRANA ERJAVCA

NOVA GORICADavnega leta 1981 se je v najlepšem, zelenem delu Nove Gorice rodila nova osnovna šola. Prostorna, sodobna in bleščeča je ponosno odprla svoja vrata več kot osemsto vedoželjnim učencem, ki so dan za dnem, leto za letom stopali vanjo in rasli.Letos praznuje svoj trideseti rojstni dan, in čeprav jo je že načel zob časa, se še vedno trudi in si želi, da bi se njeni učenci dobro počutili in se polni znanja podali v širni svet. Vse najboljše!

Kristina Korošec, 5.c

2

Mravljice, mravljice ... 2010/11

Julija Baša, 4.b

Prvi korak na poti naše šole so pred dobrimi tridesetimi leti naredili ljudje, ki so odločili, da Nova Gorica potrebuje še eno osnovno šolo. Izbrali so čudovit prostor ob Kornu, zgradili šolo v duhu takratnega časa in ob njej posadili drevje in grmičke. Imela je dobila po Kornu, kasneje po vojaški enoti IX. korpusu, ki je v času narodnoosvobodilnega boja odločilno vplivala na priključitev Primorske k matični domovini, ter nazadnje po pisatelju, naravoslovcu, popotniku in jamarju Franu Erjavcu.

Generacije učencev so se vrstile, drevesa ob šoli so rasla, šolska stavba je začela kazati železobetonska rebra in ob deževju je večkrat popustila. Dobili smo devetletno šolo, stavbe pa temu še nismo prilagodili, zato zdaj skupaj z Mestno občino Nova Gorica načrtujemo prenovo šolske stavbe in ureditev okolice šole.

Med zidovi pa je vsa leta rasla strokovnost in odprtost do znanja. Uspehi, ki so jih nizale generacije učencev, so dajali vedno nov zagon. Na našem odru se predstavimo z več kot dvesto nastopajočimi, naši pevci osvajajo najvišja priznanja, letno pripravimo tematsko glasilo, razpisujemo likovne, literarne in fotografske natečaje ter dosegamo odlične rezultate na naravoslovnih, tehničnih in jezikovnih tekmovanjih.

Znanje, kultura in dobri medsebojni odnosi nam dajejo moč za nadaljevanje korakov, ki so jih prehodili številni učenci in delavci naše šole v tridesetih letih.

Ob tem jubileju želim učenkam in učencem ter vsem zaposlenim veliko zadovoljstva in uspehov na vseh področjih svojega dela.

ravnateljica Mirjam Bratož

3


TO SO BILI PRELEPI ČASI, KI JIH ČLOVEK NOSI S SEBOJ CELO ŽIVLJENJE.

Intervju z Matejem Arčonom, županom Mestne občine Nova Gorica

Lani smo dobili novega župana. Pa ste vedeli, da je tudi on nekdaj gulil klopi naše šole? O njegovih osnovnošolskih pripetljajih, prvem poljubu in še marsičem drugem so se z njim pogovarjali učenci krožka Kreativno pisanje.

Kako ste se počutili, ko ste obiskovali našo šolo, takrat še IX. korpus NOVJ?Prva dva razreda sem hodil na OŠ Milojke Štrukelj, v tretjem pa sem prišel na vašo šolo, ki je bila takrat šele zgrajena. To je bil velik dogodek. Vstopili smo v popolnoma novo šolo, tudi naša pričakovanja so bila velika.

Kateri predmet vam je bil najbolj všeč? Kateri pa najmanj?Najbolj smo se veselili športne vzgoje in najbolj trepetali pri pouku fizike. A kljub vsemu so bili to prelepi časi, ki jih človek nosi s seboj celo življenje.

Ste redno pisali domače naloge?Glede domačih nalog so bili učitelji v mojih mladih letih zelo zahtevni. Kdor ni pisal domačih nalog, je moral v spremstvu mame k ravnatelju. A tudi meni se je kdaj zgodilo, da sem kakšno pozabil.

Se vam je kak dogodek še posebej vtisnil v spomin?Zagotovo ne bom nikoli pozabil svojega prvega poljuba na šolskem plesu. Bilo je hudo romantično! A počeli smo tudi neumnosti, ki jih ne gre posnemati. Nekoč smo tako razjezili eno od učiteljic, da je odšla po ravnatelja. Da se ne bi razbežali, nas je vse skupaj zaklenila v učilnico. Ker pa je bila učilnica v pritličju, smo jo popihali kar skozi okna. Ko se je vrnila z ravnateljem, je presenečena našla prazen razred.

Ste si že kot deček zamišljali, da boste politik?Ne, o tem nisem razmišljal. Sanjaril sem, da bom postal veterinar. Veliko časa sem preživljal pri noni v Vrtojbi, kjer so imeli veliko živali, s katerimi sem se zelo rad ukvarjal.

Kako ste se počutili, ko ste postali župan?O izvolitvi župana odločajo ljudje. Njihov glas in njihovo zaupanje pa je zame velika odgovornost in hkrati priznanje, ki sem ga zelo vesel. Če si nekaj res želiš in se za to dovolj trudiš, to tudi dosežeš.

Kakšni so vaši načrti za obnovo naše šole?Šolo želimo temeljito prenoviti, za kar bo potrebno zelo veliko denarja in tudi nekaj časa. Idejni načrti so izdelani, pričenjamo z deli. Letos bomo uredili dostop in garderobe za prvo triado. V nekaj letih bo šola temeljito obnovljena in bo sijala še lepše kot takrat, ko sem sam prvič stopil vanjo.

Kakšni pa so vaši načrti za Novo Gorico?Želim si, da bi mesto odkrilo svojo dušo, da bi vsakdo v njem našel najlepši kotiček zase, da bi se ljudje radi družili, da bi v

4


njem zavladalo pravo mestno vzdušje in da bi ga imeli preprosto radi.

Katera je vaša najljubša knjiga?Vsako življenjsko obdobje nam izbira svoje knjige, odpira nova obzorja. V tem trenutku se spet vračam tudi k otroškim knjigam, ki jih prebiram svojemu sinu Martinu. Moja knjiga za vse čase pa ostaja Mali princ.

Katera zvrst filma vam je najbolj všeč?Nisem navdušen nad grozljivkami in znanstveno fantastiko. Sicer si filme rad ogledam, morda so še vedno najlepše

ljubezenske zgodbe.

Ali imate hišnega ljubljenčka? Imamo zajčka, ki je že nekaj časa na počitnicah pri moji mami. Rad sem z njim, a pri mojih obveznostih bi bil veliko preveč sam, zato sem ga zaupal v varstvo.

Kaj bi sporočili učencem naše šole?Znanje nas pelje do zvezd in čez, učenje pa je edina pot do znanja. Jaz pa vam želim, da bi vašo pot do znanja spremljalo tudi veselje. Naj bo znanje vaša sreča, prijateljstvo darilo življenja.

Mirko Brulc, politik in poslanec Državnega zbora RS, pred tem pa župan Nove Gorice, se še vedno rad spominja svojega ravnateljevanja na naši šoli v letih 1982-1986.

‘‘Trideseta obletnica šole in še posebej pisanje teh vrstic me vrača v tiste tako drugačne, lepe čase. Najbolj pa me razveseli, ko me kdo na ulici ogovori: ‘‘O, moj ravnatelj!’’ Naj bo to naša pridna TV-poročevalka v Rimu, cenjeni gospodarstvenik v Beogradu ali pa zdravnik v bolnici, profesor, znanstvenik, pa odličen obrtnik, delavec ali delavka v trgovini. Vse to so postali naše učenke in učenci, ker so imeli odlične mentorje,

skrbne starše in ker so se zavedali, da brez truda ni uspeha.

Ob jubileju želim učenkam in učencem veliko prijetnih trenutkov v šoli ter veliko znanja, strokovnemu kadru in vsem, ki skrbite za dobro počutje na šoli, pa veliko uspeha in zadovoljstva pri vašem zelo pomembnem poslanstvu.’’

5


Maja 2006 je izšel zbornik 25 let Osnovne šole Frana Erjavca Nova Gorica. V njem so zbrani najpomembnejši dogodki iz življenja in dela na šoli v prvih petindvajsetih letih. Odlično branje za vse, ki jih zanima, kakšna je bila in kako se je naša šola spreminjala vse od svojega nastanka pa do leta 2006.

PREGLED ZANIMIVOSTI IZ ŠOLSKE KRONIKE 2006 -2011Učenci krožka Kreativno pisanje so

ustvarili glasilo Mravljice, mravljice … Glasilo postaja vsako leto bolj inovativno; letos smo v uredništvu pridobili nove delovne moči.

Na natečaju za naziv Kulturna šola 2006 je naša šola prejela priznanje za odličnost v gledališču.

Od 2007 do 2010 smo sodelovali v projektu UNICEF-a »Za varno šolo – povej!« Otroke smo ozaveščali o tem, da je nasilno vedenje nesprejemljivo, in jim pokazali poti, kako se upreti in kje poiskati pomoč.

V marcu 2008 je bil devetošolec Rok Židanik izbran za predsednika nacionalnega otroškega parlamenta. Vodil je zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta v Državnem zboru RS v Ljubljani.

2006/2007

2006/2007

2007/2008 2007/2008

17. maja 2008 smo pripravili dan odprtih vrat, ki je potekal v obliki delavnic na temo Prosti čas nekoč in danes in se zaključil z javno prireditvijo v kulturnem domu.

Aprila 2008 se je od ravnateljevanja poslovila Zorka Rajko, ki je bila na čelu šole od leta 1999. Junija 2008 je šola dobila svojega šestega ravnatelja. Nova ravnateljica je postala Mirjam Bratož.V vmesnem obdobju je šolo vodila kot vršilka dolžnosti ravnateljice Sonja Valič.

2007/2008

2007/2008

Pouk gospodinjstva poteka v prenovljeni učilnici z novo in sodobno kuhinjsko opremo.

2009/2010

Spreminja se šolska zakonodaja. Pripravili smo vzgojni načrt šole in pravila šolskega reda.

V projektu Evropske unije ‘Shema šolskega sadja’ spodbujamo zdravo prehranjevanje, zato otrokom enkrat tedensko ponudimo obrok svežega sadja lokalne pridelave.

2009/2010

2009/2010

6


Slovenski osnovnošolci so v okviru Mega kviza, ki spodbuja odkrivanje naše kulturne dediščine in pomembnih Slovencev, spoznavali pisatelja in naravoslovca Frana Erjavca, po katerem naša šola nosi ime. Tako je bila krovna tema naših dejavnosti Življenje in delo Frana Erjavca. Udejanjili smo jo s postavitvijo spletne strani o F. Erjavcu, celoletno razstavo v šolski knjižnici, z razpisom likovnega in literarnega natečaja, s šolskim glasilom ter s prireditvijo in razstavo likovnih del v kulturnem domu ob koncu šolskega leta.

Zaživela je nova šolska spletna stran, ki jo je oblikovala naša računalnikarica, Barbara Šavli. Spletna stran se dnevno posodablja in nudi vse pomembne informacije v zvezi z delom in življenjem na šoli, zaradi česar se lahko pohvali z visokim dnevnim obiskom.

2009/2010

2009/2010Prvič smo priredili novoletni bazar, na

katerem so učenci razredne stopnje razstavljali svoje domiselne izdelke. Večina zbranih prostovoljnih prispevkov je bila namenjenih za nabavo materiala za popestritev pouka in drugih dejavnosti.

Učence so ob vrnitvi s poletnih počitnic pričakale garderobne omarice, klopi na sveže prebeljenih hodnikih ter pitniki vode. Februarja je sledila prenova stopnišča, spomladi pa se je začela urejati tudi šolska okolica. Pred šolo smo posadili sto vrtnic.

2009/2010

2010/2011Šola je v februarju 2011 odprla svoja vrata bodočim prvošolcem in jim v obliki delavnic predstavila delo v prvem razredu. Malčki so bili navdušeni in komaj čakajo, da bodo prvič sedli v šolske klopi.

Ustvarjalnost učencev spodbujamo z likovnim, literarnim in letos prvič tudi fotografskim natečajem.

2010/2011

2010/2011

Postavili smo spletne učilnice, ki omogočajo komunikacijo med učenci in učitelji ter dopolnjujejo šolsko delo, učitelji pa smo dobili tudi svojo spletno zbornico.

Letos bomo prvič v šolo v naravi odpeljali naše prvošolčke. V začetku junija bodo tri dni preživeli na Štajerskem. Srečno!

2010/2011

2010/2011

7


V marcu so v nabito polni šolski avli na prireditvi Pozdrav pomladi sodelovali vsi učenci razredne stopnje in se tako dokončno poslovili od mrzle zime.

Obiskala nas je TV Primorka. Posnela je predstavitev projektov in interesnih dejavnosti, ki potekajo na šoli. Oddajo Mavrica smo si lahko ogledali 16. marca.

2010/2011

2010/2011

V začetku marca smo sredi tedna ostali doma. Zagodla nam jo je burja!

Začeli smo z izvajanjem interesne dejavnosti Angleščina v 1. razredu. Pod mentorstvom učiteljice angleščine Tanje Fajt prvošolčki enkrat tedensko na sproščen in igriv način odkrivajo in usvajajo prve besede angleškega jezika.

2010/2011

2010/2011

NAŠA ŠOLANaša šola je najboljša,Fran Erjavec kliče se.Učiteljica je vesela,

če smo vsi kot mravljice.Včasih si nagajamo,včasih se hahljamo,

včasih se prerekamo,a radi se imamo.

Aleksander Kogej, 4.a

V ŠOLIV naši šoli je lepo,

tam učimo se zelo.

Mi kričimo na ves glas,

učiteljica pa na nas.

Rene Maraž, 4.a

8


OBISKALI SO NAS Gostje na zaključnih prireditvah Bralne značke

2007: akademski slikar in ilustrator Zvonko Čoh

2008: pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič

2008: akademska slikarka Daša Simčič

2010: ilustratorja Jurij in Neža Mikuletič

2011: novinarka Petra Vidrih ter pisateljica in novinarka

Mojca Širok(obe nekdanji učenki naše šole)

2011: fotograf in okoljevarstvenik Ivan Esenko

2008: tržaški pisatelj in borec za slovenski jezik

Boris Pahor

2011: akademska slikarka in grafičarka

Ana Zavadlav

2011: športni novinar in režiser Beno Hvala

2011: kanuist na divjih vodah Dejan Stevanovič in kajakaš na

divjih vodah Uroš Kodelja2009: ilustrator in

karikaturist Marjan Manček

Drugi gostje

9


OŠ FRANA ERJAVCA NOVA GORICANaša šola je bila zgrajena leta 1981, torej zdaj praznuje 30. obletnico delovanja. Okolica šole je kar lepo urejena, notranjost pa bi morala biti kar precej obnovljena. Obnova bi bila potrebna na strehi, kjer ob nalivih voda priteka v notranjost šole, zato moramo namestiti škafe. Prišli so tudi že gasilci, ker smo imeli poplavo. Fasado bi morali prebarvati, poleg tega potrebujemo nove rolete, ki so že obrabljene, pa tudi vrata in parket. Klopi in stoli so v nakaterih učilnicah še stari, ponekod pa že novi. Stara okna so propustna, zato nam je bilo lani ter letos zelo mraz. Vesel pa sem, ker smo dobili nove omarice ter klopco na hodniku pred avlo.

David Saksida, 9.a

KO SO MOJI DEDKI IN BABICE HODILI V ŠOLOV šolo so hodili z modrimi haljicami. Ob prihodu učitelja ali učiteljice v razred so vsi učenci vstali in skupaj pozdravili: »ZA DOMOVINO, S TITOM NAPREJ!«.Če so med poukom klepetali, je sledila kazen. Stati so morali v kotu ali pa na hodniku pred vrati. Učitelje in učiteljice so klicali tovariši in tovarišice.Malico so imeli po drugi šolski uri. Za malico so jedli sardele na kruhu ali margarino in marmelado na kruhu. Kosila ni bilo v šoli, ker je bilo veliko mamic doma. Šolske torbe so bile iz usnja, zato so zdržale tudi več kot osem let. Pumpic za nalivno pero niso poznali. Imeli so črnilo v stekleničkah. Pivnik pa so rabili za posušiti popisano stran. Lepilo so si naredili sami iz moke in vode. Imeli so le eno radirko. Če so jo izgubili, so radirali s sredico kruha. Dedek mi je povedal, da je imel petkrat lažjo torbo kot zdaj mi v tretjem razredu.Imeli so dvoizmenski pouk. Pouk so imeli en teden zjutraj, drugi pa popoldan. Športne dejavnosti so imeli ob sobotah. Športno vzgojo so imeli kar v razredu ali na hodniku, ker telovadnic ni bilo. Za športno vzgojo so deklice morale nositi rdeče kratke hlačke in belo majico, dečki pa modre kratke hlačke in belo majico.Podaljšanega bivanja in organiziranega prevoza v šolo niso imeli. V šolo so hodili peš, nekateri tudi iz več kilometrov oddaljenih krajev.

Ana Marvin, 3.a

Ivan Poša, 5.a

10


SNEŽINKESnežinke v krogu plešejo,

v noči belo sijejo,se na zemljo spuščajo

in na tla popadajo.

Tiho noč krasijo,veselo se lovijo.

Vsi ljudje že spijo,snežinke pa bedijo.

Nina Komel, 4.a

KORAKS korakom vsak otrok

v svet gre po nove dogodivščine,in vsak korak pomemben je,

za njega in za nas vse.

In ko v svet gre,se uči vse pomembne reči,

ki koristne bodo, ko odrastel bo.

Zdaj iz otroka nastal je mož,

ki vse ve in vse uči.

Zato pomemben je bil le en korak, le en korakv širni svet.

Timotej Bavec, 6.a

ROKERoke so res čudovito orodje,

z njimi lahko preplavamo morje.Imamo kar roki dve,

a obe sta pomembni, da se ve.Ali veste, da roka

nima samo enega otroka?Ampak kar pet,

dve roki skupaj celih deset!A zaradi sinóvske norčije

ter ker roki sta brez domišljijelevo-desne dvojice,

ki stresajo enake vice,so povzročile,

da ista imena so dobile:levi in desni palec,

desni in levi kazalec,pa prav tak par sredincev,

prstancev in mezincev.

Adriana Ronkali, 6.c

POČASNA PESEMPišem pesem,ki je lena inpočasna.

Počasi sepremika inveliko spi.

To jePOČASNA PESEM.

Na cesti delazmedo, ker

na zebri zaspi,na izpitu je zaspalain se ni premaknila.

S kolesom se je prevrnila, ker

je lena zaspalain ves dan prespala.

Kristina Korošec, 5.c

11


Draga!

Imam nekaj vprašanj zate, na katere nikjer ne najdem odgovora. Korakamo vsak dan, vendar zakaj? Zakaj se po mestu, vasi ali polju ne razgledamo? Zakaj ljudje korakamo vedno hitreje? Zakaj se poleti ne ustavimo, poslušamo ptic, jih opazujemo? Ko je zima, pa jih nahranimo? Zakaj? Zakaj se nam vsem tako mudi? Odraslih zares ne razumemo. Vse delajo prav obratno kot mi, otroci in šolarji. Oni ne razumejo nas, mi ne razumemo njih. Kako? Nas bi morali razumeti, saj so bili tudi oni nekdaj otroci, šolarji … Zakaj?

Ta vprašanja so zelo zanimiva. Če odgovoriš na vsaj eno, bom zelo vesela. Odpiši mi. Prosim!

Lepo pozdravljena! Tvoja Polona.

Polina Pavlič, 6.c

VSAKDANJI KORAKVsakdanji koraki so pusti,nihče nima želje po hoji.

Vendar življenje brez korakane gre in ne gre.

Zato je najbolje,da smo veseli,

saj znamo hoditi, teči in kolo goniti.

Veliko znamo,a se tega ne zavemo.

Ker so to za nassamo vsakdanji koraki!

Ester Črv, 6.a

ROKERoke ima prav vsak,

pa naj bo reven ali bogat.Lahko so nežne ali stroge,lahko pa pridne ali toge.

Nežne roke so kot mamin objem,ki te potolaži,

ko se skriješ v njem.

Stroge roke so roke pravice,ki odpravljajo krivice

in kažejo nam pot do resnice.

Toge roke ne delajo ničesar,ves dan le spijo in nič ne naredijo,zato ponavadi ničesar ne dobijo.

Pridne roke dan in noč,trudijo se na vso moč,nikoli se ne upehajoin nikdar ne nehajo.

Le kakšen bi bil svet brez rok,brez nežnih dotikov in veselih otrok,

brez prijateljskega stiska,ob katerem ti srce zavriska?

Lea Školaris, 6.c

12


OČIOči so reči,

brez njih nič ni,oči so reči,

ki jih vsak ima, pa nikomur jih ne da.

Brez oči nič ni,ne trate,ne polja

in niti obzorja.

Brez oči vida ni,ker vid je pomemben zaklad,

ki ga ima vsak rad,vsak rad.

Kdor oči ima, res srečo ima,

srečo ima,ki nikomur je ne da.

Oči res nimajo vsi,ti res užaljeni so,ker nič ne vidijo.

Ker ne vidijo nič,ne vidijo ne trate,

ne poljain lepega obzorja.

Ti ljudjevidijo samo temo.

A včasih se jim prižge lučpolja in lepega obzorja.

A večina ljudividi vse reči,

lepe in čudne,lepe in čudne.

Sreča ljudi se vidi v očehtudi v tistih,ki so slepa

in v tistih, ki vidijo.Vidijo skoraj vse oči,

tudi tiste, ki so

in ki jih ni.

Ta pesem je za vse oči, za tiste, ki vidijo,

pa tudi za tiste, ki ne.

Timotej Bavec, 6.a

USTALahko so odprta,

lahko zaprta.Pri enih vedno govorijo,pri drugih pa molčijo.

Kadar kaj boli,hitro se odprejo in naglas povejo,

kadar pa je lepo,tiho šepetajo, a preveč ne izdajo.

Kdaj so opravljiva,kdaj pa so le pridna.

Če pa kdaj preveč povejo,hitro se nazaj zaprejo.

Velikokrat si počitka želijoin potiho govorijo:„Aaaa, gremo spat,

ker nas čaka sanjski škrat.“

Manca Hvalič, 6.b

Maša Šuligoj, 5.b

13


Učiteljica MOJCA PERTOT je ob tednu otroka svoje misli in občutja strnila v verze, ki v sebi nosijo posebno sporočilo ...

POSLANICA VSEM ODRASLIMVsi odrasli in vsi veliki,prosim, prijazni bodite

in z vso odgovornostjo otroke učite.

Vsi odrasli in vsi veliki,v sebi otroka spet prebudite

in preženitevse slabo in grdo,mračno, temačno,sovražno, zavistno,

preračunljivo, zlo-koristno.

Odženite vse to!Naj za vedno izgine,

da bo lahko na svetu zavladal mir,med ljudmi prijaznost in ne prepir,

da bo dobrota pregnala pohlep,da bo vseeno, a si grd ali lep,

da bo bogastvo se nehalo z revščino množiti,da bodo vsi otroci varni in siti,

se vsak dan veseli v življenje zbudili,se znanja, modrosti radi učili,

v sebi gojili ljubezen, sočutje, dobrotoin zavračali vso to zmoto,

ki sedaj vlada in svet uničuje,ki napačne vrednote poveličuje.

Odgovorno, odrasli, za otroke skrbite!So naša prihodnost, ne pozabite!

OTROKI.

Otrok se na svet rodiza srečo, veselje odraslih ljudi.

Otrok na svetu živi,se počasi v odraslo osebo spremeni

in še najprej srečo, veselje drugim deli.

II.V otroku se steka pesem rodov,

v njegovih besedah šumi šepet vetrov,v njegovih očeh se iskri modrina neba,

v njegovem srcu domuje ljubezen sveta.

III.Ko se otrok zasmeje,odpre pot do srca,

po njej se sreča zapelje,po njej potuje ljubezen vsa.

IV.Ko otrok joče,

biseri tečejo iz oči,pa čeprav noče,

nas vsaka solza skeli.

V.Otrok prinaša srečo in veselje

vsak dan, od ponedeljka do nedelje.

Zemlja je kot lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje draguljev, ki jih je obdelal človek, temveč je zadovoljna z zelenjem svojih travnikov, zlatim peskom svojih morskih obal in dragocenimi kamninami svojih planin.

Kahlil Gibran, Čista ambrozija

SKRB ZA OKOLJE IN MEDSEBOJNE ODNOSE

Ivana Mužina, 5.c Urban Pegan, 6.b

Maruša Kerpan, 8.a

Ester Črv, 6.a

Kristel Markič, 7.c Jan Šavli, 9.a

Tin Hadžić Žorž, 6.a

Nika Gleščič, 5.c

Tara Poberaj, 1.b

Zemlja je kot lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje draguljev, ki jih je obdelal človek, temveč je zadovoljna z zelenjem svojih travnikov, zlatim peskom svojih morskih obal in dragocenimi kamninami svojih planin.

Kahlil Gibran, Čista ambrozija


Tara Poberaj, 1.b


16


NAGRAJENA DELA ŠOLSKEGA LIKOVNEGA NATEČAJA

razredna stopnja

Hranim srnico, Živa Kostić Križnič, PB 2.a

3. mesto

1. mesto

Skrb za prijatelje, Natalija Komel, 2.a

2. mesto

Želim si - nočem, Julija Klančič, 3.a


17


predmetna stopnja

Skrb za okolje, Valentina Makorič, 9.a

1. mesto

Skrb za rastline, Tin Hadžić Žorž, 6.a

3. mesto

2. mesto

Onesnaženo okolje, Karin Pepelko, 7.a


18


NAGRAJENA DELA ŠOLSKEGA LITERARNEGA NATEČAJA

predmetna stopnjaNAŠ SVET

Poslušaj me ves svet,dam ti lep nasvet,

pojdi v naravo,saj zbistri ti glavo.

Slišim ptičje petje,gozd nudi jim zavetje.

Se morju rad nasmejem,na soncu pa ogrejem.

Varujmo to okolje,nam hrano daje polje.Hvaležen bodi zdaj,

ta svet je res kot raj.

Ines Zavrtanik, 8.a

SKRB ZA OKOLJEČez mnogo, mnogo let

bo zelo drugačen ta naš svet.Če kmalu ničesar ne spremenimo,

se končno zganemo in nekaj storimo,bo vsaka ulica nekoč industrijsko

odlagališčein vsak travnik čisto običajno

smetišče.A kaj lahko naredimo, je vprašanje.

Potrebno je le nekaj logike in znanje,da bi naravi čim manj škodovali,jo onesnaževali in ji pomagali.

Kolikor bi znali,bi lahko varčevali

pri vsemu, kar bi se dalo.Vsak bi lahko pomagal,pa čeprav le čisto malo.

In kmalu ne bi bilo več industrijske navlake.

Nenadoma bi izginile vseslabe odločitve in napake.

Zato moramo stopiti skupaj za naš planet,

ga obnoviti in mu vrniti stari zalet,da bomo lahko v sožitju z

materjo naravo živeli še mnogo let.

Sara Drakulić, 9.b

Karolina Šalamun, 7.c


19


SKRB ZA OKOLJE(domišljijski spis)

»Mami, kaj je to?« je glasno vprašalo majhno dete, ki je s svojo drobceno ročico navdušeno kazalo na list papirja, ki je visel na steni šole. V tem svetu so otroci že kot majhni hodili v šolo in se učili raznolikih stvari, saj naj bi si mlajši otroci lažje vse zapomnili s svojimi mladimi možgančki, ki so veselo vpijali vse znanje, ki jim je bilo ponujeno – kot zemlja, na katero že lep čas ni padla niti kapljica dežja. Otrokova mati je zavzdihnila in svojega otročiča dvignila v naročje ter ga prijela za tisto drobceno rokico, z malim prstkom ročice pa je umirjeno pokazala na visoko rastlino z debelim rjavim pecljem in nekakšnimi čudnimi palicami, ki so rasle iz njega. Bile so pokrite z listjem, tu in tam pa se je našel kakšen cvet. Z mehkim glasom je mati spregovorila: »To je drevo – rastlina, ki jo le še poredko najdemo na tem svetu …« in žalostno pogledala naokrog. Povsod so bile ogromne stavbe, leteči avtomobili in roboti, redkokje pa kakšna rožica v lončku na okenski polici. Prav žalostno je bilo, kako se je njihov svet spremenil. Kako se je sploh še lahko živelo na njem, je bila neznanka. Verjetno ima kaj opraviti s tem vsa ta tehnologija – kar umetno ohranjajo tole ozonsko plast, tako da je z Zemljo vse v redu. Otrokova mati je še enkrat pogledala plakat, a tokrat se je nasmehnila. »Spomnim se, ko sem s svojimi prijatelji poskušala povsod zasaditi drevesa …« Ob spominu nanje se je zahihitala in svojega otroka posadila nazaj na noge ter ga nežno povlekla proti šoli. »Pridi, Ryu, v šolo moraš.« Fantek ji je sledil, medtem pa poln energije spraševal, kaj so drevesa.

11 let kasneje

»Ryu, daj no, pridi že!«»Prihajam, prihajam, no!« Ryu je tekel za svojimi prijatelji, medtem pa si je svoje svetle lase spenjal v čop in si zraven mrmral nekaj o novi snovi. Zamižimo na levo ali desno oko, potegnemo vrv in puščico izstrelimo… Ker ni gledal, kje teče, se je po nesreči zaletel v dekle, staro približno 12 let, s srebrnimi lasmi in nebesno modrimi očmi, ki so se mu zdele še kar jezne. »Oh joj, oprosti! Zelo mi je žal!« se je začel opravičevati in dekletu pomagal nazaj na noge, ta pa ga je le jezno ošinila s pogledom in odvihrala stran, za seboj pa pustila nek list. Ryu ga je pobral in prebral vse, kar je pisalo na njem.

PRIJAVNICA

Spodaj podpisani/a ___________ dovoljujem svojemu otroku ___________ iz _.__ razreda obiskovanje krožka ČUDOVITI SVET RASTLIN – VSE O STARIH RASTLINAH.

Podpis učenca: ___________Podpis starša ali skrbnika:____________

Datum in kraj:__________

Nina Tancoš, 8.a

Nadaljevanje zgodbe si lahko prebereš na naši spletni strani (www.os-franaerjavca.si).


20


razredna stopnja

PTIČJA KRMILNICAMama je prišla,

a očka je že doma.Tu dela na vso silo.

Naredil bo ptičjo krmilnico za premraženo ptičico.

V krmilnico bom zrnja dal, ptičici polepšal dan.

Mama me bo opazovala in mi ljubčka dala.

Ligjeron Faniqi, PB 2.a

BITI PRIJATELJVsi smo prijatelji. Z otroki na Osnovni šoli Kozara tudi. Vsem bom pomagala. Z njimi bom pekla piškote, telovadila, se sankala. Lepo je skrbeti za njih. Oni so prijazni. Oni so kot angeli. Oni so drugačni. Oni so veseli. Ko mi pridemo k njim, so še bolj veseli, kot da bi se jim uresničile vse želje. Rada pomagam drugim. Tudi sama se takrat lepo počutim.

Eva Podlogar, 2.a

Mak, Neža Podbršček, 9.c

Katarina Abramović, PB 2.b


21


ZGODBA ODVRŽENE TORBENekega dne je mali Martin vrgel v koš za odpadke svojo ponošeno torbo.»Najbrž me Martin ne potrebuje več!« si je mislila. Zagledala je robček, pločevinko in zamašek. »Ooo, se me še spomnite iz trgovine?« Nihče ji ni odgovoril. Torba se je začudila. Šla je k papirčku. »Papirček, zbudi se!« mu je rekla. Papirček je odprl eno oko in nato še drugo. »Živ si, živ!« je zavriskala torba tako glasno, da je prebudila še vse ostale odpadke. Torba je bila tako navdušena, da je vsakega posebej objela. »Tiho!« je rekel zamašek. »Le zakaj?« je razigrano vprašala torba. »Slišali nas bodo smetarji. Prišli bodo po nas in nas odpeljali na smetišče.« A torba zamašku ni verjela. Bila je prepričana, da se bodo smetarji odpadkov prestrašili. Tedaj je mimo pripeljal tovornjak. »Kdo je ta pošast?« je vprašala torba. »Konec je z nami!« so kričali odpadki.Torba se je nekaj časa upirala, a na koncu nemočno obležala v smetarjevem tovornjaku. Nihče več je ni videl.

Petra Gregorič, 4.a

UGANKAIz malih bilk

zrastejo zelo velike.Vse ponosno stojijo,včasih se žage bojijo.

Fantički mladički,vsi pridni čibički,

čakajo dan,ko popadli bodo zaman.

V zemlji ne bodo ostali,radi bi se zabavali,

ko bodo vstali zadovoljni spet,si ogledali bodo nov svet.

Matija Kodelja, 5.c

Rok Komel, 8.c

Matija Podlogar, 9.a


22


TUDI SRAKA NE PADE DALEČ OD DREVESANa lepi trati v grajskem vrturaste zlata jablana,vsako leto ob istem časupade jabolko na tla,in to iz čistega zlata.Tako nedolžno in brez hrupav soncu se zalesketa,polno blaženega upa,da grd ga stvor ne pokonča.(A povem vam že vnaprej,usoda kanček neudobja ima.)In tako nek lepi danmali sraka še neznanprileti nad to ravan,da svoj plen odnese stran.Glej, že prvi mu pogledpravi, da ima srečo spet,saj na vrtu, grajskem vrtujabolko uzre in silen lesket.Oči se mu zasvetijoin četudi ve, da tega se ne sme,kar samo ga privleče,tako vabljivo se leskeče.S kljunom tesno ga drži,da ga res ne izgubi.Čez gozdove in poljane,mu na misel sploh ne kane,kaj lahko ga doleti.Ves vesel domov prispe,a njegova mati je posebna mati sračja,tako da koj se pokesa, ko ga nakriči, naj tega se drži:da čeprav te mika,tako dragih stvari res se ne tika.A ob tem kričanjutako sta ga ustrašila,da se je ubožec zvrnilin se skoraj v prah povrnil(ne, ne, ni bilo tako hudo.Pa toliko, da jasno vam bo to:ni padel daleč od drevesa).Čez nekaj let se je oženil tale sraka.Ne, ni ga vzela sova, ampak sraka taka,ki zvalila jima je hčerko, srako kot vsako.Nekega dne, ko je mala sraka ravno dobro znala leteti,se je ponovila zgodovina, temu sploh ni težko verjeti.Zlato jabolko bleščeče,zopet padlo je na tla,srakica ga je ukrala,ne da bi se pri tem bala,da doma bodo jezni b'li morda.Komaj dobro je pristala na domačji veji,

že mama jo je nakričala,da ubožica je z veje pala,nedaleč od drevesa.Oče sraka pa se spomni,kar zagrešil je, in še pomni. Zato zleti k svoji hčerki pri pričiin ji pravi, da se opraviči:»Veš, ko sem bil jaz mlad kot ti,sem isto stvar zagrešil, dvoma ni.Zato brez besed, jaz vse oprostim ti.«»Hvala, oči,« hčerka pravi brez besa.Oče pa sam sebi:»Jabolko res ne pade daleč od drevesa.«In to je konec koncev res resnica –po vseh naših izročilihvsaka sraka je tatica.

Katarina Pegan, 7.a

Nik Mrhar, 6.a

SKRB ZA OKOLJEZa okolje bomo kot zase skrbeli,pri tem prav nič ne bomo trpeli.Odpadke vrgli bomo v smetnjakin nasmehnil se nam bo oblak.

Kaj ni boljše, da okolje kot roža cvetiin vsi smo brez skrbi.

Tilen Oblak, 5.c


23


MEDKO MEDVEDEK IN NJEGOV PORUŠENI DOMŽivel je Medko Medvedek. Bila je zima in on je trdno spal v svojem domu. Sanjal je o tem, da je spečim čebelam ukradel najboljši med. Zbudil ga je močan hrup. Vzel je najtoplejši plašč in oblekel hlače. Pogledal je, kaj se dogaja zunaj. Videl je velike kamione ter ljudi z motorkami. Zbežal je iz brloga in se skril za drevo. Opazoval je ljudi, kako so uničevali njegov dom. Hotel jih je napasti, a ni imel poguma. Ko so delavci delo končali, je Medko odšel od doma in videl same ruševine. Spet je pogledal proti cesti in videl še večje kamione kot prej. Pomislil je in ugotovil, da se mu je pripetilo isto kot njegovemu dedku. Rekel je: »Gotovo gre za gradnjo stavb za ljudi in uničevanje narave.« Medko Medvedek je odšel proti gozdu in srečal lisico Mico. Ona ga je vprašala, zakaj ni v svojem lepem toplem domu. Medvedek ji je povedal celo zgodbo in Mica se je odločila, da skliče sestanek gozdnih živali ob 12.00. Vse živali so se zbrale v središču gozda in se odločile, da se uprejo ljudem, ter da zgradijo Medku Medvedku nov topel dom. On je bil zelo vesel, da mu ostale živali

pomagajo. Lotili so se dela. Točno ob 16.00 so se ljudje vrnili nazaj na delo. Živali so se skrile za drevesi. Lisica Mica je preštela do tri in vse živali so skočile izza dreves. Ljudje so se jih ustrašili in se vrnili v mesto. Gozdov niso več sekali. Medko je dobil nov, najlepši dom in na koncu so imeli veliko praznovanje. Ko preberemo to zgodbo, izvemo, da ko sekamo drevesa, uničujemo živalske domove in naravo.

slike in tekst:Katja Ilijaš in Zoja Muhič, 5.a

Hana Kosovel, 5.c

SKRB ZA OKOLJEZa okolje skrbimo tako,

da odpadke v smetnjak zložimo.Ne plašimo živali,

ne uničujemo narave,saj vsak stvarnekaj stane.

Zbiralne akcije imamoin njim tudi nekaj damo:zamaške, papir, baterije

in še kaj,samo da ne bomo

imeli prevelik zalogaj.

Ivana Mužina, 5.c


24


RECIKLIRKOReciklirko se smeji,ko požira vse smeti.

Vrečke, steklo in papirga poganjajo v dir.Melje, žveči in drobiter pobira vse smeti.

Ana Velikonja, 5.c

POglej

OKrog!

V sOnce,

ZemLjo.

To Je

življEnje.

Lepo je,

če zanj skrbimo!

Eileen Bucik,7.b

Simon Mattiazzi, 7.b

UGANKANe mečem odpadkov v njo,

ker hočem ohraniti jo.

_ _ _ _ _ _

Kevin Pavlin, 5.c

Eva Oblak, 1.a

MOJ PESDoma imamo psa. Rada ga imam. Je črne barve in se kliče Tačka. Prehranjuje se s pasjimi briketi. Živi v pasji uti. Ko je bolan, ga peljemo k veterinarki. Vesela sem, ko ga peljem na sprehod in mu mečem palico. Jaz tekam za njim, on pa mi palico prinese. Ko pokajo petarde, mora biti v hiši, ker se boji.

Lana Batič, PB 2.a

Jure Marinič, 6.c


25


MOJ KUŽAMoj kuža je Piki,

je manjši kot veliki.Rad se igra,

moje čevlje rad ima.Včasih močno laja,ker prihaja Taja.

Mojega Pikija rada imam,prav nobenemu ga ne dam.

Taja Gruden, PB 2.a

OSAMLJENA ROŽICANekoč je na travniku smeti živela rožica. Bila je sama in nikogar ni imela, da bi se z njo igral in pogovarjal. Bila je zelo žalostna, ker se ni nikoli smejala. Vedno je samo jokala, ker je vedela, da smeti okoli nje ne bo nihče odstranil. Čez nekaj časa je pred njo zaregljala žaba Betka. Rožica je prestrašeno pogledala. Predstavili sta se in rožica je žabici Betki povedala vse o umazanem travniku smeti. Zmenili sta se, da bo Betka sklicala vse svoje prijatelje iz mlake, da bi ji pomagale. Že isti dan se je čistilna akcija začela, zvečer pa so za nagrado dobili slastno pojedino.Tako je žabica vsak dan prišla k rožici in pogledala, če je okoli nje vse čisto. Pa tudi rožici se je vrnil nasmeh na obraz.

Nejka Berce Čeligoj, 5.a

MOJ BELI KUŽAZa kužka skrbim tako, da ga vozim ven. Menjam mu vodo. Imam ga zelo rada, ker je mehak. Ko sem bila bolna, sem spala na kavču in je skočil k meni. Ko pridem iz šole, je zelo vesel. Liže me in maha z repom ter skače po meni.

Eva Podlogar, PB 2.a

Katja Kerpan, 6.b

Angela Iliova, 8.c


26


BIL BI SVET LEPBil bi lep svet, če bi se vsi smejali,

se ne bi kregali med seboj, si pomagali.Bil bi lep svet, če bi po cele dneve zlato sonce sijalo,

in če bi bili mi vsi »normalni« malo.

Bil bi lep svet, če bi igle iz peska odmaknili,da ko se igramo, nas ne bi spotaknili.

Da odvisniki od drog in alkohola bi ozdraveli,in se o nečem pomembnem pogovarjali.

Bil bi lep svet, če bi brezposelni ljudje službo dobili,za denarne krize in račune ne bi skrbeli.Bilo bi lepo, če bi vsi otroci v šolo hodili,

kaj pomembnega se o današnjem življenju naučili!!

Vlatko Babunski, 9.c

Nika Bezjak, 2.a

DREVO ŽIVLJENJADrevo življenja pozimi spi,da spomladi lahko cveti.

Jeseni drevo žaluje,ker liste veter odpihuje.Drevo potrebuje zrak,

to ve že vsak.Ne se podit z avti,raje hodi s skavti.

Tako drevo življenja preživi in poleti veselo obrodi.

Eva Mavrič, 7.b

KAKO SKRBIŠ ZA OKOLJE TI?Gojišča so postala smetišča,posekan bor je postal štor.

Na travi, kjer sta se pasli kravi,so sedaj tovarne in pisarne.

Ko pade mrak, sončni zahodvidiš skozi onesnažen zrak.

Ljudje razstreljujemo gore,da bi dobili drago kamenje.

Vesolje nas zanima bolj kot okolje,Zemlji se slabo godi v prihodnosti.

Naravi bi morali pomagati,da tega bogastva ne izgubi.

Nika Grobiša, 6.a

SKRB ZA GORICO Naša Gorica je lepa kot ptica,

zmeraj pospravljena,dobro pripravljena.

A smeti ne manjka,prav to je prava zanka.

Zato zdaj hitimo,da smeti vse polovimo.

Travniki in gozdički, bogati z rastlinjem so bili in ptički,zato poskrbimo, da še naprej bo

tako lepo, kot je nekoč bilo.

Oriana Bucik, 8.b

UGANKASkrbim skoraj za vse.Nekateri me zmerjajo,

nekateri pa ne. Kdo sem?

REŠITEV: _ _ _ _ _ _

Črt Jamšek, 5.c


27


KUŽAMoj kuža se rad igra,vse polno igrač ima.Je ubogljiva psička

in ima srčkana lička.Na toplem hiško imain mene rada ima.

To je Helga, moja zlata deklica.

Nina Kosovel, PB 2.a

NARAVALepa je narava,

in všeč nam je, če je zdrava.

Zdravnik za naravo je ekologija,ki pa ni nobena fobija.

Če za naravo ne bi skrbeli,njene onesnaženosti ne bi razumeli.

Vsak od nas ni ekolog,to se govori povsod okrog.

Jaz verjamem, da lahko letimin za naravo poskrbim!

Hana Beltram in Mija Pisk, 7.b

Alen Potočnik, 7.b

SMETNJAKSmetnjak je za smeti,

okoli njega je polno stvari.Da bi naravo spoštovali,

v njega smeti bomo metali.A žal smo ga prodali in naravo razmetali.

Govorili smo in govorili,da bomo naravo polepšali,

a tega nismo naredili.

Filip Bratkič, 3.a

VAROVANJE OKOLJAKonec planeta bo,

če onesnaževanje tako bo.

Pomagajmo okolju,da lepo nam bo.

Tovarne izpušne pline puhajo,živalim domove odvzemajo.

Smetišča vodo onesnažujejoin pitje živalim onemogočijo.

Sonce sije, plini pa gredo,sonce nam zastirajo.

Vsi eko naj bomo,da okolje zdravo bo.

Timotej Bavec,Aleks Klinkon, 6.a

Mojca Fortunat, 7.a


28


JAZ SEM ZA, STARŠEM PA SE NE LJUBIOsebe: KRISTINA, mama BARBARA, oče DAVID, prijateljici ZALA in VERONIKA

(Kristina, Zala in Veronika se pogovarjajo na poti iz šole.)KRISTINA: Danes je bil v šoli kar zanimiv dan.ZALA: Ja, res. Všeč mi je bil pogovor o skrbi za okolje.VERONIKA: Ja, meni je bilo tudi všeč. A bosta vedve to o ločevanju odpadkov upoštevali?ZALA: Jaz bom, pa ti, Kristina?KRISTINA: Ja, upam, da se bodo moji starši strinjali!(Prijateljice se razidejo. Pri Kristini doma.)KRISTINA: Živijo mami!BARBARA: Ojla, Kristina. Je bilo v šoli kaj zanimivega?KRISTINA: (navdušeno) Ja, imeli smo naravoslovni dan. Pogovarjali smo se o skrbi za okolje. Kaj pa, če bi tudi mi ločevali odpadke?DAVID: (sitno) Ne vem, Kristina. Se ti zdi, da imamo med tednom čas za take stvari? BARBARA: Ja, mislim, da ima tvoj oče prav.KRISTINA: Kaj je narobe? Se vam zdi ločevanje odpadkov kakšen opravek!?BARBARA: Ne, Kristina. Jaz in tvoj oče sva se tako odločila in pika!KRISTINA: Prav, pa nič!!! (Steče v sobo in zaloputne z vrati.)(Jutro. Kristina se zbudi, si obriše nos, papirček nese v smeti. Takrat vidi, da so odpadki ločeni. Se razveseli.)KRISTINA: Jupi … (Steče mami v objem.) Vesela sem, da sta spremenila svoje mišljenje. Kako pa to?DAVID: Ja, kaj nama je preostalo drugega, če si bila tako potrta!KRISTINA: Hvala, mami in oči! (Kristina vsa vesela odide v šolo.)

Tia Trojanovič, Petra Rebek, Lora Stefanova, 7.b

Karolina Mužina, 8.c

Maja Rijavec, 5.b

NARAVASkrbi za naravo,

da življenje bo ta pravo.

Da bodo čisti zemlja, voda, zrak,skrbeti mora vsak.

Da naše okolje ne bo smetnjak.

Žan Uršič, 3.a


29


LISICA IN ZAJEC V dolini blizu gozda prebiva zelo plašen, vendar hiter zajec. Pogosto je osamljen, zato ni vajen obiskov. Tistega dne pa je dobil povsem nepričakovan obisk. Obiskala ga je lisica. Takoj se je preplašil, in da ne bi mislila, da ga je strah, se je ojunačil in rekel: »Pozdravljena, lisica! Ali boste moja nova soseda? V mojem domu imam polno shrambo korenja in polno dobrot.« Lisica se je res naselila v bližino, vendar ni vedel, da ga bo preizkusila. »Ooo, kako lepo! Morda pa bom po celem dnevu izmučena in bom k vam prišla na pojedino,« je hihitajoče dejala lisica in si mislila, kako ga bo ujela v lastno zanko. Zajcu je postalo slabo, ker seveda ni imel hrane. Žalosten se je obrnil in odšel domov. Ko je nastopil mrak, je le čakal, kdaj pride lisica. Na žalost jo je tudi dočakal. Lisica je potrkala na vrata ter ga ogovorila: »Pozdravljen, sosed! Ste že nared za gostijo?« V tistem hipu pa se je zajec pognal kot blisk in tekel, kolikor so ga nesle noge. Svojo pot pa je končal hitro. Znašel se je mrtev v breznu, ker zaradi teme ni ničesar videl. Za njim pa je lisica dodala: »Laž ima kratke noge, kakor jih je imel ta zajec.«

Ana Mervič, 7.a

DRUGAČNI SMOObiskali smo Osnovno šolo Kozara. V to šolo hodijo učenci, ki so drugačni. Drugačni so zato, ker so se že drugačni rodili. Tam sem spoznala nove prijatelje Roka, Urško in Mateja. Z njimi smo telovadili in risali. Njihova učiteljica Erika nam je brala tudi pravljico. Tudi oni so prišli k nam na obisk. Naša učiteljica nam je povedala, da se bomo z njimi še družili. Skupaj bomo pripravljali tudi zelenjavne kruhke.

Lana Batič, 2.a

Nika Ferjančič, 1.b

PRIPOVED ODVRŽENEGA DEŽNIKANekega dne me je moja lastnica Janja vrgla v smeti. Znašla sem se v temi. Nenadoma me je nekdo poklical. Bil je plišasti medvedek, s katerim sva se takoj spoprijateljila. Igrala sva se in se pogovarjala. Nekega jutra pa je prišel tovornjak. Dvignil je zabojnik, nas pretresel in odvrgel v velik kontejner. Tam je bil strašanski smrad. Po dolgi vožnji se je tovornjak ustavil in nas vse stresel na smetišče. Moj prijatelj medvedek se je izgubil. Ves prestrašen sem ga iskal. Našel sem ga skritega za velikim kupom smeti. Tam je med goro igrač našel nove prijatelje in pozabil name. Žalosten sem se sprehajal po smetišču in iskal novega prijatelja.

Maja Šuligoj, 4.a

Matic Krapež, 3.b


30


PLANET SMETIVeč milijard svetlobnih let od Zemlje kroži okoli svoje zvezde planet, imenovan Planet smeti. Na njem bitja, čigar planet je zasut s smetmi, uživajo v poletju. Sonce pripeka in bitja se kopajo v morju, ki je bolj podobno veliki gladini smeti. Smo v 25. stoletju in Zemljani so že osvojili ta planet. Okoljevarstveniki Planeta smeti pozivajo ameriške znanstvenike na veliko akcijo čiščenja planeta, pri kateri bi sodelovale tudi številne znane osebnosti. Smeti bi odpeljali na pritlikavi planet z imenom Pluton. Tam, kjer se živo srebro »spusti« do -200 ºC, prevladuje večni led; pozimi tam zmrzne celo atmosfera. S skupnimi močmi so dobro leto gradili vesoljsko plovilo, ki v površino planeta zvrta luknjo in vanjo odvrže smeti. To se ponavlja in kmalu je Planet smeti rešen svoje največje skrbi. Zemljani in prebivalci Planeta smeti organizirajo konferenco, kjer uradno preimenujejo Planet smeti v Čisti planet. Njegovi prebivalci pozovejo Zemljane k večji skrbi za okolje in jih opozorijo na recikliranje. Zato pa, skrbimo za okolje, ker bo naša prihodnost lepša.

Martin Berce Čeligoj, 8.c

Marko Canzutti, PB 2.a Ana Školaris, 8.b

SKRB ZA NARAVOČe skrbimo za naravo,

je to življenje.Izpušnih plinov je preveč,

torej je tudi vsaka smet odveč.Kmalu zemlja bo smetnjak,

če vsak ne bo korenjak,da smet bi vrgel v smetnjak.Zato skrbí naj te vsaka smet,

kam dal jo boš umret.

Hana Jereb, 7.b

OKOLJEZa okolje noč in dan skrbimo,

da onesnaževalce nekaj naučimo.Skrb za okolje je lepa stvar,

zato nam je mar.

Izpušnih plinov se ne bojimo,ker se z avti ne podimo.Za zdravje mi skrbimo

in k zdravnikom ne hitimo.

Eva Mavrič, 7.b


31


NENAVADNA DOGODIVŠČINANekega dne sem se prebudil na zelenem, čistem planetu. In okrog mene so stali čisto pravi zeleni marsovci. Spoprijateljil sem se s tremi marsovčki: Čopkom, Smeškom in Pevčkom. Čopek je imel na glavi puhast čop, Smeško se je rad smejal in Pevček je rad pel. Skupaj smo šli na sprehod in vsak je povedal nekaj o sebi. Vsi so povedali, da se bojijo Požeruhca, ki je najzlobnejši marsovček, in da jim ta nagaja. Skupaj smo si podajali žogo, dokler ni prišel Požeruhec. Prepiškal nam je žogo, jaz pa sem mu rekel, naj nas pusti pri miru. Požeruhec se je opravičil in rekel, da bo kupil novo. In čez nekaj časa smo se vsi skupaj igrali z žogo, tudi Požeruhec, ki je postal naš prijatelj. Nato pa smo se lovili in šli spat. In naslednje jutro sem se zbudil doma. Počil je lonec in moje dogodivščine je konec.

Timotej Bavec, 6.a

OBISK NA OSNOVNI ŠOLI KOZARATo je šola, ki se od naše šole zelo razlikuje. To šolo obiskujejo otroci, ki so malo drugačni od nas. Oni se malo težje učijo, malo težje rišejo in malo težje pišejo kot mi. Obiskali smo jih zato, da bi postali njihovi prijatelji. In postali smo veliki prijatelji. Včasih se skupaj igramo in zabavamo.Tudi oni so obiskali našo šolo. Skupaj smo telovadili. Skakali smo v obroče, delali prevale in šli skozi most. Imeli smo se zelo lepo. Komaj čakam, da nas spet obiščejo.

Jaka Komel, 2.a

Paulina Batistič, 8.a

NAŠA MUCAImeli smo majhno muco. Bila je črna. Za njo sem skrbela tako, da sem jo hranila in jo tudi pestovala. Največkrat jo je imel tata. Nekega dne nam je pobegnila. Imela sem jo zelo rada in upam, da se bo vrnila. Če pa se ne bo, upam, da drugje lepo skrbijo zanjo. Srečno, moja Zvezdica!

Taja Gruden, PB 2.a

Taja Gruden, 2.a


32


PES IN MAČKA (basen)Pes in mačka sta se zaljubila,

a stara mati muca je tole govorila:„Poslušaj, moja hči! Romanca ta ne bo dolgo

trajala,saj kot jaz v mladih letih kmalu boš spoznala,

pešče te ni vredno,rajši najdi mačka si za vedno!”

”Ampak, mama! Ljubim ga bolj kot vse na svetu,dala mu srce bi, poetu,

ko zame bevska in me brani,odreče vsej svoji se hrani.

Joče, cvili, stoče, ko ni me ob njegovi strani.”

”Le pazi se, le pazi!Psi so prevaranti!Ko ga ni pri tebi,

pri drugi že robanti ...””Prav imaš, ti, mama!

Na vsaki ulici so mački,ki zame dali dve bi tački!”

Psiček pogovor sliši,žalosten se odpravi proti svoji hiši.

Ko naslednji dan mucka mačka s seboj pripelje,kužek sam pri sebi melje:

”Zakaj bi se žalostil,odpotoval na Kiklade?

Saj jabolko daleč od drevesa ne pade.”

Mojca Fortunat, 7.a

O ŽIVALIH NA KMETIJIMoj nono živi na kmetiji. Ima veliko domačih živali. Ko sem na počitnicah, pomagam hraniti živali. Rad grem h kozam. Zelo rade imajo koruzo. Vedno poskrbim, da imajo vodo. Nono ima tudi veliko puranov. Ima tudi dva prašiča.

Rok Tomažič. PB 2.a

MOJE MESTO Hodim po ulici in že takoj lahko opazim, da živim v precej umazanem mestu. Na tleh je kup žvečilnih gumijev in vedno lahko vidim ljudi, ki pljuvajo na tla. Na drugi strani ceste nekdo je bonbone, ko pa ostane le vrečka jo meni nič, tebi nič spusti na tla, tudi če opazi, da je koš za smeti le deset metrov stran. Tudi zrak ni najbolj čist. Vse pred leti obnovljene zgradbe z bleščečimi fasadami so zdaj že povsem sive. A nihče se ne potrudi, da bi kaj izboljšal. Nikogar ni, ki bi v trgovino, ki je le kakšen kilometer stran, odšel peš. Lahko bi organizirali več čistilnih akcij. Le kdo še pomisli na uboge otroke, ki se podijo po grmovju, peskovnikih, igriščih, pa se mimogrede nabodejo na kakšno iglo, ki jo je odvrgel narkoman. Zakaj nihče ne poskrbi za to ubogo mesto? Izvolili smo novo vodstvo - videli bomo, ali bodo obljube izpolnjene.

Monika Lišter, 9.b

EKOLOŠKA PESEM Skrb za okolje

pomembna je stvar,pomembna je bolj kot denar.

Dejmo pločevinko zmečkat,in smeti ločevat.

Ko pridem na ul´co,vidim ljudi, ki na tla

mečejo smeti.

Dejmo z energijo varčevat,smeti s tal pobrat

in jih na pravo mesto dat.

Vasja Valič, 8.bNejc Berce, 8.c Miha Torkar, 8.b Tjaša Bucik, 9. a

Petra Rebek, 7.b


33


Aneja Hvalič, 6.b

Sara Drakulić, 9.b

POSEKČlovek nor,kaj se greš,

ti tam sekati ne smeš!Tam moj dom je,

zdaj pač veš,tam zdaj sekati ne smeš!

Ko pa človekpride tja,

sekati še ne konča.In ko sova vidi to,ji možgani počijo.


Najbolj čisto bilo je na svetutu v Gorici, mestu cvetlic.

Nikjer ni bilo tako čisto kot tu,a temu je kmalu sledil preklic.

Prišla je industrija,za energijo so porabili vse,

mesto je počasi prekrila umazanija,ki je vedno več je.

A spremembe so na obzorjuali vsaj tako pravijo.

Zamenjave se dogajajone le tu v Primorju.

A da ne bo bede,potrebujemo sodelovanje.

Ne klicati le sebe,ampak tudi narode zunanje.

Marko Škabar, 9.b

PRIJATELJIJaz zelo rada grem

na obisk na Osnovno šolo Kozara,ker tam prijatelje imam.

Res malo drugačni so od nas,a z njimi se je vedno lepo igrat.

Skupaj pišemo, rišemo,beremo, telovadimo

in želim si, da se še kdaj skupaj najdemo.

Lija Vermiglio Vremec, 2.a

Petra Rebek, 7.b


34


KAKO SMO SI RAZLIČNI Z učiteljico Matejo in drugimi sošolci smo se nekega jesenskega jutra odpravili na sosednjo osnovno šolo Kozara. Obiskali smo prvi in drugi razred. Skupaj smo poslušali pravljico, risali in se igrali. Tam imajo veliko igrač v posebnem igralnem kotičku. To, da so otroci, ki obiskujejo to šolo, posebni, se vidi že takoj ko stopiš v učilnico. Posebni so v pisanju, risanju, govoru. Ampak ta posebnost me je popeljala v svet čarovnije, kjer živijo pošteni, prijazni in dobri ljudje. Tam so doma lepe besede in velike želje. Tam ne manjka niti zabave. Lepo je, če pomagaš drugim, pa čeprav jih razveseli samo obisk. Še lepše je, če si tudi prijazen. Meni je v taki družbi vedno lepo.

Marko Canzutti, 2.a

NARAVO IMAM RADSkrbim za živali in za okolico hiše. Pobiram listje in smeti mečem v koš. Na balkon postavim ptičjo krmilnico in vanjo dam seno in hrano za ptice. Vanjo priletijo plavček, kos, lišček in vrabček. Včasih grem s tatom opazovat živali in poslušat ptičje petje.

Žiga Podgornik, PB 2.a

MOJA PSIČKAVozimo jo lulat in se z njo igramo. Leno tudi češemo in krtačimo. Rada se crklja. Najbolj vesela pa je, ko jo božam in ji mečem palico. Z njo se veliko igram in rada jo imam.Moja Lena se boji petard. Ko nehajo pokati, jo potolažimo. Damo ji pasjo čokolado.

Živa Križnič Kostić, PB 2.a



35


NARAVAKo je narava še čista bila,ljudje so se v njej veselili.

Ko so prišli avtomobili, hiše,zgradbe in stolpnice,

so naravo onesnažili in osmetili.Če bi se vsi potrudili,

bi naravo za druge lepšo pustili.

Maša Bratkič, 3.a

Nejc Jelen, 8.c

SKRB ZA OKOLJE!Ne puščaj odpadkov za sabo po tleh,

saj naredil boš velik greh.Zdravju škodljivo je, saj to že veš.

Raje teci ali pa pojdi kar peš.Naj čist bo vedno naš planet,

da ne bo prevelik nered.

Aljaž Hvala, 5.b

Polina Pavlovič, 6.c


OKOLJENaravo radi imamo

in zanjo skrbeti znamo.

Recikliramo smeti,to že vemo vsi.

Avti spijo v garaži,mi pa se sprehajamo po plaži.

S kolesom se vozimo v naravi, papirčkov pa ne mečemo po travi.

Nekateri pa naravo onesnažujejoin živalske domove uničujejo.

Mi pa tega ne počnemo,zato lahko mirne vesti umremo.

Hana Beltram, 7.b


36


NARAVANarava je vse

okoli nas.Narava je vsezraven nas.

Narava je vse, kar vidim, slišim in čutim.

Narava je za nas.

Zato skrbimo zanjo,ker to je genialno.Zanjo skrbimo vsiin zdravi bomo mi.

Narava je zabavnain hkrati nenormalna.Normalni pa smo mi,

ker za njo skrbimo vsi.

Nika Gleščič in Kristina Korošec,5.c

KOŠEK ZA SMETIV košek dajem smeti,

vsak dan jih dosti dobi.Izbirčen nič ni,

ker poje vse smeti.Koške imamo zato,da v naravi bo lepo.Rožice bodo cvetele

in čebelice k njim letele.Na vejah bodo ptičke pele

in v gnezdih mladičke imele.

Lana Batič, PB 2.a

Anika Nanut, 1.a

Nika Grobiša, 6.a

TEBI NARAVA!Draga narava!

Včasih si bila vsa čista, vesela.

Danes si pa vsaonesnažena in žalostna.

Le kaj naj storimo?Že vem!

V šolo peš pojdimo.

Nik Kranjc Gregorič, 5.b

SKRBIM ZA SVOJO PSIČKODoma imamo veliko belo psičko. Ime ji je Gina. Živi z nami v hiši. Tu je ne zebe in je ni strah. Vsak dan jo peljem na sprehod. Takrat je vesela. Dajemo ji svežo vodo in hrano. Nikoli je ne tepemo. Ko grmi ali pokajo petarde, hodi za nami, ker se boji.

Aleks Demšar, PB 2.a


37


Nik Erzetič, 7.c

Karin Fikfak, 2.b

PRIPOVED ODVRŽENE PLASTENKE

Nekega dne me je v mestni trgovini kupila deklica Maja.Ko je popila sok v meni, me je odložila na mizo. Potem je v sobo prišla Majina mama. Vzela me je v roke in me odnesla v kuhinjske smeti. Naslednji dan je mama naročila Maji, naj odnese smeti. Kmalu sem se znašla med ostalimi plastenkami. Bile so zelo različne. Nekega dne smo se spomnile tole pesem:PLASTENKA JE ČUDNA REČ, NIKAR NE VRZI JE V PEČ. IN NE VRZI JE V NARAVO, MISLI S SVOJO GLAVO!To pesmico zdaj pozna že celo smetišče.

Nina Komel, 4.a

ŽIVAL IZ MRAKA Zdaj me mračna žival ne napada več. Zdaj sva že prijatelja. Povedal vam bom, kako sva postala prijatelja. Veliko dni po tem sem se še vedno bal mračne živali in izgovarjal te besede:“Luč, luč, luč naj posveti vate!“. Nekega jutra sem mamici in očiju povedal, da je v moji sobi strašna mračna žival. Mami mi je povedala, da v sobi ni nobene mračne živali in da je to samo moja domišljija. Kot vsak otrok, ki verjame v svojo domišljijo, mamici nisem verjel. Nato pa se je oglasil oče:“Oh, ti otroci, kdo jim je sploh dal to domišljijo!“Užalil sem se in odšel v sobo, ki je bila temna. Zbal sem se, nato pa slišal glas iz teme, ki mi je govoril:“Nikar se ne boj, saj sem samo tema, nič ti ne bom naredila, samo pod posteljo se skrila!“ Takrat sem izvedel, da tema ni nič takega in da prebiva tudi v očijevi spalnici. Od takrat se teme ne bojim več in zdaj mami ni treba več puščati odprtih vrat. Zdaj se pogovarjam s temo.

Ivana Mužina, 5.c

ŽIVLJENJEŽivljenje je določen čas,

ki vzbuja nam nemir.Brez radosti in veselja,

je življenje kot velika zmeda.

Bolj ko čisto je okolje,naše zdravje je lepše in bolje.

Zanj pa treba je skrbeti,a brez truda tega ne moremo imeti.

Ivana Kristančič, 9.b


38


ČISTO OKOLJE Nekega dne sem se prebudila na zelenem, čistem planetu. Šla sem v šolo ter v tem prav uživala. Zrak je dišal po rožah in pokošeni travi. Pred šolo sem se ustavila in še zadnjič vdihnila čist zrak. Po koncu pouka sem se odpravila k babici, kjer se je nekaj dogajalo. Babica mi je povedala, da rušijo eno od stavb. Zaradi tega sem morala ostati tam, saj se bo pri rušenju dvignil oblak prahu in peska. To mi seveda ni bilo všeč. Prvič, ker bom tam morala biti do večera, in drugič, ker bo to veliko onesnaževanje narave. Naša vas je od konca gradnje najčistejša na svetu. Sedaj je 14:35 in stavbe še vedno niso porušili. Kot je kazalo, bodo z rušenjem začeli jutri navsezgodaj. Kaj kmalu so poklicali očeta, da bo jutri šola odpadla. Tako smo se prebudili v prahu in pesku. Zunaj je bila skoraj tema. Želela sem si, da so to samo sanje. Končno je oblak peska in prahu izginil in spet je bilo jasno nebo. Zrak pa še vedno ni bil čist. Sedaj nisem več uživala na poti v šoli. Na neki samotni ulici sem zakričala:«To ni več naša vas!« Prav razjezila sem se. Želela sem si, da bi obstajal poklic, ki bi naredil čist zrak. Tisti trenutek je v našo vas prišlo Društvo ljubiteljev narave. Iskali so še enega člana. Tega sem si od nekdaj želela. Hitro sem stekla k njim in jih prosila, če se lahko pridružim. Povedala sem jim, kako je ta vas onesnažena in da sem ljubiteljica narave. Takoj so me sprejeli medse. Korakali smo okoli vasi in ugotovili, da se da marsikaj popraviti. Začeli smo z delom. Naša vas je postala malo čistejša. Po treh dneh dela smo se zbrali na sestanku. Vas je bila taka kot prej. Po sestanku smo prepričevali vaščane, da naj ne uporabljajo umetnih gnojil. To nam je šlo kar v redu, dokler se ni vmešal predsednik krajevne skupnosti. Mi pa smo poskušali prepričati tudi njega in nazadnje nam je le uspelo. Tako je naša vas spet najčistejša na svetu. Sedaj je tudi on proti rušenju. Od takrat naprej je vse mirno in čisto. Jaz pa sem še vedno v skupini ljubiteljev narave.

Mojca Bavcon, 6.a

Pia Gerbec, 4.c

Kris Peršič, 6.c

SKRB ZA PRIJATELJSTVOV letošnjem šolskem letu skrbimo za prijatelje, ki obiskujejo Osnovno šolo Kozara. Tja hodijo prav posebni otroci. Posebni otroci so že od rojstva. Oni se bolj težko učijo, a so prijazni in vedno nasmejani. So veseli. Tudi mi smo veseli. Tisti dan je tako poseben in zanimiv, kot so oni. Rišemo, poslušamo, se igramo, telovadimo in si med seboj pomagamo.Zelo rada pomagam in skrbim za druge. Takrat sem prav srečna, saj sebi in drugim polepšam dan.

Ema Vitez, 2.a


39


PTIČJA KRMILNICADoma imam ptičjo krmilnico. Krmilnica je narejena iz lesa. Vanjo damo razna semena. To pa zato, ker pozimi ptički nimajo kaj jesti. V krmilnico pridejo taščice in razne ptice. Meni so najlepše taščice. Lepo mi je, ko jedo. Rada jih opazujem, ko letijo. Rada opazujem tudi druge ptice. Ptice so res lepe živali.

Ema Vitez, PB 2.a

Luka

Pel

icon

, 8.

c

EKO PESEM Smeti, smeti, povsod okrog nas samo smeti,

Zemlja, naš modri planet, pa nam vse pogostejedaje opomin,

da ne ravnamo lepo z njim.

Strese nas potres, pride cunami,zbudi se vulkan, na severu se led tali,

človek pa nič ne naredi.

Onesnažili smo reke, jezera in morja,pa tudi zrak in gozdove,

zato hitro storimo nekaj za naravo,da nam je bo še kaj ostalo.

Reciklirajmo, smeti pobirajmo,odpadke ločujmo, skratka naravo spoštujmo

in z zgledom vse okrog nas poučujmo.

Tia Trojanović, Petra Rebek, Lora Stefanova 7.b

NARAVANarava je samo ena.

Če vanjo odlagamo smeti,se njej in nam slabo godi.

Narava je ustvarila zrak,da diha ga lahko vsak.

Če ga bomo z izpušnimi plini umazali,bomo naša pljuča zamazali.

Voda je vir življenja.Če voda vsa umazana bo,

za piti nič ne bo.

Narava ne potrebuje nas,mi potrebujemo naravo.

Zato pazimo,da čisto jo pusti

vsak od nas.

Hana Kosovel, 5.c

Anej Padovan, 1.b

Nejc Prezelj, 1.a


40


Lara Komel, 6.c

Martin Demšar, 9.c

ŽIVLJENJE Z NARAVOZa okolje bo treba skrbeti,

ker se sicer ne bo dalo več živeti.Sonce bomo zakrili z oblakom prahu,

umazanija pa bo pomorila vse ribe v morju.

Da bodo drevesa stala kot nekočin da ne bo dan, ko bi morala biti noč.

Da se svet ne bo preveč globalno segrel,ampak se bo samo še dobro imel.

Torej, če želimo živeti z naravo,poslušati ptičje žvrgolenje,

razmišljajmo z glavoin spremenimo naše življenje.

Patricija Furlani, 8.a

SKRB ZA OKOLJELočujem odpadke,

zbiram papir,skrbim za naravo,ker tam je nemir.

Pazim, kod hodim,da ne poteptamgobe in rože, ko

v gozd grem vsak dan.

V šolo grem pešbrez avtomobila,

vdihujem svež zrakin uživam v čisti naravi.

Hodite v naravo,zabavajte se,

glejte pod nogein reciklirajte vse.

Tukaj se pesmicamoja konča,

lepo vas pozdravljamiz vsega srca.

Eva Brumat, 5.c

NARAVA!Narava je kot oseba,

skrivnostna in posebna.V njej se dogajajo čudne stvari, za nekatere smo krivi tudi mi!

Ko slišimo besedo narava,pomislimo na lepe travnike,

toplo sončece ter čudovite rožice,na katerih so razne živalice.

A danes vse več onesnaženih območij je, živalice so brez domov ostale.

Ko to vse izginilo bo, skritega kotička v naravi več ne bo!

Zato se potrudimo in čudovitonaravo ohranimo!

Neli Kocijančič, 8.a


41


PRIPOVED ODVRŽENE PLASTENKE Bila sem na polici, ko je v trgovino vstopila starka. Kupila me je in že na poti v njen dom skoraj izpraznila. Za kratek čas me je doma odložila na mizo, že kmalu nato pa me je prijela in popila do konca. Še isti popoldan me je na zbirališču smeti vrgla v smetnjak, na katerem je z velikimi črkami pisalo PLASTIKA. Tam je zelo smrdelo, a počasi sem se na ta zrak navadila. Počutila sem se zelo osamljeno. Ko je prišel mimo nek gospod, sem vpila, da bi me rešil, a ni me poslušal. Ob meni in drugih plastenkah se je znašla še ena plastenka. Nekega dne so nas odpeljali, a v temi nisem videla kam. Nenadoma sem se znašla v tovarni, kjer so me polepšali in postala sem nova plastenka. Zdaj spet ždim na polici trgovine in čakam svojega kupca.

Maša Kramberger, 4.a

Tina Kramberger, 6.a

Tim Winkler, 9.b

Nina Šegula, 6.c

Poleti nas sonce greje,pozimi nas sneg razveseli,jeseni nam darove šteje, pomladi s cvetjem obdari.

Vse to? Da, vse to

čisto nam okolje nudi.

Kaj okolju nudimo pa mi?

Morda nasvet:poskrbimo za okolje,

da nam bo v življenju bolje.

Ana Varadin in Eileen Bucik, 7.b


42


ZGODBA O KAČISem kača klopotača in gozdarji so mi vzeli dom. Stanovala sem namreč v posekanem drevesu blizu reke. Nekega dne sem jedla miš, ko sem zaslišala hrup. Šla sem nazaj v deblo. Na jaso so prišli stroji in velikanski možje. Postavili so šotore in začeli sekati drevesa ter jih nalagati na velikanske stroje. Ko so prijeli z veliko roko moje deblo, sem skočila iz debla in se skrila v grm. Sklicala sem živalsko konferenco. Zmenili smo se, da bomo naredili splav in z njim pobegnili na drug otok.Drugi dan so velikanski možje posekali gozd in postavili prvi temeljni kamen. Me pa smo začele graditi splav. Tretji dan je bil splav končan, a tudi stanovanjski bloki so bili že zgrajeni. Splav smo porinile v vodo in začele veslati na drug otok. Bila sem žalostna, ker sem izgubila svoj dom. Na novem otoku smo vse živali zaživele na novo. Sprašujemo pa se, kdaj nam bodo ljudje vzeli tudi ta dom. Zakaj ne vidijo, kaj nam delajo?

Žiga Volk, 5.a

Filip Bratkič, 3.aTik pred nevihto, Jan Šavli, 9.a

Skrb za okolje (vici)Mož sedi na kavču in gleda

televizijo.Čez nekaj časa reče ženi, ki

pomiva posodo:»Rekli so, da je treba skrbeti za

naše okolje.«Žena mu odvrne:

»Potem pa očisti šipe.«

Drevo reče drevesu:»Oh! Dušim se!«

Dva vodna drsalca se drsata po vodi.

Eden reče drugemu:»Pazi riba!«

Drugi mu odvrne:»Saj je mrtva.«

Erik Bucik, 9.b

Skrb je lepa reč,Ker smeti je treba vreči preč,Radi svet imamo,Bojevat se za svet znamo.

Zemlja je polna smeti,A ko pridemo mi, se to več ne zgodi.

Okolje je lepa reč,Ko smeti ne mečemo več.Ostanimo zvesti naravi.Le ljubezen do naraveJe večna za nas.Ekologijo radi imamo za vas!

Mija Pisk, Tjaša Kokol, 7.b


43


Vesna Krapež, 9.b

Tara Poberaj, 1.b

NAŠ PLANET JE ZA UMRETNaš promet onesnažuje naš planet.

Narava pa že v umazaniji plava.

V vodah so odplake,joj, kako so umazane nekatere mlake.

Zato se tudi žabe odselijoali pa kar omedlijo.

Rožice se pa na sončku posušijo.

Nam otrokom recikliranje je v veselje, onesnaževanje pa nam pomeni grozne sanje.

Gradnja odvečnih stavb je že razvada,ki na naš planet ne spada.

Zaradi tega postaja naš planet za umret!

Kristin Šuligoj, Špela Saksida, 5.a

UGANKAV močvirju raste,

roza cvet ima,

velik list ji plapola.

Kaj je to: _ _ _ _ _ _

Kristina Stubelj, 5.c

ROŽE SADIM Rože sadim

in jim zemljo nadrobim.

V lonček semena spustim, se že cvetov veselim.

Lonček na polico dam, vsak dan mu vodo dam.

Pomladi roža zacveti in čebele v goste dobi.

Marko Canzutti, PB 2.a

Lora Stefanova, 7.b

Il bisogno di leggere è prima di tutto il bisogno di stare con se stessi.Carlo Bo

Language is the blood of the soul into which thoughts run and out of which they grow.

Oliver Wendell Holmes

Maša Bratkič, 3.a Erika Šavli, 1.a

Nika Grobiša, 6.a Manca Hvalič, 6.b

Eileen Bucik, 7.b Bor Bitežnik, 7.c

Il bisogno di leggere è prima di tutto il bisogno di stare con se stessi.Carlo Bo

Language is the blood of the soul into which thoughts run and out of which they grow.

Oliver Wendell Holmes

TUJI JEZIKI

Ines Zavrtanik, 8.a

TUJI JEZIKI

46


AVER CURA DELL'AMBIENTE

È un dato di fatto che la gente oggigiorno non ha cura dell' ambiente o almeno la magior parte della gente non rispetta abbastanza la natura.

Le conseguenze dell'inquinamento si manifestano sia in mari, fiumi, sia nei laghi sporchi. Neanche l'aria è più pulita. La natura è diventata discarica dei rifiuti di tutti i tipi. Le consequenze sono terribili: certe speci degli animali e delle piante muoiono per non dire che vengono estinti. A causa dell'inquinavimento muoiono moltissime speci di pesci nei fiumi.

Io mi sforzo al massimo di aver cura dell'ambiente: non butto mai i rifiuti per terra, ma sempre nel bidone della spazzatura perché mi piacerebbe avere l'ambiente pulito. Anche a casa separiamo i rifiuti quegli organici da quelli di plastica o di carta. Secondo me, chi non ha

cura dell'ambiente non si prende cura neanche per il prossimo, il che significa che non lo rispetta.

È un dato di fatto che l'uomo fa parte della natura. È proprio l'uomo che in fin dei conti soffre le conseguenze dell'inquinamento, siccome mangia cibo inquinato e anche i rapporti tra gli uomini sono 'inquinati', per niente spontanei. Io sono del parere che proprio 'l'inquinamento' dei raporti è quello che di più distrugge l'uomo. L'inquinamento si è sparso anche nelle nostre case, in relazione tra i membri famigliari. Nessuno non ha più tempo per fare qualcosa di buono per l'altro. Ma in fin dei conti, io credo nel domani; credo che verranno giorni migliori sia per l'ambiente che per i rapporti tra gli esseri umani.

Veronika Klančič, 9.c

Valerija Bončina, 8.c

Mirta Velikonja Grbac, 7.a

TUJI JEZIKI

48


IL PICCOLO ALBERO DI CASTANOC‘era una volta in un paese lontano

un piccolo albero di castanoche con gli occhi piccoli da nanoguardava questo mondo strano.

Guardava come la gente cieca dai desideridistruggeva questo mondo strano,

anche se pian pianocon ogni secondo che passava

questo mondo divento‘ meno umano.

La spazzatura si accumulavae per quanto l‘albero di castano la odiava

nessuno non poteva o volevafare proprio nulla.

Percio‘ pregava qualucque dio che c‘e‘ la fuoriper far battere ancora dagli umani i cuori,

e di far fermare questa pazziae di fare a loro un po‘di pulizia.

Perchio‘ almeno ci proviamo di fare un piccolo piano

e far diventare questo mondo stranoun po‘ piu‘ umano.

Valentina Makorič, 9.a

Valentina Makorič, 9.a

Katarina Miklavec, 7.a

TUJI JEZIKI

52


PRENDERSI CURA DELL’AMBIENTEPer prendersi cura dell’ ambiente dobbiamo:• dividere l’ immondizie in piu’

categorie: la carta, il vetro, la plastica, il cartone, la lamiera,

• comprare i sacchi di carta non di plastica per portare a casa la spesa,

• usare il meno possibile i detergenti per lavare i buccati e per tutti i lavori in cucina.

NON dobbiamo:• usare troppa acqua,• usare troppa carta perche’ in

questo modo distruggiamo gli alberi nei boschi,

• deporre l’ immondizia nell’ ambiente perche’ in questo modo distruggiamo l’ acqua sotterranea.

Mateja Jelaska Čefarin, 7.a

AVER CURA DELL'AMBIENTEIn questi giorni ci sono molte

fabbriche, molto traffico e gas che inquinano l' ambiente. Le conseguenze di questo si manifestano nel buco dell'ozono, l' inquinamento dell'aria che uccide le piante e gli alberi che producono ossigeno. Agli esseri umani e agli animali l' ossigeno serve per vivere.

L' citacione: »Aver cura dell' ambiente significa anche prendersi cura l' uno dell' altro« significa che noi dobbiamo voler bene alla natura così come vogliamo bene a noi stessi. Dobbiamo reciclare la spazzatura e produrre meno gas inquinato.

Per proteggere la natura io separo la spazzatura, ogni tanto quando vado a passegio con il mio cane, raccolgo la spazzatura che c'è per terra. Quando vado a praticare la ginnastica, ci vado con la mia bicicletta.

In aprile, quando c'era il giorno dell'azione chiamato: »Puliamo la Slovenia,« io e la mia famiglia abbiamo pulito la strada vicino al ruscello Korn. Mi ricordo che quel giorno Nova Gorica sembrava vernamente pulita il che mi piaceva tanto.

Nika Fortin, 9.a

TUJI JEZIKI

53


Is the Earth really dying?We are damaging our beautiful

planet and life on it. Luckily our pupils will become

brilliant scientists who will save our world and make it a kinder

place for everyone.Here are some of their ideas.

There are many things to be done, but in my opinion one of the biggest problems is overpopulation. There are more and more people and we need more space to live. Our cities are spreading and destroying usable farmland. There is less and less food for everyone.I want to stop cities from growing in size yet also make more farmland. We can achieve that by making taller residential skyscrapers and using the solar lamp. It is a lamp that uses very little energy and projects light that is similar to the Sun's. It's useful for growing plants in the dark. In this way plants can be grown in buildings that offer a lot of space.Food will become cheaper and more affordable.

Marko Škabar, 9.bThere are many things to be done, but in my opinion one of the biggest problems is air pollution in big cities. Every morning thousands of people go to job by car. There are traffic jams and bad air everywhere. My invention is to build cars that hang on cables. These cables run through cities and are placed about 10m high. But these cars have wheels, too. When they get out of cities they can leave the cable and run like electric cars. There will be less accidents in cities and there won't be any traffic jams. The air in cities will become cleaner and there will be more place to build parks and plant trees. And it will certainly help to reduce global warming, too.

Mark Besednjak, 9.bZoja

Muh

ič,

5.a

Zoja

Muh

ič,

5.a

Nejc Jelen, 8.c

TUJI JEZIKI

54


MY INVENTIONThere are many things to be done but in my opinion one of the biggest problems is air pollution. The air is polluted especially by carbon dioxide (CO2) which is made by burning coal in power stations. Carbon dioxide goes into the air and damages the ozone layer.

As a scientist I am trying to make a machine for cleaning the air. I am making a satellite which will orbit the Earth. On the right side of it there will be a strong vacuum cleaner which will vacuum in CO2. On its left side there will be a machine which will separate the oxygen from the carbon. The oxygen will then go into the air so it will become cleaner. Without CO2 the ozone hole will disappear and the temperature on our planet will become normal again. People will enjoy cold winters with a lot of snow and the icebergs will stop melting.

And what will happen with the carbon from CO2?

It will go to the back side of my Air-cleaner. There will be a machine which will produce diamonds and I’ll give them to all people in need.

Erik Bucik, 9.b

Maša Kovač, 9.aHana Kosovel, 5.c

TUJI JEZIKI

55


Everyday we buy lots of things. But do we really need them all?Today is Buy Nothing Day.

Can you resist the temptation?

Erik Bucik, 9.b

Aleksandra Bjelovuk, 9.a

Tom Winkler, 9.b

Maša Kovač, 9.a

Nika Fortin, 9.a

TUJI JEZIKI

56


Who says travelling into time is impossible?You just need the time machine and a bit of imagination …

Past: year 1969

I like astronauts. With my time machine I travelled

into the year 1969. It was a warm July and I was in

Cape Canaveral, Florida, the USA. It was the morning

and I knew I was about to see the launch of a giant

rocket, Saturn V with Apollo 11. At 9.32 the rocket

climbed into the sky. In 4 days we witnessed something

spectacular: man landed on the Moon. Two astronauts

walked on the Moon and returned to Earth after a few

days. The Apollo 11 mission was a complete success.

Future: year 3553

Travelling into the distant future I’ve discovered

that Earth will be an ordinary planet in our Solar

system. But it won’t have the Moon. Scientists will

live in special bases on Mars. People will discover

another Solar system. There will be a planet with

creatures similar to people. We will become their

friends. But planet Earth will always be better and

more beautiful so I decide to return home into the

present time.

Martin Berce Čeligoj, 8.c

THE TIME MACHINE

The background picture:Night Sky by Mia Rojc, 8.a

TUJI JEZIKI

57


The Moon and the EarthMoon: Hello, Earth. How are you?Earth: Hi, Moon! I feel terrible.Moon: But why? Is there something wrong?Earth: Yes, there is! People are producing so much trash.Moon: Oh!Earth: There’s a lot of pollution everywhere.Moon: So, was it better when there were dinosaurs walking around?Earth: Yes, it was much better!Moon: I see. So what do you think about people?Earth: They are smart, but stupid at the same time.Moon: Why?Earth: They are smart because they make new good things. But they are also stupid because they can’t see what damage they are doing to me!Moon: Don’t worry. This will soon be over.Earth: Yes, I hope so. You know what they say: history repeats itself.Moon: You are right. Very soon there won’t be any people walking around. They will disappear just like the dinosaurs in the distant past. And then new creatures will appear. Let’s hope they will treat you with respect.Earth: Thank you Moon. I already feel better. It was nice talking to you. Bye!Moon: Have a nice time. Bye.

Maja Faganel, 7.c

Maja Faganel, 7.c

TUJI JEZIKI

58


Nik Erzetič, 7.c

Maja Jazbec, 7.c

Tjaša Kožuh, 7.c

If you listen closely,you can hear them whispering …

POEMS FROM SPACE

THE

EARTH SPEAKS

TUJI JEZIKI

59


Bor Bitežnik, 7.c

Maj Mladovan, 7.c

Karolina Šalamun, 7.c

TUJI JEZIKI

60


Pred ogledalom nem stojimin v tujca pred seboj strmim.

Kot da zrem prvič ta obraz,vprašujem ga: Si ti res jaz?

Zamišljeno me zro očiin vprašajo: Sem jaz res ti?

In trezno pravi mu moj jaz:Jaz nisem ti, ti nisi jaz;

jaz sem le jaz, ki se mi zdi;in ti si jaz le za ljudi;

a pravi jaz je dan za dnemuganka meni in ljudem.

Janez Menart

Silently standing in front of a mirror,looking at a stranger in front.

It's like I'm seeing myself for the first time,saying: Are you really me?

A pair of eyes are thoughtfully looking at me,questioning: Am I really you?

And my me is saying:I’m not you, you’re not me;

It’s only me, I’m thinkingand you’re only me for the public;

But every day, the real meis a question to all of us.

Translated byNeža Podbršček, 9.c

JAZ

Mirror reflection by Mia Rojc, 8.a

ME

Talenti so dar življenju, talenti so neprecenljivi, ne moreš jih kupiti, ne moreš jih nadgraditi, ne da se jih posojati, ne moreš jih izgubiti ... talenti so vrednota, ki je darovana z namenom, zato so vredni ...

Tomaž Humar

Talenti so dar življenju, talenti so neprecenljivi, ne moreš jih kupiti, ne moreš jih nadgraditi, ne da se jih posojati, ne moreš jih izgubiti ... talenti so vrednota, ki je darovana z namenom, zato so vredni ...

Tomaž Humar

UTRINKI

UTRINKI

62


Učitelj: Kako imenujemo pojav, ko leži kopno nižje od morske gladine?Učenec: DEMOKRAC IJA Pravilno: DEPRES IJA

Učitelj: Zapiši fizikalno količino,

enoto in napravo za merjenje

prostornine.

Učenec: Prostornino merimo z

volumnom. Enota za merjenje p

a je

merilni valj.Pravilno: Prostornino merimo z

merilnim valjem. Enota za merj

enje

je m3.

Učitelj: Kdo je prvi prevedel celo

Biblijo v slovenščino?

Učenec: JUR IJ GAGAR IN

Pravilno: JUR IJ DALMAT IN

UTRINKI

63


Učitelj: Kako imenujemo strme

obale?

Učenec: K IKLOP I

Pravilno: KL IF I

Učitelj dokazuje z eksperimentom trdnost papirnih gradiv. Nad kuhalno ploščo drži papir. Kaj se bo zgodilo?Učenci: Pocedilo se bo mleko.Pravilno: Trdnost papirja se zmanjša.

Učitelj: Katere vrste mleka poznamo?

Učenec: Krav j e , koz j e , ovč j e i n

t i sto iz m l ekomata .

64


OŠ Frana Erjavca Nova GoricaKidričeva 365000 Nova Gorica

ŠOLSKO GLASILOMravljice, mravljice ...

ŠOLSKO LETO2010/11

USTVARJALCIČlani krožka Kreativno pisanjeNika Gleščič, 5.cNika Grobiša, 6.aTina Saksida, 6.aEster Črv, 6.aMojca Bavcon, 6.aLea Bajc, 6.aTimotej Bavec, 6.aJakob Kovačič, 7.cTilen Oblak, 5.cGal Jerončič, 5.c

ter ostali učenke in učenciOŠ Frana Erjavca Nova Gorica

SLIKA NA NASLOVNICINina Kosovel, PB 2.a

MENTORICA KROŽKA KREATIVNO PISANJEMetka Rogelja

ODGOVORNI UREDNICIMetka Rogelja in Tanja Tovornik

GRAFIČNO OBLIKOVANJEBarbara Šavli

LEKTORIRANJETanja Tovornik

Da bi bili iz izbranih prispevkov razvidni pristnost in izvirnost otroškega ustvarjanja, so besedila lektorirana le deloma.

Karin Fikfak, 2.b

Hana Kosovel, 5.c

Aneja Hvalič, 6.b

Nika Grobiša, 6.a

glasilo mravljice, mravljice 2010/11

Documents