glasilo knjižnice rogaška slatina 6

12
GLASILO KJIŽNICE ROGAŠKA SLATINA KNJIŽNIČNI UTRINKI NOVEMBER/DECEMBER 2013 LETNIK 1, ŠTEVILKA 6

Upload: knjiznica-rogaska-slatina

Post on 23-Mar-2016

228 views

Category:

Documents


5 download

DESCRIPTION

http://web.knjiznica-celje.si/r-sl/?page_id=2370

TRANSCRIPT

GL

AS

ILO

KJI

ŽN

ICE

RO

GA

ŠK

A S

LA

TIN

A

KNJIŽNIČNI

UTRINKI N O V E M B E R / D E C E M B E R 2 0 1 3

L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6

S T R A N 2

» Knjige naj bodo

pripomoček za

ozaveščanje

družbenih

problemov in

odpravljanje

predsodkov.«

Janja Vidmar

Zahvaljujemo se ...

Kolofon

Letnik 1, številka 6

(november/december 2013)

Januar 2014

Izdala in založila: Knjižnica Rogaška Slatina

Fotografije: Arhiv Knjižnice Rogaška Slatina,

Bukla, Google

Oblikovanje: Sigrid Horvat, univ. dipl. bibl. in

inf.

Tisk: Podoba, Matija Kvesić s.p.

Naklada: 50 izvodov

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

Kazalo

Uvodnik……………………………...3

Odziv bralcev………………………..3

Prireditve za odrasle………………...4

Prireditve za otroke………………...7

Priporočila za odrasle…………….....8

Priporočila za mlajše………………..9

Kulturne drobtinice………………..10

Napovedujemo……………………..11

Uvodnik

S T R A N 3 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6

Spoštovane bralke, cen-

jeni bralci,

pred vami je zadnja številka

Knjižničnih utrinkov v pre-

teklem letu 2013, kateri

prinašajo pregled dejavnosti,

ki so se v knjižnici odvijale v

novembru in decembru. In

kaj smo počeli?

Na pot smo pospremili že

7. sezono bralne značke za

odrasle Beremo ob kozarcu

slat'ne, večer pa je posebej

obogatil večkrat nagrajeni

pisatelj Goran Vojnović.

Veseli smo, da so se bralci v

letošnji sezoni odzvali v

rekordnem številu, saj

bomo kmalu vpisali stotega

sodelujočega v bralni znački.

Sodelovali smo tudi pri

državni prireditvi ob dnevu

splošnih knjižnic, katera se

je odvijala v čudoviti dvora-

ni Aninega dvora, obiskal pa

nas je tudi odlični Vinko

Möderndorfer. Prav tako ni

bilo dolgčas našim najmlaj-

šim, saj smo skupaj poslušali

pravljice, ustvarjali v božič-

nem vzdušju in si ogledali

božično risanko, ob koncu

pa prejeli tudi darilo!

Vse skupaj vabim, da nas

spremljate tudi v novem

letu 2014, kjer se bomo za

vse obiskovalce knjižnice

ponovno potrudili pripraviti

pester izbor dejavnosti in

prireditev, obenem pa voš-

čim vse dobro v letu 2014

in zaključujem z mislijo pisa-

telja Antoine de Saint-

Exupéryja, ki pravi:

»Kaj nam bo življenje prineslo,

ne moremo predvideti. Najve-

čje veselje doživiš vedno tam,

kjer ga najmanj pričakuješ.«

Sigrid Horvat,

bibliotekarka

Odziv bralcev

Šotor božanske svetlobe

Neposreden dotik s knjiga-

mi, ne samo ko jih berem,

pač pa tudi v knjižnici, kjer

sem jih na tisoče in tisoče

pobožal s svojimi rokami in

večkrat s precej otožnim

pogledom, je pognal v meni

posebno zanimanje za lepo

oblikovane knjige s trdimi

platnicami. Ker pa se kot

hrvaški in slovenski pesnik

in pisatelj prav posebej

zavedam napora in navduše-

nja, s katerim nastajajo moja

dela, je zame najbolj

pomembno, da rokopis izi-

de v knjigi, ki bo bralca pri-

vabila predvsem z izvirnim

umetniškim navdihom in

odkritosrčnostjo, obenem

pa tudi s svojo zunanjostjo

in z vabljivo oblikovano

pisavo, kot jo ponavadi ima-

jo svete knjige. Saj je objav-

ljena knjiga pač moja svetin-

ja, moj tabernakelj Besede.

In knjižnica je zame šotor

božanske svetlobe na poti

do večnosti. To posebej

velja za Knjižnico Rogaška

Slatina, ki mi je kot hrvaške-

mu prevajalcu v veliko opo-

ro ne samo s posojo knjig,

pač pa tudi z zanimivimi

srečanji in nasmejanimi

obrazi. V nepozabnem spo-

minu mi ostajajo literarni

večeri z Alojzom Rebulo in

Zoro Tavčar, Tonetom Par-

tljičem, Erno Ferjanič Fric,

Dragom Medvedom, Jože-

tom Lipnikom, Ifigenijo

S i m o n o v i ć , V i n k o m

Möderndorferjem in drugi-

mi.

Božidar Brezinščak Bagola

S T R A N 4

Predstavljeni sta

bili dve novi knji-

gi.

PRIREDITVE ZA ODRASLE

Božidar Brezinščak

Bagola je hrvaški in slo-

venski književnik iz sose-

dnje Republike Hrvaške:

piše pesmi, romane, pri-

povedke, potopise, eseje

ipd. Je profesor teologije

in filozofije, vedno pogos-

teje se podpisuje tudi pod

prevode iz slovenskega in

nemškega jezika v hrvaš-

čino. Je član Društva

hrvatskih književnika in

slatinskega literarnega

d r u š t v a S o n č n i c a .

(Wikipedija). Na literar-

nem večeru sta bili pred-

stavljeni dve novi knjigi z

naslovom Moja duša s

tvojom, iz katere je

nekaj pesmi v slovenščino

prevedla Nataša Koražija,

in Humske popeifke.

Z avtorjem se je pogo-

varjal pisatelj, novinar,

urednik, slikar in publicist

Drago Medved, za glas-

beno popestritev pa je

poskrbel Mešani pevski

zbor iz Huma na Sutli.

V novembru smo otvo-

rili 7. sezono bralne zna-

čke za odrasle Beremo

ob kozarcu slat'ne, v

kateri lahko sodelujoči

izbirajo med 120 razno-

likimi knjižnimi naslovi.

Osrednji gost večera je

bil Goran Vojnović,

slovenski režiser, scena-

rist, pisatelj, pes-

nik in kolumnist. Prejel

je nagrado Srce Saraje-

va, in sicer za uspešno

napisan scenarij fil-

ma Sretan put Nedine.

Leta 2009 je za svoj prvi

roman Čefurji raus!

prejel Kresnikovo nagra-

do, ki jo od leta 1991

dalje podeljuje slovenska

časopisna hiša Delo, za

in nato v Washington.

Sledila je pot po tako

imenovanem trikotniku

zahodne obale ZDA od

Washingtona do Phila-

delphie, mimo Amišev

do Niagarskih slapov,

vmes sta obiskala

Toronto, proti koncu pa

potovala od Niagare do

New Yorka.

Majda in Blaž Kram-

berger sta nam pred-

stavila svoje potovanje

po Ameriki, katerega sta

komično poimenovala

tudi "Od zaseženih send-

vičev do temnopoltega

ljubimca". Njuna pot se

je pričela s srečanjem v

Ljubljani in nadaljevala

proti Trstu, od koder

sta poletela v München

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

Literarni večer Poslušali smo v četrtek, 7. novembra 2013, v Rogatcu na dvorcu Strmol

Potopisno predavanje Poslušali smo v sredo, 13. novembra 2013, v dvorani Kulturnega doma v Rogatcu

Otvoritev bralne značke za odrasle Poslušali smo v torek, 19. novembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

najbol j š i s lovenski

roman preteklega leta

(Wikipedija). To nagra-

do je dobil tudi letos za

roman Jugoslavija,

moja dežela.

Pogovor z Goranom

Vojnovićem je vodila

Katja Žolgar.

S T R A N 5 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6

20. novembra 2013 se je v

Aninem dvoru v Rogaški

Slatini v organizaciji ZBDS,

Sekcije za splošne knjižnice

in Knjižnice Rogaška Slatina

(direktorica slatinske knjiž-

nice mag. Nataša Koražija je

prireditev tudi povezovala)

odvila osrednja prireditev

ob dnevu slovenskih sploš-

nih knjižnic. Zbrane v osre-

dnji dvorani Aninega dvora

so s pozdravnim nagovorom

pozdravili mag. Branko Kid-

rič, župan občine Rogaška

Slatina, podsekretar Marjan

Gujtman, Ministrstvo za

kulturo, mag. Sabina Fras

Popović, predsednica Zveze

bibliotekarskih društev Slo-

venije, in mag. Breda Pod-

brežnik Vukmir, predsedni-

ca Sekcije za splošne knjižni-

ce pri Zvezi bibliotekarskih

društev Slovenije.

Letošnja tema je bila zago-

vorništvo. Osrednji gostje

okrogle mize so bili Janez

Škrabec, dr. Miro Cerar,

Vlasta Nussdorfer in dr.

Marko Jesenšek, s katerimi

sta o njihovih izkušnjah s

knjižnicami klepetali Jolanda

Železnik, direktorica

Medobčinske splošne knjiž-

nice Žalec, in mag. Breda

Podbrežnik Vukmir, direk-

torica Knjižnice Kamnik.

Skozi sproščen pogovor so

gostje povedali, da so sami

tudi aktivno povezani s knji-

žnico, saj vseh knjig pros-

torsko ni mogoče hraniti

doma v domači knjižnici.

Letos je Združenje splošnih

knjižnic prvič podelilo

nagrado za najbolj inovati-

ven projekt v splošnih knjiž-

nicah. Na razpis je prispelo

14 ustreznih projektov,

denarno nagrado pa si je

prislužila Mariborska knji-

žnica, ki jo je podelila

predsednica ZKS Vesna

Horžen.

Častni pokrovitelj dneva

slovenskih splošnih knjižnic

je bil letos predsednik

Republike Slovenije

Borut Pahor.

Ob dnevu splošnih knjižnic Prisotni smo bili v sredo, 20. novembra 2013 v Aninem dvoru

Predstavitev zbornika Poslušali smo v ponedeljek, 25. novembra 2013,

v Knjižnici Rogaška Slatina

Josip Stritar je bil slovenski

pesnik, pisatelj, dramatik,

kritik in prevajalec. Preizku-

sil se je v vseh literarnih

vrstah, zvrsteh in oblikah,

zelo pomemben pa je bil

tudi kot urednik. Tudi sam

je videl svojo nadarjenost in

poslanstvo v literarni esteti-

ki in kritiki, s katerima je

prispeval tudi glavni delež v

slovensko književnost

(Wikipedija). Literarno

društvo Sončnica je prip-

ravilo poklon slovenskemu

literatu, ki je umrl v Rogaški

Slatini. Izdali so tudi prilož-

nostno brošuro, katero so

predstavili v ponedeljkovem

literarnem večeru.

S T R A N 6

Glasbeni večer s Tomijem Lorberjem Poslušali smo v ponedeljek, 2. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

Predavanje božično pecivo Poslušali smo v sredo, 27. novembra 2013, v dvorani Kulturnega doma v Rogatcu

Inženirka živilske tehno-

logije Irena Franić se z

zdravim načinom pripra-

ve hrane ukvarja že

desetletje. Tokrat je

spregovorila o peki

zdravega božičnega peci-

va in pravilni kombinaciji

sestavin.

Božič je tradicional-

ni praznik, ki ga praznu-

jemo 25. decembra. Pra-

znovanje korenini še iz

predkrščanskih časov,

ko se dan začne ponov-

no daljšati in tako sim-

bolizira zmago dobrega

nad zlim. Čas torej, ko

zima res zaživi v vsem

svojem sijaju in sonce

zmaga nad temo

(Wikipedija). Vsako leto

pa se v predbožičnem

času po domovih širi

tudi mamljiv vonj po

domačih piškotih in dru-

gih vrstah peciva. Le

kakšen bi bil božič brez

vseh teh sladkih zapelji-

vosti?

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

Literarni večer z Vinkom Möderndorferjem Poslušali smo v ponedeljek, 9. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

glasbena kariera ukore-

ninjena večinoma v

lokalno okolje, a duh

njegove glasbe je malo-

dane brezmejen in

dosegljiv vsakemu, ki

mu je pripravljen pris-

luhniti. Pred dvema

letoma je izdal zaokro-

žen, umirjen in zrel

album z naslovom Jut-

Vsak pravi ljubitelj glas-

be bi moral pozna-

ti Tomija Lorberja,

kantavtorja iz Rogaške

Slatine, ki ga lahko mir-

ne vesti postavimo ob

bok največjim domačim

trubadurjem, kot so

Marko Brecelj, Tomaž

Pengov in Jani Kovačič.

Že res, da je Lorberjeva

Vinko Möderndorfer se

je rodil v Celju, kjer je

končal gimnazijo peda-

goške smeri. Študij je

nadaljeval na Akademiji

za gledališče, radio, film

in televizijo. Po končani

akademiji je pričel z

delom v slovenskih gle-

dališčih. V svojem režij-

skem iskanju se je spop-

rijel z vsemi gledališki-

mi zvrstmi, stili in žanri.

Deloval je kot gledališki

režiser, ob tem pa tudi

kot radijski, filmski in

televizijski režiser. Pri-

družil se je tudi Druš-

tvu slovenskih pisatel-

jev. Svojo literarno pot

je začel kot pesnik v

drugi polovici sedem-

desetih let. V knjižni

obliki je objavil 30 del s

področja proze, poezije,

dramatike in esejistike,

zrežiral okoli 70 gledali-

ških in opernih pred-

stav, 12 TV iger in

dokumentarnih filmov.

Pisal je tudi pesniške

zbirke in zgodbe za

otroke ter za radio

napisal prek 80 radijskih

iger (Wikipedija).

ranji kabaret, kateri je

upravičil vsa pričakova-

nja; skladbe so iskrene,

ostre in odigrane z

občutkom (Slovenske

novice, 2012). V pone-

deljkovem večeru smo

bili priča predstavitvi

Tomijeve nove, težko

pričakovane plošče.

S T R A N 7 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6

Nedeljsko popoldne smo v

sklopu Zimske pravljice pre-

živeli v Knjižnici Rogaška

Slatina. Za otroke smo

organizirali delavnico na

temo treh dobrih mož -

Miklavža, Božička in Dedka

Mraza. Vsak otrok je izdelal

svojega najljubšega moža.

Na kartonast krožnik so iz

barvnega papirja najprej

naredili pokrivalo, katerega

so okrasili z zvezdicami.

Nato so izdelali obraz, kate-

rega so na koncu okrasili z

vato, da so imeli možje pra-

ve puhaste brade.

Petkovo dopoldne so otroci

preživeli ob ogledu risanke

Jelenček Niko, pokovkah

in soku. Ob koncu predsta-

ve pa so vsi prejeli darilo -

barvice!

V sredo in četrtek popoldan

smo z otroci ustvarjali razli-

čne okraske za popestritev

doma. Na modelčke so

otroci ustvarili zimske moti-

ve, kot so snežak, jelenček,

Božiček ...

Izdelovali smo tudi voščilni-

ce, na katere smo nalepili

snežinke, vato in barvni

kolaž.

Otroci so

ustvarjali na

temo treh

dobrih mož.

PRIREDITVE ZA OTROKE

Prednovoletno druženje Družili smo se v petek, 27. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

Ježkove novoletne delavnice Ustvarjali smo v sredo, 11. decembra 2013, v Knjižnici Rogatec in

v četrtek, 12. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

Zimska pravljica Ustvarjali smo v nedeljo, 8. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

S T R A N 8

Orkester za poljube - Lainšček F.

Padle maske - Zdenko Roter

PRIPOROČILA ZA ODRASLE

Prvi izvirni slovenski

roman na temo alzhei-

merjeve bolezni prikazu-

je njene srhljive svetove

večinoma skozi oči bol-

nika. Bralec skupaj z

gospodom x – že ime

glavnega lika kaže, da

zaradi te bolezni človek

sčasoma izgubi celo

zavedanje, kdo sploh je

– tava po neznanih pros-

torih in pokrajinah, med

tujimi ljudmi in nedoje-

mljivimi strahovi. Roman

brez slepomišenja in

olepševanja na široko

odpre vrata v svet bolni-

ka in njegovih svojcev, ki

jih bolezen trpinči vsaj

toliko kot njega samega,

če ne še bolj. V tok

nezanesljivega pripove-

dovalca so vpletene

posebne zgodbe gospo-

da x, humorne situacije

in perspektiva vsevedne-

ga pripovedovalca.

Vsestranska pisateljica,

ki ustvarja za vse gene-

racije, je v svojem

novem romanu razkrila

kruto podobo alzhei-

merjeve bolezni ter jo

nazorno in neposredno

prikazala v vseh fazah

njenega razvoja.

neznane stvari o sloven-

ski polpretekli zgodovi-

ni. O Edvardu Kardelju,

Borisu Kidriču, Ivanu

Matiji Mačku, Stanetu

Kavčiču, Stanetu Dolan-

cu, Milanu Kučanu, Fran-

cetu Rodetu, Antonu

Stresu, Janezu Janši,

Igorju Bavčarju, Dimitri-

Padle maske: Od par-

tizanskih sanj do novih

dni so iskrena izpoved

"strica iz ozadja", ki

govori o znamenitih in

manj znanih akterjih slo-

venske zgodovine od

leta 1941 do današnjih

dni. Na več kot 700

straneh odkrije še

ju Ruplu, Spomenki Hri-

bar … Imen, ki nastopajo

v osebnem pregledu slo-

venske zgodovine v zad-

njih 75 letih je preveč, da

bi jih lahko vse našteli.

Zgodbe, ki bralca prese-

netijo, navdušijo in pou-

čijo.

službo v ptujski mestni

hiralnici. V času gospo-

darske krize in splošne-

ga pomanjkanja se tako

znajde na robu preživet-

ja, zato je prisiljena

sprejeti preračunljivo

pomoč premožnega

meščana Jaroslava Gol-

dinskega, sicer poverje-

nika v Ptujski mestni

V romanu Orkester za

poljube je v ospredju

zgodba medicinske ses-

tre Terezije Jurša. Ta

najprej v ne povsem

pojasnjenih okoliščinah

izgubi moža, dravskega

splavarja in ljudskega

godca Pavleka, nato pa ji

zaradi izrazitega social-

nega čuta odpovejo še

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

Čisto sam na svetu - Kocmut A.

Predstavitev knjig na strani 8 in 9 je

povzeta iz spletne strani Bukle.

http://www.bukla.si/

hranilnici in posojilnici.

Razmerje, v katerega se

tako zaplete, ne da bi se

ob tem nehala spraševati

o okoliščinah moževe

smrti, je gonilo zgodbe o

usodi samske in samo-

svoje ženske v tistem

ubožnem času, ki je seve-

da še dodatno zaznamo-

van s patriarhatom.

PRIPOROČILA ZA MLAJŠE

S T R A N 9 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6

Novo knjigo iz serije prilju-

bljene Dese Muck je recen-

zentki Zoji Rugelj sunila

njena osemletna hčerka in

takole napisala njeno vsebi-

no. »Nikica, očka in Nikičin

mlajši bratec Oskarček so

šli v trgovino za domače

živali kupit kanarčka. V

trgovini je Nikica zagledala

ga dekleta njene starosti, in

ko v skupini za samopo-

moč spozna čudovitega

fanta s podobno diagnozo

kot ona, se ji želja izpolni.

Čedni, pametni in zabavni

Gus v Hazelin svet prinese

smeh in pustolovščine,

predvsem pa novo upanje.

Šestnajstletna Hazel boleha

za neozdravljivo obliko

raka. Njen svet je poln bol-

nišnic, zaščitniških staršev

in stalno novih oblik zdrav-

ljenja. Toda Hazel si ne želi,

da bi bilo njeno življenje v

celoti podrejeno bolezni.

Hoče vse, kar si želijo dru-

Roman Krive so

zvezde se je pov-

zpel na večino

lestvic najbolje

prodajanih knjig.

V knjigi Pravljični cvet so

zbrane najlepše ilustracije,

ki jih priljubljena slikarka

Marjanca Jemec Božič slika

že več kot pol stoletja. Sku-

paj s kakovostnimi besedili

najbolj znanih piscev sloven-

skega otroškega leposlovja

se boste ob prebiranju zbir-

ke zagotovo z nostalgijo

spominjali klasičnih podob iz

Pavčkovega Jurija Murija,

Ribičičeve Nane, male opi-

ce, Suhodolčanovega Pika

dinozavra in slikanice Melje,

melje mlinček Anje Štefan

ter jih z navdušenjem delili z

mlajšimi generacijami.

V knjigi Pravljični svet so

zgodbe in pesmi s podobami

Marjance Jemec Božič, ki

pravi: »Najbolj blizu so mi

vesele zgodbe. Rada imam

razigranost, optimistično

vzdušje, veselje. Rada rišem

otroke in živali v gibanju.

Vsaka žival ima svoj značaj,

tako kot otrok. Tudi ko

berem besedila, v katerih

nastopajo, jih dojemam

tako. Otroci in živali so pol-

ne življenja. Zato so mi tudi

všeč žive barve – rdeče,

oranžne.«

Pravljični svet

Krive so zvezde - John Green

Čudežna bolha Megi - Desa Muck prikupne podganice in si jih

zaželela. Očka jo je opom-

nil, da se mami podgane

gnusijo, a na koncu je le

popustil. Mama se je zelo

veselila, da bo videla kanar-

čka in je spekla kolačke v

obliki ptičkov. Ko je Nikica

pokazala novi podganici, je

mama v strahu splezala na

klopco. Podganici Ančko in

Katko so skrili v klet in

mami kupili kanarčka. Bila

je vesela in na koncu se je

sprijaznila tudi s podganica-

ma.«

Knjiga je namenjena otro-

kom od petega leta dalje in

njihovim staršem.

S T R A N 1 0

Sofoklej je dve tisočletji in

pol po svojem življenju

najbolj izposojan avtor v

slovenskih knjižnicah.

Foto: Wikipedija Literarne nagrade...

… še več nagrad v letu 2013

KULTURNE DROBTINICE

Na Cobissovem sezna-

mu najbolj izposojanih

knjig v letu 2013 pred-

njači klasična grška tra-

gedija Sofoklejeva Anti-

gona. Na drugem mestu

ji sledi delo Vesne Milek

Cavazza: biografski

roman, prvo trojico pa

zaokrožuje Tone Pav-

ček s knjigo Majnice:

fulaste pesmi. Največ-

krat so si rezervirali

četrto najbolj izposoja-

no delo, Petdeset

odtenkov sive E. L.

James. Na deveto mesto

se je iz trilogije uvrstila

še Petdeset odtenkov

teme, zadnji del trilogi-

je, Petdeset odtenkov

svobode, pa se je uvrstil

na 13. mesto. Na petem

mestu je knjiga Vreden

ljubezni Kathleen E.

Woodiwiss, na šestem

Zločin in kazen Dosto-

jevskega, Nebeška vro-

čica Sandre Brown,

P e p e l v v e t r u

Woodiwi ssove na

osmem ter na desetem

Shanna iste avtorice.

prav tako ne prvič, Pet-

er Svetina, in sicer za

Ropotarno.

Tu sta še dve nagradi,

ena je namenjena esejis-

tiki in ima ime po Marja-

nu Rožancu, druga

dramskemu ustvarjanju,

ime ji je dal Slavko

Grum. Za najboljšo ese-

jistično knjigo je letos

obveljalo delo Alojza

Močno je pri nas otroš-

ko in mladinsko leposlo-

vje, podpira ga enako

močna ilustratorska tra-

dicija. Pisateljica Janja

Vidmar je letos prejela

desetnico , nagrado

društva pisateljev, in

sicer za roman Kabarie,

takšno je ime deklice.

Po pomenu enakovred-

no nagrado, večernico

pa si je letos prislužil,

Ihana Državljanski ese-

ji. Grumovo nagrado

za izvirni dramski tekst

pa je letos, ne prvič,

prejel Evald Flisar za

dramo Komedija o

koncu sveta. Predstav-

ljajo jo kot »farso o far-

si, v kateri je še ena far-

sa«, sicer pa je drama na

poti v uprizoritev.

bila letošnja romaneskna

ponudba enostavna.

Medtem, ko lahko v z

Jenkovo nagrado oblo-

ženi zbirki Na zobeh

aluminij, na ustnicah

kreda Kristine Hočevar

zaznamo sled kritičnega

diskurza, za katerega se

zdi, da skuša v sodobni

slovenski poeziji vendar-

le dvigati glavo, je v zbir-

ki Karla Hmeljaka Krčrk,

ovenčani z Veronikino

nagrado, na delu pozni

derivat modernizma, ki

je morda individualno

impresiven, težko pa je

v njem najti kaj aktualno

povzemalnega.

Kresnik, Jenkova in

Veronikina nagrada

najbolj direktno posega-

jo v sprotni literarni

pritok. Kresnika je letos

prejel Goran Vojnović

za roman Jugoslavija,

moja dežela. Takšen

izid je bil skoraj pričako-

van, vendar odločitev

žirije ne pomeni, da je

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

Besedilo pridobljeno iz spletne strani:

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-

listi/na-poti-literarnih-nagrad-ni-zelo-

jasnih-znamenj.html

Najbolj brane knjige

Besedilo pridobljeno iz spletne strani:

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-

listi/v-knjiznicah-letos-najdaljsa-vrsta-

pred-antigono.html

NAPOVEDUJEMO ...

S T R A N 1 1 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6

Ponedeljek, 27.

januar 2014, ob

18.00 uri

PRVA POMOČ

Vabljeni na predavanje iz prve

pomoči in uporabe defibrilatorja s

praktičnim primerom uporabe.

Predavala bo Petra Urbič.

Kanarski otoki so otočje

zahodno od obale zahodne

Afrike. Pripadajo Španiji. Ses-

tavlja jih sedem večjih otokov

ognjeniškega izvora. Na otoku

Tenerife leži ognjeniški vrh

Pico Teide, ki je s 3718 metri

nadmorske višine tudi najvišji

vrh Španije (vir: Wikipedija).

Sreda, 15. januar 2014, ob

18. uri v dvorani Kulturnega

doma v Rogatcu

KANARSKI OTOKI Vljudno vabljeni na potopisno

predavanje v dvorano Kulturne-

ga doma v Rogatcu, kjer nam bo

Arian Ilijaz predstavil vtise iz

enoletnega bivanja na Kanarskih

otokih.

Prireditve v Rogatcu

Prireditve v Rogaški Slatini

Sreda, 29. januar 2014, ob 17.

uri v Knjižnici Rogatec in v

četrtek, 30. januarja 2014, ob

17. uri v Knjižnici Rogaška Sla-

tina

JEŽKOVE URICE Otroke od 1. do 4. razreda vabi-

mo na zabavno izobraževalno uri-

co, katero bo izvajala Tamara But.

Natančnejši razpored prireditev najdete na naši spletni strani www.r-sl.sik.si

in v knjižnicah v Rogaški Slatini in Rogatcu.

Sreda, 29. januar 2014, ob

17.00 uri

KAKO PREPROSTO JE REČI

»NE VEM«

Na tokratnem srečanju mladih iz

ŠCRS bomo gostili Marka Ješe-

ta, avtorja knjige Kodrlajsasti

piton.

Tema srečanja je odvisnost.

Celjska cesta 13

3250 Rogaška Slatina

Tel: 03 818 57 80

Fax: 03 818 57 84

e-mail: [email protected]

Delovni čas

Po, Sr, Pe: 10:00-18:00

To, Če: 7:00-15:00

So: 8:00-13:00

Poletni delovni čas

Po, Sr: 10:00-18:00

To, Če, Pe: 7:00-15:00

So: zaprto

Knjižnica Rogaška Slatina Knjižnica Rogatec

Strmolska ulica 6

3252 Rogatec

Tel: 03 819 07 30

e-mail: [email protected]

Delovni čas

To: 10:00-18:00

Pe: 12:00-18:00

Poletni delovni čas

To: 10:00-18:00

Pe: 9:00-15:00

Obiščite nas tudi na

spletni strani knjižnice in Facebook strani!