geografija naravnih nesreč - uvod

8/18/2019 Geografija naravnih nesreč - uvod

http://slidepdf.com/reader/full/geografija-naravnih-nesrec-uvod 1/39

NARAVNE IN DRUGE

NESREČE

UVOD



• Vse dogajanje na svetu je med seboj prepleteno v

velikih sistemih, znotraj katerih se na različnenačine vzdržuje nekakšno labilno ravnovesje.

• Vse na svetu se neprestano spreminja:



CIKLIČNO SPREMINJANJE NEENAKOMEREN POTEK

PROCESOV

• dan – noč

• letni časi • ledene – medledene dobe

• vulkanski izbruhi

• premiki litosferskih plošč(potresi)

• neenakomeren rečni odtok • – večino časa nizke vode

• – kratka obdobja visokih

• pretokov



"Večina procesov na Zemlji poteka v normalnih okvirih."

(Vse je normalno vse je pod kontrolo !???)

"Normalni" so tudi odkloni od povprečja, če se nam le ne zdijopreveliki, mdr.:

• – močnejše poletne nevihte

• – jesensko deževje • – suša

• – vročinski val

• – vihar

Ti pojavi sicer naredijo nekaj škode, povzročijo vznemirjenje indajejo snov za zanimive prispevke v javnih medijih, nato pa

gre življenje svojo pot naprej.



• KAJ SO TOREJ NARAVNE NESREČE?

• Naravne nesreče so izjemni naravni dogodki, ki jih ljudje

občutimo kot grožnjo za naša življenja in/ali imovino in pri

katerih je družba ali njen del izpostavljen takšni nevarnosti

in izgubam ljudi ter imovine, da pride do motenj v delovanju

družbe.

• Kjer ni ljudi, ni naravnih nesreč, so samo naravni dogodki,ki po svojih zakonitostih potekajo že vse od nastankaZemlje.



Podor pod Javorščkom

julija 195



Virštanj, 23.7.2005



Potok Sevnična v Sevnici,

21.8.2005



Je naravnih nesreč vse več?

• Naravne nesreče od nekdaj spremljajo človeštvo, vendar:

• – vse več nas je

• – živimo vse bolj na kupu (v mestih)

• – širimo se na manj primerna in bolj ogrožena območja

• – imamo vse več zasebnih in skupnih dobrin

• – vse bolj smo odvisni od zapletenih tehničnih sistemov



Razlike med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi

državami

RAZVITE DRŽAVE DRŽAVE V RAZVOJU – hitra rast vrednosti premoženja – hitra rast števila prebivalcev

– zapleteni tehnični sistemi – širjenje naselij v ogrožena innevarna območja

– vse boljša organiziranost družbe – družba ni kos hitri rasti prebivalstvain vse večji ogroženosti

– vse manj človeških žrtev – vse več človeških žrtev – vse večja materialna škoda – vse večja materialna škoda



Sun City (JAR)



Galveston Island (Teksas)



lveston Island (Teksas)



Galveston Island po

hurikanu Ike (13.9.2008)



Galveston (8.9.1900)



V delti Iravadija (Mjanmar)



Objektivna ogroženost in subjektivno zaznavanjenevarnosti

• Naravne nesreče so izjemni dogodki, katerih nevarnosti in

možnosti pojavljanja se praviloma ne zavedamo!

• Subjektivno zaznavanje nevarnosti je zelo šibko in se znapredkom praviloma zmanjšuje. Nekako se počutimo vse

bolj varne, čeprav je nad nami venomer grožnja smrti zaradi

nekega nepredvidenega dogodka.



Stopnja tveganja zaradi nepredvidenega dogodka (verjetno

število mrtvih/prebivalca/leto)

Nepredvideni dogodek Tveganje

Avtomobilska nesreča (ZDA) 1 na 20.000

Avtomobilska nesreča (VB) 1 na 16.600

Avtomobilska nesreča (Slovenija 2005) 1 na 6600

Avtomobilska nesreča (Slovenija 2011) 1 na 14.200

Poplava (ZDA) 1 na 455.000

Poplava (Nizozemska) 1 na 10.000.000

Potres (Kalifornija) 1 na 588.000

Tornado (Srednji Zahod) 1 na 455.000

Strela (VB) 1 na 10.000.000

Letalska nesreča (VB) 1 na 50.000.000

Jedrska nesreča (VB) 1 na 10.000.000Ugriz strupene živali (VB) 1 na 5.000.000

Levkemija 1 na 12.500

Padec meteorita 1 na 100.000.000.000



Zaznavanje nevarnosti naravnih nesreč pri posameznikupraviloma ni sorazmerno dejanski nevarnosti.

Sicer se jih bojimo, vendar:

1. nevarnost se zdi zelo daleč, saj so naravne nesreče redkein ne sodijo v naše vsakdanje življenje

2. 2. naravnih nesreč se bojimo, ker jih ne moremoobvladovati

3. 3. z naravnimi nesrečami se zelo težko sprijaznimo, saj

zahtevajo velike spremembe v našem načinu življenja

4. 4. ker so večinoma nenadni dogodki, imamo ob njihovem

pojavljanju zelo omejeno izbiro možnosti za ukrepanje



Pojav nekega izjemnega dogodka (npr. naravne nesreče) jepraviloma obratno sorazmeren od pogostnosti njegovega

pojavljanja (večji je odklon od običajne vrednosti, redkeje se

pojavlja), zato:

HUJŠA JENARAVNA

NESREČA

REDKEJE SE

POJAVLJA

ZMANJŠA SE

PRIPRAVLJENOST

POZABIMO NA

OBJEKTIVNONEVARNOST



Kaj je naravna nesreča?

Zemlja je izrazito dinamičen planet, a je potek naravnih procesov s fizikalnega

vidika zgolj niz dogodkov v toku časa: v skladu z naravnimi zakonitostmi se

dogodki pojavljajo v sedanjosti in drug za drugim izginjajo v preteklost.

Tu ne moremo iskati kriterijev, kateri dogodki so naravna nesreča, saj ta kategorija

v objektivni stvarnosti ne obstaja, tam so samo zaporedja dogodkov.

V geografiji zelo pomembno, da dogodke obravnavamo kot sestavne dele

pokrajine, temeljnega predmeta geografije kot prizorišča zapletenih odnosov mednaravo in družbo.

Hurikan Gilbert, september 1988



V tem vzročno-posledičnem kontekstu obstajajo (jih obravnavamo) naravnenesreče kot »naravni dogodki, ki jih ljudje občutimo kot grožnjo za naša življenjain/ali imovino in pri katerih je družba ali njen del izpostavljen tolikšni nevarnostiin izgubam ljudi ter imovine, da pride do motenj v delovanju družbe« (Natek,2011).

Trije kriteriji, na osnovi katerih lahko dogodek opredelimo kot naravno nesrečo: • izjemnost dogodka (predvsem po magnitudi in pogostnosti);

• družba (ne zgolj posameznik) občuti dogodek kot grožnjo;

• stopnja nevarnosti in/ali izgube so tolikšne, da družba ne more več normalnodelovati in je potrebno uvesti posebne ukrepe.

Kaj je naravna nesreča?



Nevarnost

V pokrajini kot sklopu naravnih in družbenih procesov, prepletenih z neštetovzročno-posledičnih povezav, delujejo naravni procesi ne glede na prisotnost

človeka, mi smo jim dodali še naravno-antropogene in povsem antropogene

procese.

Vsi ti procesi in njihove kombinacije »... predstavljajo določene okoliščineoziroma nevarnost (angl. hazard ), zaradi katere lahko pride do škode ali nesreče.

Nevarnost razumemo kot naravni ali po človeku sproženi dogodek oziromaproces, ki lahko povzroči izgubo. Prisotnost takšnih okoliščin je mogoče ugotovitiz različnimi metodami, včasih lahko nevarnost tudi izmerimo ali celo napovemo,

na primer nevarnost 100-letne poplave, potresa ali vulkanskega izbruha.« (Komac,Natek, Zorn, 2008, 37).



Ogroženost

Z izrazom ogroženost vstopa v odnos med naravnim dogajanjem ter človekomoziroma družbo človeški, družbenogeografski vidik, vendar se s to ‘antropogeno’razsežnostjo pojma ne strinjajo vsi. Eni namreč menijo, da je ogroženost v

naravi/pokrajini (ta seveda vključuje tudi antropogene sestavine, kot npr.poselitev, rabo tal, infrastrukturo) prisotno stanje, drugi, da nastopi šele, ko

naravni dogodki neposredno ogrozijo ljudi.

Po SSKJ je beseda grožnja res izrazito vezana na človeka in v naravi naj ne biobstajala (»obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega«), ampak po istemviru je ogroženost tudi »lastnost, stanje ogroženega«. Le za odtenek drugačna jedefinicija angleškega izraza za ogroženost (risk) v Oxford English Dictionary:

»(Izpostavljenost) možnost izgube, poškodbe in druge sovražne ali nezaželjeneokoliščine; verjetnost ali situacija, ki vsebuje takšno možnost.«

Vojnik, poplava 18.9.2007



Ogroženost

Ukve, poplava 31.8.2003

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (2006) se pri definiranju

izraza ogroženost nasloni na splošno rabo iz SSKJ: »Ogroženost je resnična ali

občutena izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okoljanevarnostim naravnih in drugih nesreč«. Ni potrebno torej, da se mora»ogroženost realizirati« in šele potem lahko govorimo o nesreči (Đurović, Mikoš,2006, 156), dovolj je, da ljudje zgolj občutimo izpostavljenost nečemu in je to žeogroženost . Ta pomenska razlika je po mojem mnenju ključna za razločevanjemed izrazoma ogroženost in tveganje , zato jih po mojem mnenju ne bi smeli

uporabljati kot sopomenki.



Tveganje

Plaz v Lokovici, 10.7.2009

V SSKJ je beseda tvegati razložena kot »... za dosego cilja iti v nevarnost a) da se

doživi kaj nezaželenega, slabega, ... b) da se izgubi kaj«.

Tveganje je torej možnost, povezana z odločitvijo posameznika, družbene skupineali celotne družbe, da zavoljo nekega cilja sprejme odločitev, pri kateri obstaja

poleg koristi tudi določena možnost/verjetnost negativnih posledic.

Vsaka odločitev je v življenju sicer povezana z večjo ali manjšo mero negotovosti,

saj ocene vedno temeljijo na nepopolnem poznavanju situacije, oziroma izhajajoiz subjektivne presoje in tehtanja.



Tveganje

Medtem ko je ogroženost stalno prisotna sestavina pokrajine, moramo pri izrazu

tveganje nujno upoštevati družbenogeografski vidik, oziroma natančnejeopredeliti stališče, s katerega opredeljujemo tveganje: ali z vidika posameznika,

določene socialne skupine, prebivalcev določenega območja ali celotne družbe.

Tveganje v celoti izhaja iz človeka, iz njegove zavestne (hotene) pa tudi nehotene

odločitve, da se izpostavi določeni nevarnosti. Avtonomnost odločanjaposameznika je seveda omejena z njegovimi individualnimi značilnostmi,

predvsem z zmožnostjo zaznavanja nevarnosti, družbenim statusom/materialnimstanjem, ter s splošnimi družbenimi razmerami.



Pri odločanju igra pomembno vlogo t.i. sprejemljivo tveganje (angl. acceptable

risk), ki ga lahko (tudi v povezavi z naravnimi nesrečami) definiramo kot »možnostdogodka z majhno verjetnostjo pojavljanja in z majhnimi učinki, oziroma s

takšnimi ugodnostmi (pričakovanimi ali dejanskimi), da so se posamezniki ali

družbene skupine pripravljene izpostaviti tveganju, da se bo dogodek mordazares zgodil.«

Sprejemljivo

tveganje



Ranljivost

Stanovanjska hiša (tudi njeni prebivalci) na poplavnem območju je torej a priori

ogrožena zaradi poplav, stopnjo ogroženosti je možno določiti s pogostnostjo,

intenzivnostjo in drugimi značilnostmi poplav na tem območju. Ranljivost stanovalcev ima dva različna vidika:- odvisna je od njihovega družbenega položaja (materialno stanje, socialne

razmere) in

- v kolikšni meri so se prilagodili obstoječim danostim z načinom gradnje indrugimi preventivnimi ukrepi, ki so jih uveljavili že pred nastopom dejanske

poplave (npr. gradnja na umetno nasutem zemljišču ali na stebrih, vodotesnavrata, ustrezna izvedba tal v pritličnih prostorih, pravilno projektiranakanalizacija, višje nadstropje za umik, itd.).

Lokacija je bila torej poplavno ogrožena že pred postavitvijo hiše, s svojimi

odločitvami pa so se ljudje sami, vede ali nevede, spravili v stanje ranljivosti in

tega ni kriva ‘kruta narava’ (Alexander, 1999, 7; Komac, Natek, Zorn, 2008, 37).



Prilagodljivost

Izogibanje območjem, kjer so naravni procesi posebno intenzivni in (za človeka)nevarni, je najpopolnejši način prilagajanja naravnim danostim.

Čeprav cilj tega ni varovanje narave, ampak varovanje človeka (družbe) pred

škodljivim delovanjem naravnih procesov (Natek, 2007, 154), to omogočadolgoročni trajnostni razvoj ob minimalnih stroških ‘urejanja’ narave in preprečuje

nastajanje morebitne škode ali celo človeških žrtev.

Davča, 22.9.2007



Prožnost

Katherine (S. teritorij,

Avstralija)

Prožnost je pri preučevanju naravnih nesreč novejši izraz, čeprav se uporabljatako v splošni rabi kot v strokovnih krogih (npr. v fiziki, bančništvu,managementu).



Prožnost

SSKJ:»1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla ... 4. ekspr.sposobnost prilagajati se času, razmeram«.

Prvi pomen je zelo star in povsem jasen: »Sploh je pri grajenji treba gledati naprožnost gradiva, da se hiše lahko majejo in protisunki potem niso prehudi. «(Stavbe po potresu, 1895).

Drugi, ekspresivni pomen neposredno zadeva odnos med človekom/družbo innaravnimi nesrečami, na njegovi osnovi lahko definiramo prožnost kot

sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezennačin sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče.



Potres v Bamu (Iran), 26.12.2003



Tsunami, Japonska, 11.3.2011

geografija naravnih nesreč - uvod

Documents