geografija in preučevanje naravnih nesreč

8/18/2019 Geografija in preučevanje naravnih nesreč

http://slidepdf.com/reader/full/geografija-in-preucevanje-naravnih-nesrec 1/17

GEOGRAFIJA INPREUČEVANJE NARAVNIH

NESREČ



NESREČ

"Naravne nesreče se po vzrokih,posledicah in svojem bistvu

uvrščajo med pomembne

geografske pojave ne samo zato,ker imajo usodne pokrajinske

učinke, temveč tudi zato, ker se znjimi na prepričljiv način kažeosrednja problematika

geografije, nanašajoč se na

spreminjajoče odnose mednaravo in družbo" (D. Radinja,

1983: Naravne nesreče vgeografski luči, str. 17).



Ločenost fizično- in

družbenogeografskih pojavov terprocesov je nerealna, zanikanje

njihove tesne povezanosti in

prepletenosti je lahko usodno za

obstoj sedanje civilizacije.

Ker je predmet geografije ravno

součinkovanje teh dveh sfer vkonkretnem prostoru in času(geosfera, okolje, pokrajina), ima

geografija v proučevanjunaravnih nesreč in iskanjumožnosti življenja z njimi

izjemno pomembno vlogo. Pritem je seveda zelo pomembno

sodelovanje z drugimi strokami

in interdisciplinarno delo.



"Geografija se bolj opira na

pokrajinske učinke katastrof ,medtem ko so druge stroke bolj

procesološko usmerjene." (Radinja, 1983, 19).

"Za geografijo so zlasti

pomembne trajnejšespremembe, ki jih katastrofe

zapustijo v strukturi pokrajin."

(Radinja, 1983, 19).

Takšno 'samoomejevanje' jenekoliko preveč enostransko, saj

vse stroke izhajajo izneposrednih učinkov v pokrajini(ne samo geografija), hkrati bi

morala geografija dati še 'nekajveč' (kaj?).



Geografsko preučevanje naravnih nesreč po Radinji (1983, 27)vključuje obseg, izrazitost, neposredne učinke, škodo in ugotavljanjeogroženosti. Vse to po njem vodi k prognostični geografiji, kar pa je

večini geografov zelo tuje, zato pa to delo opravijo druge stroke.

Pri prognostični geografiji Radinja ne misli na verjetnost alipredvidevanje pojavov, temveč na napovedovanje širšegapokrajinskega razvoja (Radinja, 1983, 28).



http://www.youtube.com/watch?v=jOyYqo3WvCI





Prvi primer: GEOGRAFSKO PROUČEVANJEPOPLAVNIH PODROČIJ

Večletni raziskovalni projekt GIAM v70. in 80. letih.

Metodologija proučevanja v D.Radinja, M. Šifrer, F. Lovrenčak, M.

Kolbezen, M. Natek, 1974:Geografsko proučevanje poplavnihpodročij v Sloveniji. Geografski

vestnik 46, str. 131 –146.

Obsežne študije o poplavnih

področjih objavljene v Geografskemzborniku.

Sinteza narejena šele 30 let pozneje:

Komac, Natek, Zorn, 2008.

Geografski vidiki poplav v Sloveniji



Glavna vprašanja:

1. Kakšne so pokrajinskeznačilnosti poplavnih področij?

2. Kakšen je obseg, pogostnostin dinamika pojavljanja poplav?

3. Koliko so poplave naravne in

koliko antropogene?

4. Kakšen je vpliv krčenja

gozdov in kmetijske obdelave napoplave?

5. V kolikšni meri se poplavekažejo v razporeditvi naselij in vdrugih značilnostih pokrajine?

6. Koliko so rezultati

generacijskih izkušenjupoštevani v sedanjih metodahnačrtovanja rabe prostora?



Tudi geografi pogosto

'nasedamo' prepričanju, da so

naravne nesreče nekaj izjemnega – motnje – in ne sestavni del

razvoja pokrajine.



Kot so tudi v drugih geografskih panogah v ospredju hitre (po Radinji

revolucijske) spremembe, se tudi fizična geografija veliko bolj posvečahitrim spremembam v pokrajini.

Od tod izrazito zanimanje geografov in drugih strokovnjakov zaproučevanje hitrih, silovitih naravnih dogodkov, čeprav bi moralifizično geografijo močno zanimati tudi drugi, veliko počasnejši procesiv pokrajini (Radinja, 1983, 27).



Drugi primer: PROUČEVANJE POTRESNEOGROŽENOSTI S POMOČJO GIS

Za pripravo potrebujemo:

karta potresne nevarnostiSlovenije (ARSO, Urad zaseizmologijo; samo povzamemo)

digitalni model reliefa (Geodetska uprava RS; samo

povzamemo)razporeditev prebivalstva instanovanj (EHIŠ, Geodetskauprava RS; samo povzamemo)

podatki o poškodovanih objektih (povzamemo uradne ocene

komisij za ocenjevanje škode) = število preb. in stanovanj poobmočjih različne ogroženosti



Kaj pa pri ostalih vprašanjih?

1. napovedovanje potresov

2. potresno varna gradnja

3. prostorsko in urbanistično

planiranje

4. družbenogeografski učinki(kratkoročni in dolgoročni)

5. prognoziranje širšegapokrajinskega razvoja

6. ugotavljanje učinkovitostiukrepov in posegov



KAJ STORITI Z NARAVNIMI NESREČAMI?

Vsak poseg v naravne procese (prostor) je vedno izpostavljen

določenemu tveganju, mdr. tudi izjemnim naravnim dogodkom –

naravnim nesrečam.

Naravne nesreče tudi porušijo bolj ali manj ustaljene odnose:

– v naravi (vzpostavitev novega ravnovesja)

– v družbi (različni načini ukrepanja, npr. prilagoditev družbe)

– med naravo in družbo (npr. globalno spreminjanje podnebja)



Ena od možnosti je PRILAGODITI SE

OBSTOJEČIM NARAVNIM DANOSTIM,

vendar:

– prilagajanje vedno temelji na

nepopolnem poznavanju

pogostnosti, jakosti in časapojavljanja ekstremnih

dogodkov, – teh dogodkov večinoma nimožno predvideti, predvidimo

lahko le verjetnost pojavljanja,

– z naraščajočo ogroženostjo se

sicer strmo povečujejo stroškivarovanja, vendar nekaterih

dejstev ni moč spremeniti.



Več možnosti prilagajanja:

1. s pravilno izbiro lokacije

2. s pravilnimi tehnološkimirešitvami

3. s pripravo na možnost pojavanaravne nesreče na nivoju

– posameznika

– ustanove

– države

– svetovne skupnosti

(mdr. sistemi zavarovanja,

reševanja, vzajemne

solidarnosti)



Zakaj ljudje sploh gredo živet na ogroženo območje?

1. se ne zavedajo nevarnosti,

2. naravne razmere so se spremenile

3. nimajo alternative,

4. vladajoča elita jih sili v to, da jih lažje obvladuje,

5. imajo razpoložljiva sredstva za učinkovito obrambo pred nevarnostjo

6. ekonomska računica še vedno kaže presežek koristi nad izgubami

geografija in preučevanje naravnih nesreč

Documents