Funkcijska RTG preiskava žrela in požiralnika - RTG požiralnika

Mateja Ogulin

Klinični inštitut za radiologijo UKC LJ

Težave pri izpolnjevanju napotnic

• 43%- RTG požiralnika s KS, s sterilnim KS, s tekočim KS

• 2% - kontrastno slikanje požiralnika (RTG/CT/MRI)

• 7% - pasaža požiralnika

• 8% - RTG VD pri napotni dg : disfagija, GERB, Zenkerjev divertikel

• 40% - RTG požiralnika - OK

Radiopačno KS – ne seva

BaSO4- gosta kredasta tekočina V dihalnih poteh inerten- ASPIRACIJA (KOPB ,emfizem) Izrazito granulomsko vnetje v mediastinumu- FISTULA Primeren za manjšo FISTULO s plevralnim prostorom Ni primeren pred ezofagoskopijo Pacient ni primeren za CT dokler ne izloči kontrasta

Gastromiro -vodotopno jodno KS za PO uporabo Primeren za prikaz • FISTULE v medistinum, • iztekanje iz anastomoze po operaciji • pri zelo oslabelih pacientih • začetek preiskave pri sumu na zaporo lumna

Optimalna preiskava- sodelovanje pacienta

• mobilnost pacienta

• sluh in razumevanje navodil

vzemite požirek v usta in ga zadržite v ustih

pogoltnite in ne več požirat

Kakšno dozo ionizirajočega sevanja prejme pacient?

• RTG požiralnika = 1-2 RTG pljuč = 1-2 čezoceanska leta (35 mG/m2)

• Fluoroskopija – 4pulzi X žarkov/s - ocena funkcije (ločljivost slabša, ENOJNOKONTRASTNA)

• Film –“zamrznjena“ slika - ocena strukture in manjše funkc motnje ( aspiracija) (ločljivost dobra,

DVOJNOKONTRASTNA)

Vzroki za napotitev na RTG požiralnika

• Disfagija (= težave pri pasaži bolusa hrane vse do želodca) - tiščanje, zaustavljanje hrane, občutek kepe v grlu

• klinični sum na aspiracijo: kronične bolezni pljuč , davljenje pri hranjenju

• pri hudo bolnih oz. nevroloških pacientih : ali bolus izvabi faringealno fazo, stopnja aspiracije, odsotnost pasažne ovire

• po OP- prehodnost in tesnjenje anastomoze, fistule

Dve fazi preiskave

• Oro-faringealna faza- stoje v dveh projekcijah

• Pregled požiralnika- leže na hrbtu in trebuhu z dvigom levega boka ( izključena gravitacija pri oceni peristaltike in aktivne pasaže bolusa)

RTG požiralnika : zelo senzitivna za odkrivanje orofaringealne disfunkcije , ni pa vzročno in

kvantitativno specifična

Oro-faringealna faza požiranja

Normalna oralna in faringealna faza požiranja

• jezik oblikuje bolus in ga potisne proti steni farinksa do vhoda v grlo • dvig grla in pomik hyoidne kosti navzpred • zapora dihalnih poti • kontrakcija konstriktorjev- zapre nazofarinks, pomaga pri pasaži bolusa • krikofaringeus se pravočasno sprosti • peristaltični val se nadaljuje v požiralnik

Motena oro-faringelna faza- diskinezija jezika

Motena oro-faringealna faza → aspiracija

• v kateri fazi požiranja se pojavi aspiracija • do kam zateče KS - v vestibulum/do glasilk ali tudi v dihalne poti • kdaj se pojavi kašelj in kako močan je in pri kakšni količini aspiriranega KS

Aspiracija med in po požiranju

• slaba funkcija konstriktorjev • grlo se premakne navzgor ne pa navzpred • vhod v grlo se ne zapre, glasilki prehodno ja- aspiracija med požiranjem • ni relaksacije FES → zastoj KS → aspiracija po požiranju Δ tonusa FES tudi pri refluksu ali motilitetnih motnjah požiralnika

CVI

• pareza konstriktorjev žrela desno • KS potuje po paretični steni žrela • zastajanje KS v piriformnem sinusu iste strani • aspiracija po požiranju • pacient NE kašlja

PAREZA KONSTRIKTORJEV tudi pri • ALS • MS • OP, RT

Normalna funkcija požiralnika

• I. peristaltični val se nadaljuje iz žrela • lahko fiziološko oslabi v srednjem delu požiralnika • zaostali KS generira II. val, ki izprazni lumen • KS se lahko prehodno zadrži v ampularnem delu požiralnika predno se odpre SES • Po požirku SES preprečuje refluks v požiralnik

Motilitetne motnje požiralnika

Miastenija gravis - sekundarna motilitetna motnja

zgornje tretjine

Nevromuskularna bolezen – avtoimuna; okvara krčenja prečno progastih mišic • pareza zgornje/3 požiralnika • zastajanje KS v lumnu

Motilitetna motnja spodnje polovice

Bolezni vezivnega tkiva : progresivna sistemska skleroza Dermatomiozitis Metabolne bolezni : diabetes melitus Vnetje : GERB • Oslabljena ali odsotna peristaltika • Δ SES : pri PSS je sprva odprt, kasneje se zoži – zabrazgotini ob GERB ali se razvije karcinom Pri GERB je lahko pridružena hiatalna hernija

Aksialna hiatalna hernija želodca

• Δ anatomija in funkcija SES • refluks v skrajšan požiralnik sicer še brez peptične stenoze vendar z oslabljeno peristaltiko in terciarnimi kontrakcijami

Ahalazija – primarna motilitetna motnja spodnjega

ezofagealnega sfinktra

• disfagija nastaja počasi • VZROK : motnja relaksacije SES

• zamre I. peristaltični val • ↓ tonus – požiralnik se vrečasto razširi • resnost zapore– nivo vsebine→ možnost aspiracije • gladkoroba zožitev v nivoju hiatusa oblike kluna

• ↑ incidenco karcinoma

• podobno sliko lahko povzroča tudi karcinom

Ahalazija po terapiji-miotomiji

Difuzni spazmi požiralnika - primarna

motilitetna motnja

• norm peristaltika se izmenjuje z neperistaltičnimi globokimi spazmi v vsaj 30% požirkov • pri večini je LES primeren, pri ostalih ↑tonusa • le v odsotnosti GERB

• Boleče spazme z disfagijo je treba ločiti od AP ker so taki spazmi možni pri starih, asimptomatskih pacientih • Th : gladkomišični relaksanti

Zaključek

Izvid:

• Faringealna faza je motena, KS zateka v/do …

• Peristaltika požiralnika je oslabljena

• Pasažne ovire ni