finansiski izve[tai i izve[taj na nezavisnite revizori …...prevod na originalniot tekst na...

$: Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite revizori …...Prevod na originalniot tekst na Izve[tajot izdaden na angliski jazik , vo slu~aj na razliki pome\u makedonskata i angliskata$
Prevod na originalniot tekst na Izve[tajot izdaden na angliski jazik , vo slu~aj na razliki pome\u makedonskata i angliskata verzija, angliskiot tekst e verodostoen.

Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite

revizori

{tedilnica Fulm, Doo Skopje

31 dekemvri 2011 godina

{tedilnica Fulm, Doo Skopje

Sodr`ina

Strana

Izve[taj na nezavisnite revizori 1

Izve[taj za seopfatnata dobivka 3

Izve[taj za finansiskata sostojba 4

Izve[taj za promenite vo kapitalot 5

Izve[taj za pari~nite tekovi 6

Bele[ki kon finansiskite izve[tai 7

Grant Thornton DOO M.H.Jasmin 52 v-1/7 1000 Skopje Macedonia

T +389 (2) 3214 700 F +389 (2) 3214 710 www.grant-thornton.com.mk

Chartered Accountants

Member firm of Grant Thornton International Ltd

Izve[taj na nezavisnite revizori

Do Rakovodstvoto i Edinstveniot Sodru`nik na

{tedilnica Fulm Doo, Skopje

Nie izvr[ivme revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na {tedilnica

Fulm Doo, Skopje ("{tedilnicata") sostaveni od Izve[taj za finansiskata

sostojba na den 31 dekemvri 2011 godina, Izve[taj za seopfatnata dobivka,

Izve[taj za promenite vo kapitalot i Izve[taj za pari~nite tekovi za

godinata [to toga[ zavr[i, kako i pregled na zna~ajnite smetkovodstveni

politiki i drugi objasnuva~ki bele[ki, vklu~eni na stranite 3 do 56.

Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie

finansiski izve[tai soglasno Me\unarodnite Standardi za Finansisko

Izvestuvawe, kako i za vospostavuvawe na takva vnatre[na kontrola koja

Rakovodstvoto utvrduva deka e neophodna za da ovozmoì izgotvuvawe na

finansiski izve[tai koi ne sodràt materijalno zna~ajni gre[ki kako

rezultat na izmama ili gre[ka.

Odgovornost na revizorot Na[a odgovornost e da dademe mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz

osnova na izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost so

Me\unarodnite standardi za revizija. Tie standardi baraat na[a usoglasenost

so eti~kite barawa, kako i toa revizijata da ja planirame i izvr[uvame na

na~in koj ]e ni ovozmoì da stekneme razumno uveruvawe deka finansiskite

izve[tai ne sodràt materijalno zna~ajni gre[ki. Revizijata vklu~uva

sproveduvawe na proceduri so cel steknuvawe revizorski dokazi za iznosite i

objavuvawata vo finansiskite izve[tai. Izbranite proceduri zavisat od

procenkata na revizorot, i istite vklu~uvaat procenka na rizicite od

postoewe na materijalno zna~ajni gre[ki vo finansiskite izve[tai, bilo

poradi izmama ili gre[ka.

Chartered Accountants

Member firm of Grant Thornton International Ltd

2

Pri ovie procenki na rizicite revizorot ja zema predvid vnatre[nata

kontrola relevantna za podgotvuvawe i objektivno prezentirawe na

finansiskite izve[tai na {tedilnicata so cel kreirawe na takvi

revizorski proceduri koi ]e bidat soodvetni na okolnostite, no ne i za

potrebata da izrazi mislewe za efektivnosta na vnatre[nata kontrola na

{tedilnicata. Revizijata, isto taka vklu~uva i ocenka na soodvetnosta na

primenetite smetkovodstveni politiki i na razumnosta na smetkovodstvenite

procenki napraveni od strana na Rakovodstvoto, kako i ocenka na sevkupnata

prezentacija na finansiskite izve[tai.

Nie veruvame deka steknatite revizorski dokazi pretstavuvaat zadovolitelna

i soodvetna osnova za na[eto revizorsko mislewe.

Mislewe

Na[e mislewe e deka navedenite finansiski izve[tai, vo site materijalni

aspekti, ja pretstavuvaat objektivno finansiskata sostojba na {tedilnicata

na den 31 dekemvri 2011 godina, kako i rezultatite od raboteweto i

pari~nite tekovi za godinata [to toga[ zavr[uva, vo soglasnost so

Me\unarodnite Standardi za Finansisko Izvestuvawe.

Grant Thornton

Skopje,

17 fevruari 2012 godina

{tedilnica Fulm Doo, Skopje Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2011 godina

Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

3

Izve[taj za seopfatnata dobivka

(000 mkd)

Godina [to zavr[uva na 31 dekemvri

Bele[ki 2011 2010 Prihodi od kamata 34,317 37,052 (Rashodi) za kamata (10,583) (11,587) Neto prihodi po kamati 6 23,734 25,465 Prihodi od provizii i nadomesti 1,572 1,519 (Rashodi) za provizii i nadomesti (416) (377) Neto prihodi od provizii i nadomesti 7 1,156 1,142 Neto-prihodi / (rashodi) od kursnite razliki 8 - 152 Ostanati operativni prihodi 9 835 594 Operativni prihodi 835 746 (Rashodi) od o[tetuvawe, neto 10 (981) (2,163) Tro[oci za vrabotenite 11 (11,834) (11,613) Amortizacija i deprecijacija 12 (822) (771) Ostanati operativni rashodi 13 (11,591) (12,109) Operativni (rashodi) (25,228) (26,656) Dobivka pred odano~uvawe 497 697 Dano~en rashod 14 (231) (166) Dobivka za godinata 266 531 Ostanata seopfatna dobivka - - Vkupna seopfatna dobivka 266 531 Neto dobivka za Edinstveniot Sodru`nik na {tedilnicata 266 531 Vkupna seopfatna dobivka za Edinstveniot Sodru`nik na {tedilnicata 266 531


4

Izve[taj za finansiskata sostojba

(000 mkd) Na 31 dekemvri Bele[ki 2011 2010 Sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 15 34,070 35,820 Krediti na i pobaruvawa od banki 16 16,079 16,076 Krediti na i pobaruvawa od komitenti 17 168,895 162,429 Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe 18 25,876 18,860 Pobaruvawa za danok na dobivka (tekoven) 22 - 39 Ostanati pobaruvawa 19 347 295 Nematerijalni sredstva 20 1,068 1,034 Nedvi`nosti i oprema 21 767 647 Vkupno sredstva 247,102 235,200 Obvrski Depoziti na komitenti 23 147,070 131,673 Obvrski po krediti 24 8,801 11,639 Posebna rezerva i rezervirawa 25 202 282 Obvrski po osnov na danok na dobivka 22 56 - Ostanati obvrski 26 1,365 2,264 Vkupno obvrski 157,494 145,858 Kapital Zapi[an kapital 27 75,607 75,607 Rezervi 13,735 13,204 Neraspredelena dobivka 266 531 Vkupno kapital i rezervi 89,608 89,342 Vkupno obvrski i kapital i rezervi 247,102 235,200

Ovie finansiski izve[tai se odobreni za izdavawe od Edinstveniot

sodru`nik na {tedilnicata na 27 januari 2012 godina i potpi[ani od:

Upravitel

Eleonora Zgowanin Petrovi]

Koordinator za

finansii

Koordinator za

finansii

Jovanka Todorova Sa[o Pavlovski


5

Izve[taj za promenite vo kapitalot

(000 mkd)

Zapi[an kapital

Zakonski rezervi

Neraspredelena dobivka Vkupno

Na 1 januari 2011 godina 75,607 13,204 531 89,342 Raspredelba na neraspredelna dobivka - 531 (531) - Transakcii so sopstvenicite - 531 (531) - Dobivka za godinata - - 266 266 Ostanata seopfatna dobivka - - - - Vkupno seopfatna dobivka - - 266 266 Na 31 dekemvri 2011 godina 75,607 13,735 266 89,608

Na 1 januari 2010 godina 75,607 11,878 1,326 88,811 Raspredelba na neraspredelna dobivka - 1,326 (1,326) - Transakcii so sopstvenicite - 1,326 (1,326) - Dobivka za godinata - - 531 531 Ostanata seopfatna dobivka - - - - Vkupno seopfatna dobivka - - 531 531 Na 31 dekemvri 2010 godina 75,607 13,204 531 89,342


6

Izve[taj za pari~nite tekovi

(000 mkd)

Godina [to zavr[uva na

31 dekemvri Bele[ki 2011 2010

Pari~ni tekovi od operativni aktivnosti Dobivka pred odano~uvawe 497 697 Koregirano za: Amortizacija na nematerijalni sredstva 403 256 Deprecijacija na nedvi`nosti i oprema 419 515 Proda`ba na nedvi`nosti i oprema - (74) Prihodi od kamata (34,317) (37,052) Rashodi za kamata 10,583 11,587 Zagubi poradi o[tetuvawe na finansiski sredstva, neto 981 2,163 dopolnitelno rezervirawe poradi o[tetuvawe 15,250 17,974 oslobodeno rezervirawe poradi o[tetuvawe (14,269) (15,811) Posebna rezerva (80) 282 dopolnitelno rezervirawe poradi o[tetuvawe - 327 oslobodeno rezervirawe poradi o[tetuvawe (80) (45) Ostanati korekcii (37) (7) Naplateni kamati 34,398 37,319 Plateni kamati (10,640) (11,686) Dobivka od operativni aktivnosti pred promenite vo delovnata aktiva 2,207 4,000 (Zgolemuvawe)/namaluvawe na delovnata aktiva: Krediti na i pobaruvawa od banki - 6,000 Krediti na i pobaruvawa od komitenti (7,600) (4,084) Ostanati pobaruvawa (50) (31) Depoziti na komitenti 15,444 (22,525) Ostanati obvrski (866) 595 Neto pari~en tek od operativni aktivnosti pred odano~uvawe 9,135 (16,045) (Platen)/povrat na danok na dobivka (136) (55) Neto pari~en tek od operativni aktivnosti 8,999 (16,100) Pari~en tek od investicioni aktivnosti (Vlo`uvawa) vo hartii od vrednost (7,016) - Prilivi od proda`bata na vlo`uvawata vo hartii od vrednost - 15,350 (Nabavka) na nematerijalni sredstva (437) (700) (Nabavka) na nedvi`nosti i oprema (539) (114) Prilivi od proda`ba na nedvi`nosti i oprema - 74 Neto pari~en tek od investicioni aktivnosti (7,992) 14,610 Pari~en tek od finansiski aktivnosti (Otplata) na krediti (2,828) (2,264) Neto pari~en tek od finansiski aktivnosti (2,828) (2,264) Promeni na ispravkata na vrednost na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti 71 (32) Neto namaluvawe na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti (1,750) (3,786) Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na 1 januari 35,820 39,606 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na 31 dekemvri 15 34,070 35,820

{tedilnica Fulm Doo, Skopje 7

Bele[ki kon finansiskite izve[tai

1 Op[ti informacii {tedilnica FULM Doo, Skopje (vo ponatamo[niot tekst "{tedilnicata") e

Dru[tvo so ograni~ena odgovornost osnovano i so sedi[te vo Republika

Makedonija. Adresata na nejzinoto registrirano sedi[te e ul. "Mito

Haxivasilev-Jasmin" br 48, Skopje, Republika Makedonija.

{tedilnicata e registrirana vo Republika Makedonija za vr[ewe na

kreditni i depozitni aktivnosti vo zemjata, vo soglasnost so makedonskata

zakonska regulativa, i raboti spored principite na likvidnost, sigurnost na

plasmanite i profitabilnost.

Finansiskite uslugi na svoite deponenti {tedilnicata gi nudi preku

Centralata vo Skopje i 5 filijali, i toa: filijala "Murtino" vo Strumica,

filijala "Polog" vo Tetovo, filijala "Tikve[ija" vo Kavadarci, filijala

"Bitola" vo Bitola i filijala "JSP" vo Skopje, kako i preku svojot [alter vo

Avtokomanda.

Vkupniot broj na vraboteni na 31 dekemvri 2011 godina e 21 lice (2010: 21

lice).

1.1 Osnova za podgotovka na finansiskite izve[tai Ovie finansiski izve[tai se podgotveni vo soglasnost so Me\unarodnite

Standardi za Finansisko Izvestuvawe (MSFI) izdadeni od Odborot za

me\unarodni smetkovodstveni standardi. Finansiskite izve[tai se

podgotveni vrz osnov na metodot na nabavna vrednost.

Podgotovkata na ovie finansiski izve[tai vo soglasnost so MSFI bara

upotreba na odredeni kriti~ni smetkovodstveni procenki. Taa isto taka bara

Rakovodstvoto na {tedilnicata da upotrebuva svoi procenki vo procesot na

primena na smetkovodstvenite politiki. Podra~jata [to vklu~uvaat povisok

stepen na procenka ili kompleksnost, ili podra~jata vo koi pretpostavkite i

procenkite se zna~ajni za finansiskite izve[tai, se obelodeneti vo Bele[ka

1.3.


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Op[ti informacii (prodolùva)

Osnova za podgotovka na finansiskite izve[tai (prodolùva)

Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to

zavr[uvaat na 31 dekemvri 2011 i 2010. Tekovnite i sporedbenite podatoci

prikaàni vo ovie finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari. Onamu

kade [to e neophodno, prezentacijata na sporedbenite podatoci e prilagodena

soglasno promenite vo prezentacijata vo tekovnata godina.

1.2 Smetkovodstveni politiki Vo prodolènie se prikaàni osnovnite smetkovodstveni politiki

upotrebeni pri podgotovkata na ovie finansiski izve[tai. Ovie politiki se

konzistentno primeneti na site prikaàni periodi, osven dokolku ne e

poinaku navedeno.

1.2.1 Promeni na smetkovodstvenite politiki i obelodenuvawa a) Usvojuvawe na podobruvawata na MSFI vo 2010 godina

So podobruvawata na MSFI vo 2010 godina napraveni se nekolku mali izmeni

na odreden broj na MSFI. Edinstvenata izmena relevantna za {tedilnicata

se odnesuva na MSS 1 Prezentirawe na finansiski izve[tai. {tedilnicata

prethodno go prezentira[e usoglasuvaweto na sekoja komponenta od ostanata

seopfatna dobivka vo izve[tajot za promenite vo kapitalot. {tedilnicata

sega gi prezentira ovie usoglasuvawa vo bele[kite kon finansiskite

izve[tai, kako [to e dozvoleno so izmenata. Ova ja namaluva mo`nosta od

povtoruvawe na obelodenuvawata i pojasno gi prezentira celokupnite promeni

vo kapitalot. Sporedbenite podatoci od predhodnite periodi se prikaàni

soodvetno.

b) Standardi, izmeni i tolkuvawa na postojnite standardi koi

seu[te ne se vo sila i ne se primeneti pred datumot na stapuvawe vo

sila od strana na {tedilnicata Na datumot na odobruvawe na ovie finansiski izve[tai, odredeni novi

standardi, izmeni i tolkuvawa na postojnite standardi se izdadeni od strana

na OMSS, no seu[te ne se vo sila i ne se primeneti pred datumot na

stapuvawe vo sila od strana na {tedilnicata.

Rakovodstvoto predviduva deka site relevantni objavi ]e bidat primeneti vo

smetkovodstvenite politiki na {tedilnicata vo prviot period koj po~nuva

po datumot na stapuvawe vo sila na objavata. Informaciite za novite

standardi, izmeni i tolkuvawa relevantni za finansiskite izve[tai na

{tedilnicata podetalno se prezentirani podolu. Odredeni novi standardi i

tolkuvawa isto taka se izdadeni, no ne se o~ekuva da imaat materijalno

vlijanie vrz finansiskite izve[tai na {tedilnicata.

MSFI 9 Finansiski instrumenti (MSFI 9)

OMSS ima za cel celosno da go zameni MSS 39 Finansiski instrumenti:

Priznavawe i merewe. MSFI 9 se objavuva vo fazi. Do denes, se izdadeni

poglavjata koi se odnesuvaat na priznavawe, klasificirawe, merewe i

depriznavawe na finansiskite sredstva i obvrski. Ovie poglavja stapuvaat vo

sila za godi[nite periodi koi po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina.

Ostanatite poglavja koi se odnesuvaat na o[tetuvawe i smetkovodstvo za

hexing seu[te se vo proces na razvoj.



Smetkovodstveni politiki (prodolùva) Promeni vo smetkovodstvenite politiki i obelodenuvawa (prodolùva)

Rakovodstvoto na {tedilnicata seu[te go nema proceneto vlijanieto na ovoj

nov standard vrz finansiski izve[tai na {tedilnicata. Sepak,

Rakovodstvoto ne o~ekuva implementacija na MSFI 9 se dodeka site negovi

poglavja ne bidat izdadeni, koga ]e moè celosno da se proceni vlijanieto na

site nastanati izmeni.

Standardi za konsolidacija

Paketot na standardi za konsolidacija stapuva na sila za godi[ni periodi

koi po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina. Informaciite za ovie novi

standardi podetalno se prezentirani podolu. Rakovodstvoto na

{tedilnicata seu[te go nema proceneto vlijanieto na ovie novi i

revidirani standardi.

MSFI 10 Konsolidirani finansiski izve[tai (MSFI 10)

MSFI 10 go zamenuva MSS 27 Konsolidirani i poedine~ni finansiski

izve[tai (MSS 27) i PKT 12 Konsolidacija - Entiteti so posebna namena.

Ovoj standard ja revidira definicijata za kontrola kako i pridru`noto

upatstvo za identifikuvawe na u~estvo vo podru`nica. Sepak, barawata i

mehanizmite na konsolidacija i smetkovodstvo za nekontrolirani u~estva i

izmeni vo kontrolata ostanuvaat nepromeneti.

MSFI 11 Zaedni~ki Anga`mani (MSFI 11)

MSFI 11 go zamenuva MSS 31 U~estva vo zaedni~ki vloùvawa (MSS 31). So

ovoj standard se usoglasuva smetkovodstvoto od strana na vloùva~ite so

nivnite prava i obvrski soglasno zaedni~kiot anga`man. Pokraj toa, mo`nosta

vo MSS 31 za primena na proporcionalna konsolidacija na zaedni~ki

vloùvawa e eliminirana. MSFI 11 bara primena na metodot na glavnina, koj

momentalno se koristi za vloùvawa vo pridruèni entiteti.

MSFI 12 Obelodenuvawe na U~estvo vo ostanati entiteti (MSFI

12)

MSFI 12 gi integrira i usoglasuva barawata za obelodenuvawe za razli~ni

tipovi na vloùvawa, vklu~uvaj]i gi i nekonsolidiranite strukturirani

entiteti. Voveduva novi barawata za obelodenuvawe za rizici na koi

entitetot e izloèn kako rezultat na negovata povrzanost so strukturirani

entiteti.

Posledovatelni izmeni na MSS 27 i MSS 28 Vloùvawa vo pridruèni

entiteti i zaedni~ki vloùvawa (MSS 28)

MSS 27 sega isklu~itelno se odnesuva na poedine~ni finansiski izve[tai.

MSS 28 gi voveduva vloùvawata vo zaedni~ki vloùvawa vo svojot delokrug.

Sepak, metodot na glavnina ostanuva nepromenet.



Smetkovodstveni politiki (prodolùva) Promeni vo smetkovodstvenite politiki i obelodenuvawa (prodolùva)

MSFI 13 Merewe na objektivna vrednost (MSFI 13)

MSFI 13 nema vlijanie na toa koi stavki e potrebno da bidat mereni po

objektivna vrednost, no ja pojasnuva definicijata za objektivnata vrednost i

dava upatstvo i podobreni obelodenuvawa za merewe po objektivna vrednost.

Ova e primenlivo za godi[ni periodi koi po~nuvaat na ili po 1 januari 2013

godina. Rakovodstvoto na {tedilnicata seu[te ne go procenilo vlijanieto na

ovoj nov standard.

Izmeni na MSS 1 Prezentirawe na finansiski izve[tai (Izmeni

na MSS 1)

Izmenite na MSS 1 baraat entitetot da gi grupira stavkite prezentirani vo

ostanata seopfatna dobivka vo onie koi, vo soglasnost so ostanatite MSFI:

(a) nema da bidat reklasificirani posledovatelno vo dobivki ili zagubi i (b)

]e bidat reklasificirani posledovatelno vo dobivki ili zagubi koga

odredeni uslovi se ispolneti. Ova e primenlivo za godi[ni periodi koi

po~nuvaat na ili po 1 juli 2012 godina. Rakovodstvoto na {tedilnicata

o~ekuva da nastanat izmeni vo sega[noto prezentirawe na stavki vo ostanata

seopfatna dobivka, no sepak, toa nema da vlijanie na mereweto ili

priznavaweto na takvite stavki.

Izmeni na MSS 19 Koristi za vrabotenite (Izmeni na MSS 19)

Izmenite na MSS 19 vklu~uvaat odreden broj na celni podobruvawa vo

Standardot. Voglavno promenite se odnesuvaat na planovi za definirani

koristi. Tie:

go otstranuvaat “metodot koridor” i baraat entitetite da gi priznaat

site dobivki i zagubi koi nastanuvaat vo period na izvestuvawe

go racionaliziraat prezentiraweto na promenite vo planot na sredstva i

obvrski

gi zajaknuvaat barawata za obelodenuvawe, vklu~uvaj]i gi i informaciite

za karakteristikite na planovite za definirani koristi i rizici na koi

entitetite se izloèni preku u~estvo vo istite.

Izmenite na MSS 19 stapuvaat vo sila za finansiskite godini koi po~nuvaat

na ili po 1 januari 2013 godina. Rakovodstvoto na {tedilnicata seu[te ne go

procenilo vlijanieto na revidiraniot standard za finansiski izve[tai na

{tedilnicata.



Smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.2 Transakcii vo stranska valuta Transakciite denominirani vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so

primena na oficijalnite kursevi na Narodna Banka na Republika Makedonija

koi vaàt na denot na nivnoto nastanuvawe.

Sredstvata i obvrskite koi glasat vo stranski valuti se iskaàni vo Denari

so primena na oficijalnite kursevi koi vaàt na denot na sostavuvaweto na

Izve[tajot za finansiskata sostojba, dodeka pak site pozitivni i negativni

kursni razliki koi proizleguvaat od pretvaraweto na iznosite vo stranska

valuta, se vklu~eni vo dobivkite i zagubite vo periodot koga tie nastanuvaat.

Srednite devizni kursevi koi bea primeneti za prikaùvawe na poziciite na

Izve[tajot za finansiskata sostojba denominirani vo stranska valuta, se

slednite:

31 dekemvri 2011 31 dekemvri 2010 1 USD 47.5346 Denari 46.3140 Denari 1 EUR 61.5050 Denari 61.5050 Denari 1 CHF 50.5964 Denari 49.3026 Denari

1.2.3 Prebivawe (netirawe) Finansiskite sredstva i obvrski se netirani i prezentirani vo Izve[tajot za

finansiskata sostojba na neto osnova vo slu~ai koga netiraweto na

priznaenite iznosi e zakonski dozvoleno.

1.2.4 Prihodi i rashodi po kamati Prihodite i rashodite po osnov na kamati se priznaeni vo tekovnite dobivki

i zagubi za site kamatonosni finansiski sredstva i obvrski so primena na

metodata na efektivna kamatna stapka. Efektivnata kamatna stapka e stapkata

[to to~no gi diskontira o~ekuvanite prilivi vo tekot na procenetiot vek na

upotreba na finansiskoto sredstvo, ili, dokolku e soodvetno, vo pokratok

period za neto evidentiranata vrednost na finansiskite sredstva ili

finansiska obvrska.

1.2.5 Prihodi od nadomesti i provizii Proviziite i nadomestocite, so isklu~ok na nadomestocite za odobruvawe na

krediti i nadomestite za upravuvawe so odobreni krediti i transfer na

sredstva, se priznavaat na presmetkovna osnova vo periodot koga se vr[i

uslugata. Nadomestoci za odobruvawe na krediti i nadomestite za upravuvawe

so odobreni krediti i transfer na sredstva se razgrani~uvaat i amortiziraat

za vremetraeweto na kreditot so primena na metodata na efektivnata kamatna

stapka. Nadomestocite za izdavawe na obrasci za kredit, za razgleduvawe na

kredit i kreditna analiza se priznavaat na presmetkovna osnova vo momentot

koga se vr[i uslugata.

Smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.6 Prihodi i rashodi od kursni razliki



Neto prihodite i rashodite od kursni razliki vklu~uvaat realizirani i

nerealizirani kursni razliki koi proizleguvaat od poramnuvawe na

transakciite vo stranska valuta, kako i od vrednuvawe na sredstvata i

obvrskite vo stranska valuta se vklu~eni vo dobivkite i zagubite vo periodot

koga tie nastanuvaat.

Prevzemenite i potencijalnite obvrski denominirani vo stranska valuta se

preveduvaat vo Denari so primena na oficijalnite devizni kursevi koi vaàt

na datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba.

1.2.7 Finansiski sredstva Finansiskite sredstva se klasificiraat vo slednite kategorii: krediti i

pobaruvawa, finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i

zagubi, finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiski sredstva

koi se ~uvaat do dospevawe. Rakovodstvoto gi klasificira svoite vloùvawa

vo momentot na inicijalnoto priznavawe.

Krediti i pobaruvawa Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni

ili odredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se javuvaat koga

{tedilnicata odobruva pari ili uslugi direktno na komitenti i se

priznavaat koga gotovinata se avansira na pozajmuva~ite.

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi Ovaa kategorija na finansiski sredstva se sostoi od hartii od vrednost za

trguvawe i hartii od vrednost spored objektivna vrednost preku dobivki ili

zagubi opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe. Edno finansisko

sredstvo se klasificira kako sredstvo nameneto za trguvawe dokolku se

steknuva so cel generirawe na dobivka od kratkoro~ni fluktuacii vo cenata

ili dokolku e vklu~eno vo portfolioto za koe postoi kratkoro~en fakti~ki

oblik na ostvaruvawe dobivka.

{tedilnicata nema sredstva klasificirani vo ovaa kategorija na datumot na

Izve[tajot za finansiskata sostojba.

Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba Finansiski sredstva raspoloìvi za proda`ba se ne-derivativni sredstva,

koi se bilo klasificirani vo ovaa kategorija ili pak ne se klasificirani vo

bilo koja od ostanatite kategorii. Finansiski sredstva raspoloìvi za

proda`ba se onie nameneti za ~uvawe na neodreden vremenski period, koi

moè da se prodadat dokolku se pojavi potreba za likvidnost ili promeni vo

kamatnite stapki, deviznite kursevi ili cenite na akciite.

{tedilnicata nema sredstva klasificirani vo ovaa kategorija na datumot na

Izve[tajot za finansiskata sostojba.

Smetkovodstveni politiki (prodolùva) Finansiski sredstva (prodolùva) Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe



Hartiite od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe se krakoro~ni dràvni

zapisi vo doma[na valuta i so valutna klauzula izdadeni od Ministerstvoto

za finansii vo ime na Vladata na Republika Makedonija. Finansiskite

sredstva koi se ~uvaat do dospevawe se nederivativni finansiski sredstva so

fiksni ili utvrdlivi pla]awa, fiksni datumi na dospevawe za naplata i za

koi, Rakovodstvoto na {tedilnicata ima pozitivna namera i sposobnost da gi

~uva do nivnoto dospevawe. Dokolku {tedilnicata prodade zna~aen iznos na

finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dospevawe pred nivnoto dospevawe,

celata kategorija na ovie sredstva se reklasificira vo finansiskite

sredstva raspolo`livi za proda`ba.

Inicijalno priznavawe i depriznavawe Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba

i onie koi se ~uvaat do dospevawe se evidentiraat na datumot na kupuvaweto -

datum na koj [to {tedilnicata ima obvrska da go kupi ili prodade

sredstvoto. Kreditite se priznavaat koga gotovinata se avansira na

pozajmuva~ite. Finansiskite sredstva, osven finansiskite sredstva po

objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, inicijalno se priznavaat po

objektivna vrednost zgolemena za tro[ocite na transakcijata.

Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za

primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto

prenesuvawe, a {tedilnicata gi prenela zna~itelno site rizici i koristi

od sopstvenost.

Posledovatelno merewe Po po~etnoto priznavawe, {tedilnicata gi meri finansiskite sredstva po

objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, i raspolo`livite-za-proda`ba

finansiski sredstva po nivnata objektivna vrednost bez bilo kakvi namaluvawa za

transakcionite tro[oci koi moè da nastanat pri nivnata proda`ba.

Objektivnata vrednost na finansiskite sredstva koi kotiraat na aktivniot

pazar se bazira na nivnata kupovna cena na denot na Izve[tajot za

finansiskata sostojba.

Dokolku pazarot na koj kotira finansiskoto sredstvo ne e aktiven,

{tedilnicata ja utvrduva objektivnata vrednost na sredstvoto so primena na

tehniki za vrednuvawe. Tehnikite za vrednuvawe vklu~uvaat upotreba na

normalni, komercijalni transakcii pome\u zapoznaeni, podgotveni strani, ako

se dostapni, referenca na tekovnata objektivna vrednost na drug instrument

koj e vo su[tina ist, analiza na diskontirani pari~ni tekovi i alternativni

modeli na odreduvawe na cenata. Dokolku vrednosta na sopstveni~kite

instrumenti ne moè soodvetno da se izmeri, tie se merat po nabavna

vrednost.

Vloùvawata ~uvani-do-dospevawe i kreditite i pobaruvawata se merat po

amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamata

namaleni za eventualnite zagubi poradi o[tetuvawe.

Smetkovodstveni politiki (prodolùva) Finansiski sredstva (prodolùva)



Realiziranite dobivki i zagubi kako i nerealiziranite dobivki i zagubi koi

proizleguvaat od promenite na objektivnata vrednost na finansiskite

sredstva koi se opredeleni kako sredstva po objektivna vrednost preku

dobivki i zagubi se vklu~uvaat vo dobivkite i zagubite vo periodot vo koj

nastanuvaat.

Neto promenite vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva

klasificirani kako sredstva po objektivna vrednost preku dobivkite i

zagubite go vklu~uvaat i prihodot od kamata.

Nerealiziranite dobivki i zagubi koi proizleguvaat od promenite na

objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba se priznavaat

vo seopfatnata dobivka, osven zagubite od o[tetuvawe i dobivkite i zagubite

od kursni razliki na monetarnite stavki kako [to se dol`ni~kite hartii od

vrednost, koi se priznavaat vo dobivkite i zagubite.

Pri proda`ba ili o[tetuvawe na finansiskite sredstva raspolo`livi-za-

proda`ba kumulativnite dobivki i zagubi koi prethodno bile priznaeni vo

seopfatnata dobivka se priznavaat vo dobivkite i zagubite. Vo slu~aj koga

finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba nosat kamata, kamatata

presmetana so metodot na efektivna kamata se priznava vo dobivkite i

zagubite.

1.2.8 O[tetuvawe na finansiski sredstva Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednostNa sekoj datum na izvestuvawe, {tedilnicata procenuva dali postoi

objektiven dokaz za o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Finansiskoto

sredstvo ili grupa na finansiski sredstva se o[teteni samo dokolku postoi

objektiven dokaz za o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani [to

se pojavile po prvi~noto priznavawe na sredstvata ("slu~aj na zaguba") i deka

toj slu~aj na zaguba (ili slu~ai) vlijae na predvideniot iden gotovinski tek

na finansiskoto sredstvo ili grupa finansiski sredstva koi moàt

verodostojno da se procenat.

Kriteriumite [to {tedilnicata gi koristi pri utvrduvawe na postoeweto

objektiven dokaz za zaguba od o[tetuvawe, vklu~uvaat:

Informacija za finansiska pote[kotija na klientot;

Revidirawe na kreditnata sposobnost na klientot;

Nepo~ituvawe na dogovornite obvrski ili uslovi;

Pote[kotii so pari~nite tekovi kaj pozajmuva~ot;

Neispolnuvawe na dogovorite ili uslovite za kreditirawe;

Otpo~nuvawe na ste~ajni postapki i;

Namaluvawe na vrednosta na dadenite garancii - kolateral;

Vlo[uvawe na nacionalni ili lokalnite ekonomski uslovi koi vlijaat na

pla]aweto na obvrskite na klientite.

Smetkovodstveni politiki (prodolùva) O[tetuvawe na finansiski sredstva (prodolùva)



{tedilnicata vr[i procenka na postoeweto na objektiven dokaz za

o[tetuvawe na poedine~na osnova za poedine~no zna~ajni finansiski

sredstva, kako i poedine~no ili zbirno za finansiski sredstva [to ne se

poedine~no zna~ajni. Dokolku {tedilnicata utvrdi deka ne postoi

objektiven dokaz za o[tetuvawe za poedine~no proceneto finansisko

sredstvo, bilo zna~ajno ili ne, taa go vklu~uva sredstvoto vo grupa na

finansiski sredstva so sli~ni karakteristiki na krediten rizik i vr[i

zbirna procenka na o[tetuvaweto.

{tedilnicata vr[i klasifikacija na aktivni bilansni i vonbilansni

pobaruvawa koi ne se smetaat za poedine~no zna~ajni stavki, na grupna osnova

vo portfolio na mali krediti. Nefunkcionalni pobaruvawa ne moè da se

klasificiraat vo portfolio na mali krediti na grupna osnova.

Iznosot na zagubata pretstavuva razlika pome\u priznaeniot iznos na

sredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi

(isklu~uvaj]i gi idnite zagubi po osnov na kreditot) diskontirani so primena

na efektivna kamatna stapka na finansiskto sredstvo. Priznaeniot iznos na

sredstvoto se namaluva preku upotrebata na smetka za rezervirawe poradi

o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi

o[tetuvawe vo tekovnite dobivki ili zagubi.

Za celite na zbirnata procenka na o[tetuvaweto, finansiskite sredstva se

grupirani vrz osnova na sli~ni karakteristiki na kreditniot rizik (odnosno

vrz osnova na proces na rangirawe pri [to {tedilnicata gi zema predvid

vidot na sredstvo, industriskiot sektor, geografskata lokacija, vidot na

kreditnoto obezbeduvawe, kreditnata istorija i ostanati faktori). Ovie

karakteristiki se relevantni za procenka na idnite pari~ni tekovi za grupi

na takvi sredstva, [to pretstavuva indikator za sposobnosta na dol`nicite

da gi platat site dostasani iznosi vo soglasnost so dogovorenite uslovi na

sredstvata [to se procenuvaat.

Vo slu~aj na nenaplatlivost na kreditot, istiot se otpi[uva nasproti

soodvetnoto rezervirawe poradi o[tetuvawe. Takvite krediti se otpi[uvaat

otkako ]e se zavr[at site neophodni proceduri i ]e se utvrdi iznosot na

zagubata. Posledovatelnite nadomestuvawa na prethodno otpi[anite iznosi

go namaluvaat iznosot na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na kreditite, vo

korist na tekovnite dobivki. Dokolku, posledovatelno, iznosot na zagubata od

o[tetuvawe se namali i namaluvaweto moè objektivno da se povrze so nastan

koj se slu~uva po priznavaweto na o[tetuvaweto (kako [to e podobruvawe na

kreditniot rejting na dol`nikot), prethodno priznatata zaguba od

o[tetuvawe se namaluva preku korekcija na smetkata na ispravka na vrednost

(o[tetuvawe na sredstva). Iznosot na namaluvaweto se priznava vo korist na

tekovnite dobivki ili zagubi.

Smetkovodstveni politiki (prodolùva)



1.2.9 Nematerijalni sredstva Kompjuterski softver Tro[ocite povrzani so odrùvaweto na kompjuterski softverski programi se

priznavaat kako tro[oci vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Tro[ocite

direktno povrzani so prepoznatlivi i unikatni softverski proizvodi

kontrolirani od strana na {tedilnicata koi najverojatno ]e sozdadat

ekonomski koristi koi ]e gi nadminat tro[ocite posle edna godina, se

priznavaat kako nematerijalni sredstva. Tro[ocite za razvoj na kompjuterski

softver koi se priznavaat kako sredstva se amortizirani koristej]i

pravoliniska metoda vo tekot na period od ~etiri godini.

1.2.10 Nedvi`nosti i oprema Materijalnite sredstva se evidentirani po nivnata nabavna vrednost

(proceneta nabavna), namaleni za akumuliranata deprecijacija.

Deprecijacijata se presmetuva pravoproporcionalno, so cel alokacija na

nabavnata vrednost na nedvi`nostite i opremata vo tekot na nivniot procenet

vek na upotreba. Vo prodolènie e daden procenetiot vek na upotreba na

nekoi pozna~ajni stavki od nedvi`nosti i oprema:

Kompjuteri 4 godini Vozila 4 godini Mebel i kancelariska oprema 4-10 godini

Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na

sredstvoto ili se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga

postoi verojatnost od priliv na idni ekonomski koristi za {tedilnicata

povrzani so stavkata i koga nabavnata vrednost na stavkata moè razumno da se

izmeri. Site ostanati redovni odrùvawa i popravki se evidentiraat kako

rashodi vo dobivkite i zagubite vo tekot na finansiskiot period vo koj se

javuvaat.

Dobivkite i zagubite povrzani so ottu\uvawata se utvrduvaat po pat na

sporedba na prilivite so evidentiraniot iznos. Istite se vklu~uvaat vo

dobivkite i zagubite vo periodot koga nastanuvaat.

1.2.11 O[tetuvawe na nefinansiski sredstva Sredstvata podlo`ni na amortizacija se proveruvaat od mo`ni o[tetuvawa

sekoga[ koga odredeni nastani ili promeni ukaùvaat deka evidentiraniot

iznos na sredstvata ne moè da se nadomesti.

Koga evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet

nadomestliv iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos.

Nadomestliviot iznos pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata

cena i upotrebnata vrednost na sredstvata.

1.2.12 Pari~ni sredstva i ekvivalenti Pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat gotovina, smetki koi

pretstavuvaat depoziti po viduvawe vo banka, smetki kaj NBRM i oro~eni

depoziti vo banki so dospeanost pomala od 3 meseca od datumot na nabavka.



Smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.13 Rezervirawa Rezervirawe se priznava koga {tedilnicata ima tekovna obvrska kako

rezultat na nastan od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide potreben

odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na

obvrskata, a voedno ]e bide napravena verodostojna procenka na iznosot na

obvrskata. Rezervirawata se proveruvaat na sekoj datum na bilansirawe i se

koregiraat so cel da se reflektira najdobrata tekovna procenka. Koga efektot

na vremenata vrednost na parite e materijalen, iznosot na rezerviraweto

pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite koi se o~ekuva da se pojavat za

podmiruvawe na obvrskata.

1.2.14 Donacii Donaciite koi vo celost se sostojat od kancelariska oprema i siten inventar,

se evidentiraat kako prihod sistematski i racionalno vo tekot na

upotrebliviot vek na sredstvata. Dobienite donacii se tretiraat kako

razgrani~en prihod vo pridru`nite finansiski izve[tai. Prihodite od

donaciite se priznavaat vo tekovnite dobivki i zagubi kako ostanati

operativni prihodi.

1.2.15 Nadomesti za vrabotenite {tedilnicata pla]a pridonesi za penzisko osiguruvawe na svoite vraboteni,

soglasno doma[nata regulativa za socijalno osiguruvawe. Pridonesite, vrz

osnova na platite, se pla]aat vo dràvniot Penziski Fond i vo dvata

privatni penziski fondovi. Na datumot na izvestuvawe, ne postoi

dopolnitelna obvrska vo vrska so ovie penziski planovi. Osven toa, site

rabotodavci vo Republika Makedonija imaat obvrska da ispla]aat na

vrabotenite posebna minimalna suma pri penzioniraweto vo iznos utvrden so

zakonski propisi. {tedilnicata nema bilo kakva obvrska da obezbedi

dopolnitelni nadomesti za svoite sega[ni i porane[ni vraboteni na datumot

na izvestuvawe.

1.2.16 Tekoven i odloèn danok na dobivka Danokot na dobivka, po stapka od 10%, se pla]a na neodbitnite stavki za

dano~ni celi koregirani za dano~niot kredit, kako i na raspredelenata

dobivka za dividendi na pravni lica - nerezidenti i na fizi~ki lica.

Neraspredelenata dobivka ne se odano~uva.

Odloèniot danok na dobivka se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata

na obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na

sredstvata i obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na

finansiskoto izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odloèniot danok na dobivka

se koristat tekovnite vaè~ki dano~ni stapki. Odloèniot danok na dobivka

se zadolùva ili odobruva vo tekovnite dobivki i zagubi, osven dokolku se

odnesuva na stavki koi direktno go tovarat ili odobruvaat kapitalot, vo koj

slu~aj odloèniot danok se evidentira vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka.

Odloènite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost

za iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva

odano~iva dobivka.



Smetkovodstveni politiki (prodolùva) Tekoven i odloèn danok na dobivka (prodolùva)

So sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina, {tedilnicata nema

evidentirano odloèni dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat

vremenski razliki na ovie datumi.

1.2.17 Finansiski obvrski Finansiskite obvrski se klasificiraat vo soglasnost so sodrìnata na

dogovornite odredbi.

Finansiskite obvrski po amortizirana nabavna vrednost se sostojat od

pozajmici, depoziti na komitenti i ostanati obvrski.

Pozajmici Pozajmicite inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost, [to pretstavuva

primeni prilivi (objektivna vrednost na primenite nadomestoci) namaleni za

napravenite tro[oci na transakcijata. Pozajmicite se evidentirani

posledovatelno spored nivnata amortizirana nabavna vrednost. Pozajmicite

prestanuvaat da se priznavaat koga istite se namireni, otkaàni ili

isteknati.

Depoziti na komitenti Depozitite na komitenti generalno pretstavuvaat: tekovni smetki i oro~eni

depoziti na fizi~ki lica. {tedilnicata gi priznava depozitite na

komitenti vo svojot Izve[taj za finansiskata sostojba samo koga

{tedilnicata stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot.

Depozitite na komitenti po~etno se merat spored nivnata objektivna

vrednost, zgolemena za transakcionite tro[oci koi direktno se povrzani so

prezemaweto ili izdavaweto na finansiskata obvrska. Depozitite na

komitenti posledovatelno se merat spored amortiziranata nabavna vrednost,

so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka. Depozitite na komitenti

prestanuvaat da se priznavaat koga istite se namireni, otkaàni ili

isteknati.

Ostanati obvrski Ostanatite obvrski inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost. Tie

posledovatelno se merat spored amortizirana nabavna vrednost, so upotreba

na metodot na efektivna kamatna stapka. Ostanatite obvrski prestanuvaat da

se priznavaat koga istite se namireni, otkaàni ili isteknati.

1.2.18 Kapital, rezervi i neraspredelena dobivka (a) Osnova~ki kapital

Osnova~kiot kapital se sostoi od vloènite sredstva na osnova~ot na

{tedilnicata.

b) Rezervi Rezervite se sostojat od zakonski rezervi, sozdadeni vo tekot na periodite vrz

osnova na raspredelba na neraspredelena dobivka soglasno zakonskata

regulativa i odlukite na Rakovodstvoto na {tedilnicata.

v) Neraspredeleni dobivki



Neraspredelnite dobivki gi vklu~uvaat neraspredelnite dobivki od

tekovnite kako i onie od prethodnite periodi.

1.2.19 Izvestuvawe po segmenti Izvestuvaweto spored segmentite se vr[i po delovni aktivnosti spored

operativni segmenti. Operativni segmenti na {tedilnicata se: rabota so

naselenie - dadeni krediti i primeni depoziti, rabota so finansiski

dru[tva- dadeni krediti i oro~eni depoziti i ostanati zna~ajni operativni

segmenti. Izvestuvaweto za koncentracija na operativnite aktivnosti kon

odelni zna~ajni klienti se vr[i dokolku {tedilnicata so toj klient

ostvarila 10% ili pove]e od vkupnite prihodi ili rashodi na

{tedilnicata.

{tedilnicata nema sekundarni geografski segmenti. {tedilnicata gi

izvr[uva svoite operativni aktivnosti vo Republika Makedonija.

1.2.20 Prevzemeni i neizvesni obvrski Ne se evidentirani neizvesni obvrski vo finansiskite izve[tai. Tie se

objavuvaat dokolku postoi verojatnost za odliv na sredstva koi vklu~uvaat

ekonomski koristi. Isto taka, neizvesni sredstva ne se evidentirani vo

finansiskite izve[tai, no se objavuvaat koga postoi verojatnost za priliv na

ekonomski koristi. Iznosot na neizvesna zaguba se evidentira kako

rezervirawe dokolku e verojatno deka idnite nastani ]e potvrdat postoewe na

obvrska na denot na izvestuvawe i koga mo`e da se napravi razumna procenka

na iznosot na zagubata.

1.2.21 Nastani po datumot na izvestuvawe Nastanite po datumot na izvestuvawe koi davaat dopolnitelni informacii za

finansiskata sostojba na {tedilnicata na datumot na Izve[tajot za

finansiskata sostojba (korektivni nastani) se reflektirani vo finansiskite

izve[tai. Onie nastani po datumot na izvestuvawe koi nemaat karakter na

korektivni nastani se objavuvaat vo soodvetna bele[ka dokolku istite se

materijalno zna~ajni.



1.3 Zna~ajni smetkovodstveni procenki {tedilnicata vr[i procenki i pretpostavki koi vlijaat vrz objavenite

iznosi na sredstva i obvrski vo ramkite na slednata finansiska godina.

Procenkite postojano se predmet na proverka i se baziraat na minati iskustva

i drugi faktori, vklu~uvaj]i o~ekuvawa od idni nastani za koi se veruva deka

se razumni vo odnos na okolnostite vo koi se javuvaat.

O[tetuvawe na krediti odobreni na komitenti {tedilnicata kvartalno go proveruva svoeto kreditno portfolio so cel

procenka na negovata o[tetenost. Pri odreduvaweto na potrebata za

priznavawe na zaguba od o[tetuvawe vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka,

{tedilnicata procenuva dali postojat evidentni dokazi koi uka`uvaat na

merlivo namaluvawe vo procenetite pari~ni tekovi od kreditnoto portfolio

pred identifikuvawe na namaluvaweto na nivo na poedine~en kredit vo

ramkite na portfolioto na krediti i avansi. Dokazite vklu~uvaat evidentni

podatoci koi uka`uvaat na postoewe nepovolna promena vo pla]awata od

strana na pozajmuva~ite vo grupata, ili pak podatoci na nivo na zemja ili

lokalni ekonomski uslovi koi se vo korelacija so namaluvaweto na sredstvata

vo grupata. Rakovodstvoto upotrebuva procenki bazirani na minati iskustva

povrzani so o[tetuvaweto na sredstvata so karakteristiki na krediten rizik

kako i objektivni dokazi na o[tetuvawe sli~ni na onie vo portfolioto pri

rasporeduvaweto na idnite pari~ni tekovi. Metodologijata i pretpostavkite

koi se koristat za procenka na iznosot i periodot na idnite pari~ni tekovi

se proveruvaat redovno, so cel namaluvawe na kakvi bilo razliki pome\u

procenetite i fakti~kite zagubi.


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

2 Upravuvawe so rizici Operativnite aktivnosti na {tedilnicata se izloèni na razli~ni rizici

od finansiski karakter. Aktivnostite na upravuvawe so rizicite vklu~uvaat

analiza, procenka, prifa]awe i upravuvawe so rizicite. {tedilnicata se

stremi kon postignuvawe na soodvetna ramnoteà me\u rizikot i nadomestot i

minimizacija na potencijalnite negativni efekti vrz finansiskata uspe[nost

na {tedilnicata.

Politikite na {tedilnicata za upravuvawe so rizici imaat za cel da gi

identifikuvaat i analiziraat ovie rizici, da vospostavat soodvetni limiti i

kontrola na rizicite, kako i da gi sledat rizicite i pridrùvaweto kon

limitite preku verodostojni i sovremeni informati~ki sistemi.

{tedilnicata redovno vr[i ispituvawe na politikite i vospostavenite

sistemi za upravuvawe so rizikot soglasno so pazarnite promeni, promenite

vo produktite i najdobrata praksa.

Upravuvaweto so rizici go vr[i Rakovodstvoto na {tedilnicata vo

soglasnost so politikite odobreni od strana na Edinstveniot Sodru`nik.

Rakovodstvoto gi identifikuva i procenuva rizicite vo tesna sorabotka so

operativnite edinici na {tedilnicata. Edinstveniot Sodru`nik obezbeduva

pismeni politiki i proceduri koi go opfa]aat celokupnoto upravuvawe so

rizici, kako i specifi~nite podra~ja, kako [to se kreditniot rizik, rizikot

od kamatni stapki vo portfolioto na bankarski aktivnosti i rizikot od

likvidnost.

2.1 Krediten rizik {tedilnicata e izloèna na krediten rizik, [to pretstavuva rizik

dogovornata strana da ne bide vo mo`nost da gi plati iznosite vo celost vo

momentot na nivnoto dospevawe. Kreditniot rizik e najzna~ajniot rizik za

operativnite aktivnosti na {tedilnicata. Za taa cel, Rakovodstvoto na

{tedilnicata vnimatelno upravuva so nejzinata izloènost na kreditniot

rizik. Kreditnata izloènost se javuva kaj kreditnite aktivnosti na

{tedilnicata.

{tedilnicata e izloèna na krediten rizik, [to pretstavuva rizik

dogovornata strana da ne bide vo mo`nost da gi plati iznosite vo celost vo

momentot na nivnoto dospevawe. Kreditniot rizik e najzna~ajniot rizik za

operativnite aktivnosti na {tedilnicata. Za taa cel, Rakovodstvoto na

{tedilnicata vnimatelno upravuva so izloènosta na kreditniot rizik na

{tedilnicata. Kreditnata izloènost se javuva kaj kreditnite aktivnosti na

{tedilnicata.

Politiki za upravuvawe so krediten rizik Za upravuvawe so kreditniot rizik, {tedilnicata ima usvoeno politiki i

proceduri i istite se usoglaseni so Zakonot za banki i odredbite od

relevantnata podzakonska regulativa.


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici (prodolùva)

Krediten rizik (prodolùva)

{tedilnicata gi upravuva, ograni~uva i kontrolira koncentraciite na

kreditniot rizik vo momentot na nivno identifikuvawe, osobeno vo odnos na

poedine~ni dogovorni strani ili grupi, spored obezbeduvaweto, kako i vo

odnos na industriski sektori.

{tedilnicata gi strukturira nivoata na prevzemeniot krediten rizik po pat

na odreduvawe limiti na prifaten rizik vo vrska so eden pozajmuva~, ili

grupa pozajmuva~i, i na geografski i industriski segmenti. Takvite rizici se

sledat na obnovliva osnova i podleàt na godi[en ili kvartalen pregled,

koga e potrebno.

Izloènosta na krediten rizik isto taka se upravuva preku redovna analiza na

sposobnosta na pozajmuva~ite da gi ispolnat svoite obvrski po osnov na

kamatata nadomestite/proviziite i glavninata.

Procenka na kreditniot rizik {tedilnicata vr[i klasifikacija na izloènosti na krediten rizik na:

1) na poedine~na osnova za stavki koj ne vleguvaat vo grupna osnova.

2) na grupna osnova definirana po portfolio na mali krediti i na

grupna osnova za grupa na sli~ni finansiski instrumenti

Mereweto na kreditniot rizik na {tedilnicata se zasnova na vospostaveni

nivoa na rangirawe na krediti od A do D, kade sekoe nivo nosi odreden

stepen na rezervirawe od mo`na zaguba od o[tetuvawe, odnosno A 0-10%, B

10.1-25%, V 25.1-50%, G 50.1-75% i D 75.1-100%, soodvetno. Ovoj sistem ja

zema vo predvid, sposobnosta na pozajmuva~ot da gi ispolni obvrskite za

isplata na kamatata, glavninata i nadomestite/proviziite soodvetniot rizik

vo dejnosta kako i soodvetnite garantni pokritija {tedilnicata ja sledi

svojata izloènost na krediten rizik vrz revolving osnova i podleì na

kvartalni razgleduvawa.

Krediten rizik Site krediti vo {tedilnicata se indeksirani so Evro za za[tita od

devalvacija.

Kreditite vo {tedilnicata se namenski ili nenamenski.

{tedilnicata so Odluka za nov produkt, usvoena od Edinstveniot

Sodru`nik, gi definira pri~inite, uslovite, pazarnata cel i na~inot na

odobruvawe na kreditot.

{tedilnicata vr[i kreditirawe vo soglasnost so Odluka za uslovi pod koi

se vr[i kreditirawe, usvoena od Edinstveniot sodru`nik.

Krediti se odobruvaat na kreditobarateli koi moàt da dokaàt deka

kreditot:

]e pridonese za podobruvawe na ekonomskata i socijalnata sostojba na

kreditobaratelot, pa so toa i na zaednicata,

]e ja zgolemi sposobnosta na kreditobaratelot da sozdava ili odrùva

prihodi i za li~na ili familijarna finansiska sigurnost,

]e ja podobri sposobnosta na kreditobaratelot da gi upravuva svoite

li~ni, finansiski i fizi~ki izvori poefikasno.



Krediten rizik (prodolùva) Krediti se odobruvaat na kreditobarateli koi gi ispolnuvaat slednive

kriteriumi:

Karakter

Kapacitet

Kapital

Zalog

Uslovi za kredit.

Kreditobaratelot moè da pozajmuva od {tedilnicata samo ako redovno gi

ima podmireno predhodnite obvrski. Ako kreditobaratelot ne uspeal namerno

da gi otplati prethodnite krediti ili ako se nao\a vo faza na docnewe so

otplatata na prethodno zemen kredit, toj kreditobaratel nema da moè da

dobie nov kredit.

Pri utvrduvawe na urednosta vo izmiruvaweto na obvrskite od strana na

klientot se ima predvid:

1) kreditnata istorija na klientot, preku proverka na negovata sposobnost

za servisirawe na obvrskite sprema {tedilnicata ili ostanatite banki

i [tedilnici (dokolku klientot prethodno koristel krediti ili drugi

oblici na izloènost na krediten rizik vo {tedilnicata ili

ostanatite banki i [tedilnici);

2) procenka na verojatnosta dali upotrebata na sredstvata spored

dogovorenata namena na kreditot ili drug oblik na izloènost na

krediten rizik ]e predizvika gotovinski priliv kaj klientot vo obem i

dinamika [to ]e odgovara na dogovoreniot na~in na otplata na

obvrskite.

Pri utvrduvawe na kvalitetot na obezbeduvaweto se imaat predvid slednite

elementi:

1) mo`nosta za proda`ba na obezbeduvaweto;

2) dokumentiranosta na obezbeduvaweto i mo`nosta za negov nadzor od

strana na {tedilnicata;

3) mo`nost za prisilna naplata na obezbeduvaweto

Na~inot na presmetkata na kamatata e so principot na proporcionalna metoda

so dnevna presmetka na nivo na 365/366 dena, so primena na metodot na

anuitetni pla]awa, so mese~na kamata, nadomesti i glavnica dospeva po

opredelen period od Dogovorot i so kamata/nadomesti koja se pla]a mese~no

odnapred za vreme na grejs periodot, a po istekot na grejs periodot

glavnicata dospeva mese~no so primena na metodot na anuitetni pla]awa se do

istekot na vremenskiot period za koj e odobren kreditot.

Kamatata se presmetuva za period od poslednata uplata do denot na

uplatata

Odlukata za uslovite za vr[ewe kreditirawe vo {tedilnicata vaì za

site uplatno-isplatni mesta.



Krediten rizik (prodolùva) Op[ti indikatori koi se koristat pri utvrduvawe zaguba poradi o[tetuvawe

vrz osnova na krediten rizik se:

1) informacija za finansiska pote[kotija na klientot;

2) revidirawe na kreditnata sposobnost na klientot preku obezbeduvawe na

podatok za visinata na vkupnite prihodi najmalku edna[ godi[no

3) informacija za nepo~ituvawe na dogovorot, vklu~itelno i nepla]awe ili

docnewe na pla]awata na dostasanite obvrski;

4) podatoci koi ukaùvaat deka postoi namaluvawe vo procenetite idni

pari~ni tekovi za grupa izloènosti na krediten rizik, vo sporedba so

nivnoto po~etno priznavawe, iako namaluvaweto ne moè da se povrze so

poedine~na izloènost na krediten rizik, vklu~uvaj]i:

a) negativni promeni vo plate`nata sposobnost na klientite (na primer:

zgolemen broj na zadocneti pla]awa); ili

b) vlo[uvawe na nacionalnite ili lokalnite ekonomski uslovi koi

vlijaat na pla]aweto na obvrskite na klientite (na primer: zgolemuvawe

na stapkata na nevrabotenost vo geografskata oblast na klientot,

namaluvawe na cenite na imotot koj sluì kako obezbeduvawe, namaluvawe

na cenata na proizvodot koj go proizveduvaat odnosno na uslugata [to ja

davaat klientite i sli~no).

{tedilnicata e dol`na da izvr[i klasifikacija na sekoja aktivna bilansna i

vonbilansna stavka spored stepenot na krediten rizik na koj e izloèna kako

rezultat na taa stavka na na~in i kriteriumi soglasno Odlukata za upravuvawe

so krediten rizik.

Izloènosta na krediten rizik, koja e predmet na klasifikacija od strana na

{tedilnicata, gi opfa]a aktivnite bilansni pobaruvawa vrz osnova na:

dostasani i nedostasani krediti, nefunkcionalni krediti, depoziti kaj banki

i ostanati finansiski institucii, pobaruvawa vrz osnova na kamati,

nefunkcionalna kamata, pobaruvawa vrz osnova na provizii i nadomesti,

ostanati dostasani i nefukcionalni pobaruvawa, i ostanati pobaruvawa koi ja

izloùvaat {tedilnicata na krediten rizik.

{tedilnicata nema obvrska da vr[i klasifikacija spored izloènosta na

krediten rizik na slednive aktivni bilansni stavki:

- Pari~ni sredstva, smetki na {tedilnicata kaj Narodna banka,

nematerijalni sredstva, nedvi`nostite i opremata, prirodnite bogastva,

sredstvata za rabota i zalihite;

- Stavkite koi ja izloùvaat {tedilnica na pazaren i/ili drug vid

rizik, razli~en od kreditniot rizik - vloùvawa vo hartii od vrednost i

drugi finansiski instrumenti ~uvani za trguvawe, vloùvawa vo hartii od

vrednost i drugi finansiski instrumenti koi se merat po objektivna vrednost

preku Izve[tajot za seopfatnata dobivka.



Krediten rizik (prodolùva) Pri klasifikacija na izloènosta na krediten rizik, {tedilnicata gi zema

vo predvid slednive kriteriumi:

1) kreditnata sposobnost na klientot;

2) urednost vo izmiruvaweto na obvrskite od strana na klientot;

3) kvalitetot na obezbeduvaweto.

Rezerviraweto poradi o[tetuvawe na krajot na godinata poteknuva od sekoe

poedine~no nivo na interno rangirawe kako [to e toa prethodno objasneto vo

delot za Merewe na kreditniot rizik.

Politiki za o[tetuvawe i ispravka na vrednost / posebna rezerva {tedilnicata kvartalno go proveruva svoeto kreditno portfolio so cel

procenka na negovata o[tetenost. Pri odreduvaweto na potrebata za

priznavawe na zaguba od o[tetuvawe vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka,

{tedilnicata procenuva dali postojat evidentni dokazi koi ukaùvaat na

merlivo namaluvawe vo procenetite pari~ni tekovi od kreditnoto portfolio

pred identifikuvawe na namaluvaweto na nivo na poedine~en kredit vo

ramkite na portfolioto na krediti i avansi. Dokazite vklu~uvaat evidentni

podatoci koi ukaùvaat na postoewe nepovolna promena vo pla]awata od

strana na pozajmuva~ite vo grupata, ili pak podatoci na nivo na zemja ili

lokalni ekonomski uslovi koi se vo korelacija so namaluvaweto na sredstvata

vo grupata. Rakovodstvoto upotrebuva procenki bazirana na minati iskustva

povrzani so o[tetuvaweto na sredstvata so karekteristiki na krediten rizik

kako i objektivni dokazi na o[tetuvawe sli~ni na onie vo portfolioto pri

rasporeduvaweto na idnite pari~ni tekovi. Metodologijata i pretpostavkite

koi se koristat za procenka na iznosot i periodot na idnite pari~ni tekovi

se proveruvaat redovno, so cel namaluvawe na kakvi bilo razliki pome\u

procenetite i fakti~kite zagubi.

Iznosot na ispravkata na vrednost za aktivnite bilansni pobaruvawa na

poedine~na osnova se utvrduva kako razlika pome\u smetkovodstvenata

vrednost na bilansnite pobaruvawa i nivnata sega[na vrednost (% na

nadomestliv iznos). Sega[nata vrednost na aktivnite bilansni pobaruvawa se

dobiva so diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi po tie

pobaruvawa so upotreba na efektivna kamatna stapka.O[tetuvaweto se vr[i

soglasno interni proceduri koi se vo soglasnostso vaè~kata zakonska

regulativa.

Iznosot na ispravka na vrednost i na posebna rezerva za izloènosti na

krediten rizik na grupna osnova se odreduva so primena na stapki na

nenapla]awe za sekoe oddelno portfolio. O[tetuvaweto se vr[i soglasno

interni proceduri koi se vo soglasnost so vaè~kata zakonska regulativa.

Limiti na kreditna izloènost soglasno zakonskite odredbi Za upravuvawe so rizikot od koncentracija na izloènost, {tedilnicata ima

usvoeno politiki i proceduri i istite se usoglaseni so Zakonot za banki i

odredbite od relevantnata podzakonska regulativa.



Krediten rizik (prodolùva) {tedilnicata ima vospostaveno metodologija koja opfa]a:

1) Merewe na rizikot od koncentracija kon poedine~ni lica;

2) Definirawe i postojano sledewe na izloènosta po poedine~en

komitent, po kategorija komitenti, po dejnost, po vid na obezbeduvawe,

finansiski instrument soglasno propi[anite procenti na izloènost vo

Zakonot za banki i Odlukata za limiti na izloènost;

3) Sistem za identifikacija na povrzani lica i lica povrzani so

{tedilnicata;

4) Merewe na koncentracija vo kreditnoto portfolio;

5) Mo`nost za prilagoduvawe na limitite.

Soglasno odredbite na Zakonot za banki (~len 71, stav 1), i to~ka 2 od

Odlukata za uslovite i na~inot na rabota na {tedilnicite maksimalniot

limit na kreditna izloènost na {tedilnicata kon edno lice i so nego

povrzani lica ne smee da bide povisok od 10 % od sopstvenite sredstva. Vo

isto vreme, izloènosta na {tedilnicata kon akcioner so kvalifikuvano

u~estvo ne smee da nadmine 5% od sopstvenite sredstva na {tedilnicata.

Maksimalnata izloènost kon lica so posebni prava i odgovornosti na

{tedilnicata ne smee da nadmine 3% od sopstvenite sredstva na

{tedilnicata. Ponatamu, izloènosta na {tedilnicata kon drugi banki i

[tedilnici ne smee da nadmine 30% od nejzinite sopstveni sredstva.

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, {tedilnicata e usoglasena so

utvrdenite limiti od Zakonot za banki.



Krediten rizik (prodolùva) Analiza na maksimalna izloènost na krediten rizik

vo iljadi Denari

Krediti na i pobaruvawa od

banki


komitenti

Vloùvawa vo finansiski

sredstva raspolo`livi za

proda`ba


sredstva koi se ~uvaat do

dospevawe

Pari~ni sredstva i pari~ni

ekvivalenti

Pobaruvawa za provizii i nadomesti

Ostanati pobaruvawa

Vonbilansni izloènosti Vkupno

2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Smetkovodstvena vrednost na izloènosti za koi e izdvoena ispravka na vrednosta/posebna rezerva Smetkovodstvena vrednost na poedine~no zna~ajni izloènosti, pred ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na poedine~na osnova

kategorija na rizik A 16,241 16,238 115,352 104,958 - - - - - 7,027 3 3 - - - - 131,596 128,226 kategorija na rizik B - - 19,938 27,551 - - - - - - 12 6 - - - - 19,950 27,557 kategorija na rizik V - - 7,137 6,822 - - - - - - 5 4 - - - - 7,142 6,826 kategorija na rizik G - - 1,561 3,034 - - - - - - - - - - - - 1,561 3,034 kategorija na rizik D - - 8,030 6,783 - - - - - - - - - - - - 8,030 6,783 16,241 16,238 152,018 149,148 - - - - - 7,027 20 13 - - - - 168,279 172,426

(Ispravka na vrednosta i posebna rezerva na poedine~na osnova) (162) (162) (18,882) (18,336) - - - - - (71) (4) (1) - - - - (19,048) (18,570) Smetkovodstvena vrednost na poedine~no zna~ajni izloènosti, namalena za ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na poedine~na osnova 16,079 16,076 133,136 130,812 - - - - - 6,956 16 12 - - - - 149,231 153,856



28

Krediten rizik (prodolùva) Analiza na maksimalna izloènost na krediten rizik (prodolùva)


banki


komitenti



proda`ba



dospevawe


ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Smetkov. Vrednost na izlo`. Koi se ocenuvaat na grupna osnova, pred isprav. Na vrednosta i posebnata rezerva na grupna osnova poedine~no nezna~ajni izloènosti (portfolio na mali krediti) - - 9,264 11,111 - - - - - - 1 7 - - - - 9,265 11,118 poedine~no zna~ajni izloènosti koi ne se o[teteni na poedine~na osnova - - 24,595 16,366 - - - - - - 3 - - - - - 24,598 16,366 (Ispravka na vrednosta i posebna rezerva na grupna osnova) - - (2,123) (1,619) - - - - - - - (1) - - - - (2,123) (1,620) Smetkov. Vrednost na izlo`. Koi se ocenuvaat na grupna osnova, pred isprav. Na vrednosta i posebnata rezerva na grupna osnova - - 31,736 25,858 - - - - - - 4 6 - - - - 31,740 25,864

Smetkov. Vrednost na izloènosti za koi ne e izdvoena ispr. Na vred. /posebna rezerva dostasani pobaruvawa - - - - - - - - - - - - - - - - - - Starosna struktura na dost. pobar. Za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta - - - - - - - - - - - - - - - - - do 30 dena - - - - - - - - - - - - - - - - - - Smetkovodstvena vrednost na dost. pobar. Za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta - - - - - - - - - - - - - - - - - -



29

Krediten rizik (prodolùva) Analiza na maksimalna izloènost na krediten rizik (prodolùva)


banki


komitenti



proda`ba



dospevawe


ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Nedostasani pobaruvawa restrukturirani pobaruvawa - - - - - - - - - - - - - - - - - - ostanati pobaruvawa - - 4,023 5,759 - - 25,876 18,860 34,070 28,864 - - 63 - - - 64,032 53,483 Smetkovodstvena vrednost na nedostasani pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta/posebna rezerva - - 4,023 5,759 - - 25,876 18,860 34,070 28,864 - - 63 - - - 64,032 53,483 Vkupna smetkovodstvena vrednost na pobaruvawa so krediten rizik pred ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva 16,241 16,238 189,900 182,384 - - 25,876 18,860 34,070 35,891 24 20 63 - - - 266,174 253,393 (Vkupna ispravka na vrednosta i posebna rezerva) (162) (162) (21,005) (19,955) - - - - - (71) (4) (2) - - - - (21,171) (20,190) Vkupna smetkovodstvena vrednost na pobaruvawa so krediten rizik namalena za ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva 16,079 16,076 168,895 162,429 - - 25,876 18,860 34,070 35,820 20 18 63 - - - 245,003 233,203



30

Krediten rizik (prodolùva) Vrednost na obezbeduvaweto (objektivna vrednost) zemena za za[tita na kreditniot rizik

vo iljadi Denari


banki


komitenti



proda`ba



dospevawe


ekvivalenti Ostanati

pobaruvawa Vonbilansni izloènosti Vkupno

2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Vrednost na obezbed. Na kreditnata izloènost koja[to se ocenuva za o[tetuvawe na poedine~na osnova Prvoklasni instrumenti za obezebeduvawe: - Pari~ni depoziti (vo depo i/ili ograni~eni na smetki vo {tedilnicata) - - 5,207 6,788 - - - - - - - - - - 5,207 6,788 - Dràvni hartii od vrednost - - - - - - 25,876 18,860 - - - - - - 25,876 18,860 Garancii od dru[tva za osiguruvawe i polisi za osiguruvawe - - - - - - - - - - 63 - - - 63 - Garancii od fizi~ki lica - - 308,189 303,391 - - - - - - - - - - 308,189 303,391 Ostanati vidovi na obezbeduvawe - - 7,728 4,967 - - - - - - - - - - 7,728 4,967 Vkupna vrednost na obezb. Na kreditnata izloènost koja[to se ocenuva za o[tetuvawe na poedine~na osnova - - 321,124 315,146 - - 25,876 18,860 - - 63 - - - 347,063 334,006 Vrednost na obezbed. Na kreditnata izloènost koja[to se ocenuva za o[tetuvawe na grupna osnova - Pari~ni depoziti (vo depo i/ili ograni~eni na smetki vo {tedilnicata) - - 2,861 599 - - - - - - - - - - 2,861 599 Garancii od fizi~ki lica - - 51,918 59,198 - - - - - - - - - - 51,918 59,198 Ostanati vidovi na obezbeduvawe - - 998 1,088 - - - - - - - - - 998 1,088 Vkupna vrednost na obezb. Na kreditnata izloènost koja[to se ocenuva za o[tetuvawe na grupna osnova - - 55,777 60,885 - - - - - - - - - - 55,777 60,885



31

Krediten rizik (prodolùva)

Koncentracija na kreditniot rizik po geografski lokacija i industriska granka Slednata tabela dava pregled na izloènosta na {tedilnicata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po

geografski regioni so sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina (vo iljadi Denari):


banki


komitenti



proda`ba



dospevawe

Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Geografska lokacija Republika Makedonija 16,079 16,076 168,895 162,429 - - 25,876 18,860 34,070 35,820 20 18 63 - - - 245,003 233,203 Zemji-~lenki na Evropskata unija - - - - - - - - - - - - - - - - - - Evropa (ostanato) - - - - - - - - - - - - - - - - - - Zemji-~lenki na OECD (bez evropskite zemji-~lenki na OECD) - - - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanato - - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno 16,079 16,076 168,895 162,429 - - 25,876 18,860 34,070 35,820 20 18 63 - - - 245,003 233,203

Industriski sektori Slednata tabela dava pregled na izloènosta na {tedilnicata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po

industriski sektori so sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina (vo iljadi Denari):


banki


komitenti



proda`ba



dospevawe


ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Industriska granka Nerezidenti - - 20,874 21,209 - - - - - - 2 - - - - - 20,876 21,209 Finansii i osiguruvawe 16,079 16,076 - - - - - - 30,456 32,540 - - 63 - - - 46,598 48,616 Javna uprava i odbrana; zadolìtelna socijalna za[tita - - - - - - 25,876 18,860 3,614 3,280 - - - - - - 29,490 22,140 Fizi~ki lica - - 148,021 141,220 - - - - - - 18 18 - - - - 148,039 141,238 Vkupno 16,079 16,076 168,895 162,429 - - 25,876 18,860 34,070 35,820 20 18 63 - - - 245,003 233,203

{tedilnica Fulm Doo, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici (prodolùva)

32

2.1 Rizik od likvidnost Rizikot od likvidnost predstavuva verojatnost {tedilnicata da ne moè da

obezbedi dovolno sredstva za izmiruvawe na svoite kratkoro~ni obvrski vo

momentot na nivnoto dostasuvawe, ili potrebnite sredstva da gi obezbedi so

mnogu povisoki tro[oci.

Za upravuvawe so rizikot od likvidnost, {tedilnicata ima usvoeno politiki

i proceduri i istite se usoglaseni so Zakonot za banki i odredbite od

Odlukata na NBRM za upravuvawe so rizikot od likvidnost.

Osnovnite principi i standardi za upravuvawe so rizikot od likvidnost se

sostojat vo slednoto:

{tedilnicata kontinuirano go identifikuva, meri, sledi i

kontrolira rizikot od likvidnost, vo soglasnost so prirodata, obemot

i sloènosta na finansiskite aktivnosti koi gi vr[i, na na~in so koj

]e ovozmoì nepre~eno, neprekinato i navremeno izvr[uvawe na

dostasanite obvrski.

{tedilnicata vr[i testirawe na likvidnosta pri razli~ni scenarija,

so cel da se sledi rizikot od likvidnost i da se obezbedi soodvetna

likvidnosna pozicija.

{tedilnicata ima vospostaveno plan za upravuvawe so rizikot od

likvidnost vo vonredni uslovi, koj me\u drugoto, sodrì i zadolènija

za izgotvuvawe izve[tai so podatoci, pokazateli i drugi informacii

koi se neophodni za prezemawe merki vo slu~aj na likvidnosni krizi,

no i za interno izvestuvawe vo ramki na {tedilnicata.

Slednite tabeli gi analiziraat sredstvata i obvrskite na {tedilnicata,

grupirani spored nivnata dostasanost vrz osnova na preostanatiot period od

datumot na izvestuvawe do dogovorniot datum na dospevawe na 31 dekemvri

2011 i 2010. Pritoa, iznosite se prezentirani na bruto osnova, odnosno ne se

zemaat vo predvid iznosite na akumuliranata amortizacija, ispravkata na

vrednosta i izdvoenata posebna rezerva. Ponatamu, vo tabelite ne e

prezentirana zadolìtelnata rezerva na {tedilnicata koja se ~uva na

smetkata vo NBRM vo iznos od Denari 3,610 iljadi (2010: Denari 3,276

iljadi), od pri~ina [to istata ne e na raspolagawe za koristewe od strana na

{tedilnicata.


33

Rizik od likvidnost (prodolùva)

31 dekemvri 2011 godina Pomalku od 1 mes.

Od 1 do 3 meseci

Od 3 do 12mes.

Od 1 do 2

godini

Od 2 do 5

godini Nad 5

godini Vkupno Finansiski sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 30,460 - - - - - 30,460 Krediti na i pobaruvawa od banki 41 12,200 4,000 - - - 16,241 Krediti na i pobaruvawa od komitenti 7,314 11,649 67,294 45,434 55,059 3,837 190,587 Hartii od vrednost ~uvani do dospevawe 9,000 17,000 - - - - 26,000 Ostanati pobaruvawa 210 - - - - - 210 Vkupno finansiski sredstva 47,025 40,849 71,294 45,434 55,059 3,837 263,498 Finansiski obvrski Depoziti na komitenti 10,291 12,444 96,986 22,038 5,311 - 147,070 Obvrski po krediti 545 508 1,318 1,635 3,643 1,152 8,801 Ostanati obvrski 1,295 - - - - - 1,295 Vkupno finansiski obvrski 12,131 12,952 98,304 23,673 8,954 1,152 157,166 Ro~na neusoglasenost 34,894 27,897 (27,010) 21,761 46,105 2,685 106,332


Od 1 do 3 meseci

Od 3 do 12mes.

Od 1 do 2

godini

Od 2 do 5

godini Nad 5

godini Vkupno Finansiski sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 27,615 5,000 - - - - 32,615 Krediti na i pobaruvawa od banki 38 12,200 4,000 - - - 16,238 Krediti na i pobaruvawa od komitenti 7,980 11,218 47,101 48,156 55,558 - 183,885 Hartii od vrednost ~uvani do dospevawe 4,999 9,993 3,990 - - - 18,982 Ostanati pobaruvawa 146 - - - - - 146 Vkupno finansiski sredstva 40,778 38,411 68,963 48,156 55,558 - 251,866 Finansiski obvrski Depoziti na komitenti 13,975 21,118 71,320 23,366 1,894 - 131,673 Obvrski po krediti 699 616 1,673 1,921 4,449 2,281 11,639 Ostanati obvrski 2,140 - - - - - 2,140 Vkupno finansiski obvrski 16,814 21,734 72,993 25,287 6,343 2,281 145,452 Ro~na neusoglasenost 23,964 16,677 (4,030) 22,869 49,215 (2,281) 106,414

2.2 Pazarni rizici {tedilnicata e izloèna na pazarni rizici koi proizleguvaat od

izloènosta na {tedilnicata na efektot od fluktuacijata na pazarnite

kamatni stapki. Poradi toa [to site transakcii gi izvr[uva vo doma[na

valuta - Denar, {tedilnicata ne e izloèna na fluktuacijata na kursevite na

stranskite valuti. Rakovodstvoto na {tedilnicata utvrduva prifatlivi

limiti na rizik, koi se baziraat na nivno sekojdnevno sledewe.

{tedilnicata e dol`na, pred realiziraweto na transakcijata na trguvawe, da

obezbedi deka site bitni uslovi i elementi na edna transakcija se jasni i

dogovoreni.

{tedilnicata e dol`na da ne izvr[uva transakcii koi ne se vo soglasnost so

voobi~aenite uslovi na pazarite.


34

Pazarni rizici (prodolùva)

Mehanizmi vo upravuvawe so rizikot na partneri vo trguvawe se:

1) Odobreni partneri-{tedilnicata vr[i transakcii samo so partneri

vo trguvawe odobreni od Edinstveniot Sodru`nik vrz osnova na analizata

na Komitetot za upravuvawe so likvidnosen rizik na {tedilnicata;

2) Minimum krediten rejting - {tedilnicata vr[i transakcii samo so

partneri vo trguvawe so dobar krediten rejting pri [to za podolg rok

potreben e partner so podobar krediten rejting.

3) Limiti na izloènost sprema eden partner vo trguvawe - soglasno

Politikata za upravuvawe so rizik od koncentracija na izloènost.

Rizik od promena na kamatnata stapka vo portfolioto na bankarski aktivnosti Rizik od promena na kamatnite stapki vo portfolioto na bankarskite

aktivnosti pretstavuva rizik od zaguba koj proizleguva od nepovolnite

promeni na kamatnite stapki, a koi vlijaat na poziciite vo portfolioto na

bankarskite aktivnosti na {tedilnicata.

Za upravuvawe so rizikot od promena na kamatnite stapki, {tedilnicata ima

usvoeno politiki i proceduri i istite se usoglaseni so Zakonot za banki i

odredbite od relevantnata podzakonska regulativa.

{tedilnicata vospostavuva sistem za upravuvawe so rizikot na kamatna

stapka koj proizleguva od portfolioto na bankarskite aktivnosti (vo

natamo[en tekst: Rizikot na kamatni stapki), koj e soodveten na prirodata,

obemot i sloènosta na aktivnostite na {tedilnicata koi vlijaat vrz nivoto

na izloènosta na {tedilnicata na ovoj rizik.

{tedilnicata go opredeluva nivoto na rizikot koj proizleguva od promenite

vo kamatnite stapki, od aspekt na vlijanieto vrz bilansot na uspeh i vrz

visinata na kamatno ~uvstvitelnite pozicii.

{tedilnicata definira limiti na izloènosta na rizikot na kamatni stapki

vo portfolioto na bankarskite aktivnosti, so cel da se namalat zagubite,

odnosno da se namalat negativnite efekti vrz visinata na prihodite i na

sopstvenite sredstva na {tedilnicata, pritoa imaj]i gi predvid i

rezultatite od izvr[enoto stres-testirawe.

{tedilnicata vr[i redovno stres-testirawe na vlijanieto na golemite

promeni ([okovi) vo kamatnite stapki vrz dobivkata i sopstvenite sredstva.

Stres-testiraweto (stres-scenarijata) se temeli vrz realno najlo[ite

scenarija i gi opfa]a site materijalni izvori na rizik od promenata na

kamatnite stapki.


35



Od 1 do 3 meseci

Od 3 do 12mes.

Od 1 do 2

godini

Od 2 do 5

godini Nad 5

godini

Vkupno kamatonosni

sredstva/ obvrski

Finansiski sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 33,606 - - - - - 33,606 Krediti na i pobaruvawa od banki - 12,078 3,960 - - - 16,038 Krediti na i pobaruvawa od komitenti 5,711 10,895 51,776 42,312 51,828 3,615 166,137 Vlo`uvawa vo hartii od vrednost 8,996 16,880 - - - - 25,876 48,313 39,853 55,736 42,312 51,828 3,615 241,657 Finansiski obvrski Depoziti na komitenti 9,144 12,444 96,986 22,038 5,311 - 145,923 Obvrski po krediti 516 508 1,318 1,635 3,643 1,152 8,772 9,660 12,952 98,304 23,673 8,954 1,152 154,695 Neto neusoglasenost 38,653 26,901 (42,568) 18,639 42,874 2,463 86,962


Od 1 do 3 meseci

Od 3 do 12mes.

Od 1 do 2

godini

Od 2 do 5

godini Nad 5

godini

Vkupno kamatonosni

sredstva/ obvrski

Finansiski sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 30,257 4,950 - - - - 35,207 Krediti na i pobaruvawa od banki - 12,078 3,960 - - - 16,038 Krediti na i pobaruvawa od komitenti 6,221 10,499 44,328 45,148 52,621 - 158,817 Hartii od vrednost ~uvani do dospevawe 4,996 9,920 3,944 - - - 18,860 41,474 37,447 52,232 45,148 52,621 - 228,922 Finansiski obvrski Depoziti na komitenti 12,781 21,118 71,320 23,366 1,894 - 130,479 Obvrski po krediti 660 616 1,673 1,921 4,449 2,281 11,600 13,441 21,734 72,993 25,287 6,343 2,281 142,079 Neto neusoglasenost 28,033 15,713 (20,761) 19,861 46,278 (2,281) 86,843


36


Analiza na senzitivnosta na promenite na pazarniot rizik na sredstvata i obvrskite

Dobivka/Zaguba Sopstveni sredstva Aktiva ponderirana spored

rizici Stapka na adekvatnost na

kapitalot vo iljadi Denari vo iljadi Denari vo iljadi Denari vo %

2011 Iznos pred analizi na ~ustvitelnost/ stres testovi (31.12.2011) 266 89,342 157,725 57% Efekti od primena na scenarija Rizik od promena na devizen kurs 9,294 98,636 214,591 46% -scenario 1 (zgolemuvawe na kreditite vo V,G,D za 10%)

(1,280)

97,356 213,313 46%

-scenario 2 (zgolemuvawe na kreditite vo V,G,D za 30%) (3,841) 94,795 210,752 45% -scenario 3 (zgolemuvawe na kreditite vo V,G,D za 50%) (6,402) 92,234 208,191 44% Rizik od promena na kamatnite stapki (namaluvawe na kamatnite stapki) -scenario 1 (namaluvawe za 2%) (2,722) 86,620 157,725 55% -scenario 2 (namaluvawe za 5%) (6,799) 82,543 157,725 52%


37


Analiza na senzitivnosta na promenite na pazarniot rizik na sredstvata i obvrskite (prodol`uva)

Dobivka/Zaguba Sopstveni sredstva Aktiva ponderirana spored

rizici Stapka na adekvatnost na

kapitalot vo iljadi Denari vo iljadi Denari vo iljadi Denari vo %

2010 Iznos pred analizi na ~ustvitelnost/ stres testovi (31.12.2010) 531 88,811 160,395 55% Efekti od primena na scenarija Rizik od promena na devizen kurs 9,962 98,773 215,227 46% -scenario 1 (zgolemuvawe na kreditite vo V,G,D za 10%) (1,243) 97,530 213,984 46% -scenario 2 (zgolemuvawe na kreditite vo V,G,D za 30%) (3,730) 95,043 211,497 45% -scenario 3 (zgolemuvawe na kreditite vo V,G,D za 50%) (6,215) 92,557 209,011 44% Rizik od promena na kamatnite stapki (namaluvawe na kamatnite stapki) -scenario 1 (namaluvawe za 2%) (2,867) 85,944 160,395 54% -scenario 2 (namaluvawe za 5%) (7,165) 81,646 160,395 51%


38

Pazarni rizici (prodol`uva) Analiza na rizikot od promena na kamtnite stapki na finansiskite sredstva i obvrski (bez hartii od vrednost) A. Analiza na senzitivnosta na promeni na kamatnite stapki

Promeni na ekonomskata vrednost na portfolioto na bankarski aktivnosti na 31 dekemvri 2011 godina

Pozicija Valuta Iznos

1.1 Neto ponderirana pozicija za valuta MKD (FKS + VKS + PKS) MKD 3,196

1.2 Neto ponderirana pozicija za valuta EUR DK (FKS + VKS + PKS) EUR DK (481)

2

Vkupna ponderirana vrednost- promena na ekonomskata vrednost na portfolioto na bankarski aktivnosti (1.1+1.2+...) 2,715

3 Sopstveni sredstva 89,342

4 Vkupna ponderirana vrednost/ sopstveni sredstva (2/3*100) 3.04%

Changes of economic values of the portfolio from bank activities at 31 December 2010

Pozicija Valuta Iznos

1.1 Neto ponderirana pozicija za valuta MKD (FKS + VKS + PKS) MKD 3,499

1.2 Neto ponderirana pozicija za valuta EUR DK (FKS + VKS + PKS) EUR DK (636)

2

Vkupna ponderirana vrednost- promena na ekonomskata vrednost na portfolioto na bankarski aktivnosti (1.1+1.2+...) 2,863

3 Sopstveni sredstva 88,811

4 Vkupna ponderirana vrednost/ sopstveni sredstva (2/3*100) 3.22%


39


Valuten rizik {tedilnicata e izlo`ena na rizik vo odnos na efektite od dvi`ewata na

nivoto na devizni kursevi koi se odrazuva vrz finansiskata pozicija i

gotovinskiot tek. Slednite tabeli ja sumiraat neto deviznata pozicija na

monetarnite sredstva i obvrski na {tedilnicata na 31 dekemvri 2011 i 2010

godina (vo iljadi Denari).

31 dekemvri 2011 godina MKD EUR USD Ostanati

valuti Vkupno

Monetarni sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 34,070 - - - 34,070 Krediti na i pobaruvawa od banki 16,079 - - - 16,079 Krediti na i pobaruvawa od komitenti 168,895 - - - 168,895 Hartii od vrednost ~uvani do dospevawe 25,876 - - - 25,876 Ostanati pobaruvawa 210 - - - 210 Vkupno monetarni sredstva 245,130 - - - 245,130 Monetarni obvrski Depoziti na komitenti 147,070 - - - 147,070 Obvrski po krediti 8,801 - - - 8,801 Ostanati obvrski 1,295 - - - 1,295 Vkupno monetarni obvrski 157,166 - - - 157,166 Neto pozicija 87,964 - - - 87,964

31 dekemvri 2010 godina Monetarni sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 35,820 - - - 35,820 Krediti na i pobaruvawa od banki 16,076 - - - 16,076 Krediti na i pobaruvawa od komitenti 162,429 - - - 162,429 Hartii od vrednost ~uvani do dospevawe 18,860 - - - 18,860 Ostanati pobaruvawa 146 - - - 146 Vkupno monetarni sredstva 233,331 - - - 233,331 Monetarni obvrski Depoziti na komitenti 131,673 - - - 131,673 Obvrski po krediti 11,639 - - - 11,639 Ostanati obvrski 2,140 - - - 2,140 Vkupno monetarni obvrski 145,452 145,452 Neto pozicija 87,879 - - - 87,879

{tedilnica Fulm Doo, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

40

3 Upravuvawe so kapitalot Pri upravuvawe so sopstveniot kapital, {tedilnicata se pridrùva kon

slednite celi:

Pridrùvawe kon uslovite vo vrska so kapitalot postaveni od strana na

regulatorot,

Za[tita na sposobnosta na {tedilnicata da prodolì so svoeto delovno

rabotewe vo kontinuitet, i

Odrùvawe na cvrsta kapitalna baza za poddr[ka na razvojot na svoite

operativni aktivnosti.

Rakovodstvoto na {tedilnicata ja sledi adekvatnosta na kapitalot i

upotrebata na sopstvenite sredstva na dnevna osnova, preku upotreba na

tehniki bazirani na na~elata postaveni od strana na Bazelskiot komitet, a

implementirani za supervizorski potrebi od strana na Narodnata Banka na

Republika Makedonija. Potrebnite informacii se podnesuvaat do nadle`niot

organ na kvartalna osnova.

Adekvatnost na kapitalot So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, politikite i procedurite na

{tedilnicata se zasnovaat na zakonskata i podzakonskata regulativa izdadena

od strana na Narodnata Banka na Republika Makedonija. {tedilnicata

postojano ja odrùva stapkata na adekvatnost nad propi[anite limiti od

Zakonot za banki i relevantnata podzakonska regulativa. {tedilnicata ima

politika za odrùvawe na adekvatnosta na kapitalot.

Za sledewe na adekvatnosta na kapitalot, {tedilnicata koristi kriteriumi

odredeni so Bazelskata Spogodba (baran minimum od 8.00%). Na 31 dekemvri

2011 godina, sopstvenite sredstva na {tedilnicata, definirani vo

soodvetnite odredbi na Zakonot za banki i Metodologijata na NBRM,

iznesuvaat 89,342 iljadi Denari (2010: 88,811 iljadi Denari), dodeka stapkata

na adekvatnost na kapitalot, baziran na me\unaroden rizik iznesuva 57%%

(2010: 55%), [to e vo soglasnost so baraniot prethodno citiran minimum.

Koeficientot za adekvatnost na kapital se dobiva kako odnos pome\u

sopstvenite sredstva na {tedilnicata i zbirot od aktivata ponderirana

spored kreditniot rizik i aktivata ponderirana spored valutniot rizik.

Tabelata podolu pretstavuva sumaren pregled na sopstvenite sredstva i

koeficientot na adekvatnost na kapitalot na {tedilnicata za godinite [to

zavr[uvaat na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina, a koj se odnesuva na barawata

soglasno regulativata na Narodna Banka na Republika Makedonija. Soglasno so

tekovnata zakonska regulativa, vkupnite [tedni vlogovi ne moè da go

nadminuvaat pove]e od dva pati iznosot na sopstvenite sredstva. Na 31

dekemvri 2011 i 2010 godina, {tedilnicata go usoglasi svojot maksimum na

za[tedi soglasno odlukite na NBRM.

{tedilnica Fulm Doo, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so kapitalot (prodolùva)

41

Adekvatnost na kapitalot(prodolùva)

Vo iljadi Denari

Red. Br. Opis

31 dekemvri

2011

31 dekemvri

2010 I AKTIVA PONDERIRANA SPORED KREDITNIOT RIZIK 1 Bilansna aktiva ponderirana spored kreditniot rizik 157,725 160,395 2 Vonbilansna aktiva ponderirana spored kreditniot rizik - - 3 Aktiva ponderirana spored kreditniot rizik (1+2) 157,725 160,395 4 Kapital potreben za pokrivawe na kreditniot rizik 12,618 12,832

II AKTIVA PONDERIRANA SPORED VALUTNIOT RIZIK 5 Agregatna devizna pozicija - - 6 Neto-pozicija vo zlato - - 7 Kapital potreben za pokrivawe na valutniot rizik - - 8 Aktiva ponderirana spored valutniot rizik - -

III AKTIVA PONDERIRANA SPORED DRUGI RIZICI

9 Kapital potreben za pokrivawe na rizikot od promena na cenite na stokite - -

10 Kapital potreben za pokrivawe na pazarnite rizici (10.1+10.2+10.3+10.4+10.5+10.6+10.7+10.8) - -

10.1 Kapital potreben za pokrivawe na specifi~niot rizik od vloùvawa vo dol`ni~ki instrumenti - -

10.2 Kapital potreben za pokrivawe na generalniot rizik od vloùvawa vo dol`ni~ki instrumenti - -

10.3 Kapital potreben za pokrivawe na specifi~niot rizik od vloùvawa vo sopstveni~ki hartii od vrednost - -

10.4 Kapital potreben za pokrivawe na generalniot rizik od vloùvawa vo sopstveni~ki hartii od vrednost - -

10.5 Kapital potreben za pokrivawe na rizikot od poramnuvawe/isporaka - -

10.6 Kapital potreben za pokrivawe na rizikot od drugata dogovorna strana - -

10.7 Kapital potreben za pokrivawe na nadminuvaweto na limitite na izloènost - -

10.8 Kapital potreben za pokrivawe na pazarnite rizici od pozicii vo opcii - -

11 Kapital potreben za pokrivawe na drugite rizici (9+10) - - 12 Aktiva ponderirana spored drugi rizici - - IV AKTIVA PONDERIRANA SPORED RIZICI (3+8+12) 157,725 160,395 13 Kapital potreben za pokrivawe na rizicite 12,618 12,832 V SOPSTVENI SREDSTVA 89,342 88,811

VI ADEKVATNOST NA KAPITALOT (V/IV) 0.57 0.55


42

Adekvatnost na kapitalot(prodolùva)

Red. Br.

OPIS 31 dekemvri 2011

31 dekemvri 2010

1 Uplateni i zapi[ani obi~ni i nekumulativni prioritetni akcii i premija po ovie akcii 75,607 75,607

1.1 Nominalna vrednost 75,607 75,607 1.1.1 Nominalna vrednost na obi~ni akcii 75,607 75,607 1.1.2 Nominalna vrednost na nekumulativni prioritetni akcii - -

1.2 Premija - - 1.2.1 Premija od obi~ni akcii - - 1.2.2 Premija od nekumulativni prioritetni akcii - -

2 Rezervi i zadràna dobivka ili zaguba 13,735 13,204 2.1 Rezerven fond 13,735 13,204 2.2 Zadràna dobivka - - 2.3 Akumulirana zaguba od prethodni godini - - 2.4 Tekovna dobivka - -

2.5 Nerealizirana zaguba od sopstveni~ki hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba - -

3 Pozicii kako rezultat na konsolidacija - - 3.1 Malcinsko u~estvo - - 3.2 Rezervi od kursni razliki - - 3.3 Ostanati razliki - -

4 Odbitni stavki - - 4.1 Zaguba na krajot na godinata ili tekovna zaguba - - 4.2 Sopstveni sredstva - -

4.3 Nematerijalni sredstva, vklu~uvaj]i go revalorizaciskiot vi[ok ostvaren vrz osnova na ovie sredstva - -

4.4 Neto-negativni revalorizaciski rezervi - -

4.5 Razlika me\u visinata na potrebnite posebni rezervi za potencijalni zagubi i izdvoenite posebni rezervi - -

4.6 Iznos na neizdvoena ispravka na vrednost i posebna rezerva kako rezultat na smetkovodstveno docnewe - -

5 Obi~ni akcii, rezervi i zadràna dobivka i odbitni stavki 89,342 88,811

6 Iznos na ostanati pozicii koi moàt da se vklu~at vo osnovniot kapital - -

I OSNOVEN KAPITAL 89,342 88,811


43

Adekvatnost na kapitalot(prodolùva) Dopolnitelen kapital I

7 Uplateni i zapi[ani obi~ni i kumulativni prioritetni akcii i premijata po ovie akcii - -

7.1 Nominalna vrednost - - 7.2 Premija - -

8 Revalorizaciski rezervi - - 9 Hibridni kapitalni instrumenti - -

10 Subordinirani instrumenti - -

11 Iznos na subordinirani instrumenti koi moàtda bidat del od dopolnitelniot kapital I - -

II DOPOLNITELEN KAPITAL I - -

Odbitni stavki od osnoven kapital i dopolnitelen kapital I - -

12

Vloùvawa vo kapital na drugi banki ili finansiski institucii koi iznesuvaat nad 10% od kapitalot na tie institucii (osven instituciite od reden br. 15) - -

13

Vloùvawa vo subordinirani i hibridni kapitalni instrumenti i drugi instrumenti na instituciite od reden br. 12 - -

14

Agregaten iznos na vloùvawa vo kapitalot, subordiniranite i hibridnite instrumenti i drugi instrumenti koj nadminuva 10% od (I+II) - -

15

Direktni vloùvawa vo kapitalot na dru[tva za osiguruvawe i reosiguruvawe i na dru[tva za upravuvawe so penziski fondovi - -

16

Vloùvawa vo finansiski instrumenti izdadeni od dru[tva za osiguruvawe i reosiguruvawe i na dru[tva za upravuvawe so penziski fondovi - -

17 Iznos na nadminuvawe na limitite za vloùvawa vo nefinansiski institucii - -

18 Pozicii kako rezultat na konsolidacija (negativni iznosi) - - III ODBITNI STAVKI - - IV Osnoven kapital po odbitni stavki 89,342 88,811 V Dopolnitelen kapital I po odbitni stavki - -

Dopolnitelen kapital II - 19 Subordinirani instrumenti od dopolnitelen kapital II - - 20 Dopolnitelen kapital I i II - - 21 Dozvolen iznos na dopolnitelen kapital I i II - -

21.1 Dopolnitelen kapital I - - 21.2 Dopolnitelen kapital II - -

22 Vi[ok na osnoven kapital 76,724 75,979 22.1 Vi[ok na osnoven kapital (150%) 115,086 113,969 22.2 Vi[ok na osnoven kapital (250%) 191,810 189,949

VI Dozvolen iznos na dopolnitelen kapital II - - Sopstveni sredstva

VII Osnoven kapital 89,342 88,811 VIII Dopolnitelen kapital I - -

IX Dopolnitelen kapital II - - X SOPSTVENI SREDSTVA 89,342 88,811

{tedilnica Fulm Doo, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)

44

4 Izvestuvawe spored segmenti Izvestuvaweto spored segmentite se vr[i po delovni aktivnosti spored operativni segmenti. Operativni segmenti na {tedilnicata se:

rabota so naselenie - dadeni krediti i primeni depoziti, rabota so finansiski dru[tva- dadeni krediti i oro~eni depoziti i ostanati

zna~ajni operativni segmenti. Izvestuvaweto za koncentracija na operativnite aktivnosti kon odelni zna~ajni klienti se vr[i dokolku

{tedilnicata so toj klient ostvarila 10% ili pove]e od vkupnite prihodi ili rashodi na {tedilnicata. {tedilnicata nema

sekundarni geografski segmenti. {tedilnicata gi izvr[uva svoite delovni aktivnosti vo Republika Makedonija.

Operativni segmenti

vo iljadi Denari Rabota so

naselenie

Rabota so finansiski

dru[tva Dr`ava Vraboteni

Site ostanati nezna~ajni

operativni segmenti Nealocirano Vkupno

2011 Neto-prihodi/(rashodi) od kamata 20,741 1,995 998 - - - 23,734 Neto-prihodi/(rashodi) od provizii i nadomesti 1,572 (382) - -

(34) - 1,156

Ostanati operativni prihodi 731 - - - 104 - 835

Vkupno prihodi po segment 23,044 1,613 998 -

70 - 25,725 Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na neto-osnova (1,052) 71 - -

- - (981)

Amortizacija i deprecijacija - - - - - (822) (822) Ostanati rashodi - - - (11,834) - (11,591) (23,425) Vkupno rashodi po segment (1,052) 71 - (11,834) - (12,413) (25,228) Finansiski rezultat po segment 21,992 1,684 998 (11,834) 70 (12,413) 497 Danok od dobivka - - - - - - (231) Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - 266 - - Vkupna aktiva po segment 168,895 49,690 25,876 - - - 244,461 Nealocirana aktiva po segment - - - - - 2,641 2,641 Vkupna aktiva - - - - - - 247,102 Vkupno obvrski po segment 147,272 8,801 - 952 - - 157,025 Nealocirani obvrski po segment - - - - - 469 469 Vkupno obvrski - - - - - - 157,494

{tedilnica Fulm Doo, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Izvestuvawe po segmenti (prodolùva)

45

Operativni segmenti (prodolùva)

vo iljadi Denari Rabota so

naselenie

Rabota so finansiski

dru[tva Dràva Vraboteni

Site ostanati nezna~ajni

operativni segmenti Nealocirano Vkupno

2010 Neto-prihodi/(rashodi) od kamata 21,447 2,600 1,418 - - - 25,465 Neto-prihodi/(rashodi) od provizii i nadomesti 1,519 (377) - -

- - 1,142

Ostanati operativni prihodi 557 - - - - 189 746 Vkupno prihodi po segment 23,523 2,223 1,418 - - 189 27,353 Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na neto-osnova (2,193) 30 - -

- - (2,163)

Amortizacija i deprecijacija - - - - - (771) (771) Ostanati rashodi - - - (11,613) - (12,109) (23,722) Vkupno rashodi po segment (2,193) 30 - (11,613) - (12,880) (26,656) Finansiski rezultat po segment 21,330 2,253 1,418 (11,613) - (12,691) 697 Danok od dobivka - - - - - - (166) Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - 531 Vkupna aktiva po segment 162,429 51,315 - - 18,860 - 232,604 Nealocirana aktiva po segment - - - - - 2,596 2,596 Vkupna aktiva - - - - - 235,200 Vkupno obvrski po segment 131,955 11,639 - 1,545 - - 145,139 Nealocirani obvrski po segment - - - - - 719 719 Vkupno obvrski - - - - - - 145,858


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

46

5 Procenka na objektivnata vrednost Objektivna vrednost pretstavuva vrednost za koja edno sredstvo moè da bide

zameneto ili nekoja obvrska podmirena pod normalni komercijalni uslovi.

Objektivnata vrednost se odreduva vrz osnova na procenkite napraveni od

Rakovodstvoto, zavisno od vidot na sredstvoto ili obvrskata.

5.1 Finansiski instrumenti evidentirani po objektivnata vrednost Vo soglasnost so MSFI 7, {tedilnicata gi grupira finansiski sredstva i

obvrski vo tri nivoa koi se baziraat na zna~ajnosta na vleznite podatoci

koristeni pri mereweto na objektivnata vrednost na finansiskite sredstva.

Hierarhijata spored objektivnata vrednost e odredena kako [to sledi:

Nivo 1: kotirani ceni (nekoregirani) na aktivnite pazari za identi~ni

sredstva ili obvrski;

Nivo 2: ostanati vlezni podatoci, pokraj kotiranite ceni, vklu~eni vo

Nivo 1 koi se dostapni za nabquduvawe za sredstvoto ili obvrskata, ili

direktno (t.e. kako ceni) ili indirektno (t.e. izvedeni od ceni); i

Nivo 3: vlezni podatoci za sredstvoto ili obvrskata koi ne se baziraat na

podatoci dostapni za nabquduvawe od pazarot.

So sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina, vo Izve[tajot za finansiskata

sostojba {tedilnicata nema finansiski instrumenti evidentirani po

objektivnata vrednost.

5.2 Finansiski instrumenti koi ne se evidentirani po objektivnata vrednost Razlikata pome\u smetkovodstvenata vrednost i objektivnata vrednost na onie

finansiski sredstva i obvrski koi vo Izve[tajot za finansiska sostojba ne se

evidentirani spored objektivna vrednost se prikaàni vo tabelata podolu (vo

iljadi Denari):

31 dekemvri 2011 31 dekemvri 2010

Smetkovod-

stvena vrednost Objektivna

vrednost

Smetkovod-stvena

vrednost Objektivna

vrednost Sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 34,070 34,070 35,820 35,820 Krediti na i pobaruvawa od banki 16,079 16,079 16,076 16,076 Krediti na i pobaruvawa od komitenti 168,895 168,895 162,429 162,429 Hartii od vrednost koi se ~uvaat do dostasuvawe 25,876 25,876 18,860 18,860 Ostanati pobaruvawa 210 210 146 146 245,130 245,130 233,331 233,331 Obvrski Depoziti na komitenti 147,070 147,070 131,673 131,673 Obvrski po krediti 8,801 8,801 11,639 11,639 Ostanati obvrski 1,295 1,295 2,140 2,140 157,166 157,166 145,452 145,452

{tedilnica Fulm Doo, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Procenka na objektivnata vrednost (prodolùva)

47

Finansiski instrumenti koi ne se evidentirani po objektivnata vrednost (prodolùva) Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti Smetkovodstvenata vrednost na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti

soodvetstvuva na nivnata objektivna vrednost so ogled deka istite vklu~uvaat

gotovina, smetki vo banki i depoziti so kratok rok na dostasuvawe.

Krediti i pobaruvawata na banki i komitenti Kreditite i pobaruvawata na banki i komitenti se evidentiraat po

amortizirana nabavna vrednost namalena za rezervirawe poradi o[tetuvawe.

Nivnata objektivna vrednost soodvetstvuva na evidentiranata vrednost.

Vloùvawa vo hartii od vrednost Objektivnata vrednost na vloùvawata vo finansiskite sredstva koi se ~uvaat

do dospevawe e nivnata smetkovodstvena vrednost so ogled na toa [to nivnata

smetkovodstvena vrednost e utvrdena vrz osnova na diskontiranite pari~ni

tekovi.

Ostanati pobaruvawa Objektivnata vrednost na ostanatite pobaruvawa soodvetstvuva na nivnata

smetkovodstvena vrednost so ogled na nivniot kratok rok na dospevawe.

Depoziti i obvrski po krediti Procenetata objektivna vrednost na depozitite po viduvawe, vklu~uvaj]i gi i

nekamatonosnite depoziti pretstavuva iznos koj treba da se isplati po

viduvawe. Objektivnata vrednost na oro~enite depoziti so promenlivi

kamatni stapki e nivnata smetkovodstvena vrednost na denot na izgotvuvaweto

na Izve[tajot za finansiskata sostojba. Smetkovodstvenata vrednost na

obvrskite po krediti soodvetstvuva na nivnata objektivna vrednost.

Ostanati obvrski Objektivnata vrednost na ostanatite obvrski soodvetstvuva na nivnata

smetkovodstvena vrednost so ogled na nivniot kratok rok na dospevawe.

{tedilnica Fulm Doo, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2011 godina (Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari osven dokolku ne e poinaku navedeno)

48

6 Prihodi i rashodi od kamata Struktura na prihodite i rashodite od kamata spored vidot na finansiskite instrumenti

2011 2010 Prihodi od kamata Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 1,367 1,461 Krediti i pobaruvawa od banki 757 1,308 Krediti i pobaruvawa na komitenti 29,362 31,578 Vloùvawa vo hartii od vrednost 998 1,418 (Ispravka na vrednosta na prihod od kamata, na neto-osnova) (121) (280) Naplateni prethodno otpi[ani kamati 1,954 1,567 34,317 37,052 Rashodi za kamata Depoziti na komitenti 10,454 11,418 Obvrski po krediti 129 169 10,583 11,587 Neto prihodi od kamata 23,734 25,465

Sektorska analiza na prihodite i rashodite od kamata spored sektorot

2011 2010 Prihodi od kamata Doma]instva 29,362 31,578 Banki 2,124 2,769 Dràva 998 1,418 (Ispravka na vrednosta na prihod od kamata, na neto-osnova) (121) (280) Naplateni prethodno otpi[ani kamati 1,954 1,567 34,317 37,052 Rashodi za kamata Doma]instva 10,454 11,418 Banki 129 169 Ostanati finansiski dru[tva (nebankarski) - - 10,583 11,587 Neto prihodi od kamata 23,734 25,465

7 Prihodi i rashodi od provizii i nadomesti Sektorska analiza na prihodite i rashodite od provizii i nadomesti spored vidot na finansiskite instrumenti

2011 2010 Prihodi od provizii i nadomesti Kreditirawe i pobaruvawa na komitenti 1,572 1,519 1,572 1,519 Rashodi od provizii i nadomesti Platen promet - vo zemjata 300 323 - so stranstvo - - Akreditivi i garancii 34 - Otkup na dràvni zapisi 82 51 Provizija NBRM - 3 416 377 Neto prihodi od provizii i nadomesti 1,156 1,142

Sektorska analiza na prihodite i rashodite od provizii i nadomesti spored sektorot 2011 2010 Prihodi od provizii i nadomesti Doma]instva 1,572 1,519 1,572 1,519 Rashodi od provizii i nadomesti Banki 382 374 Nerezidenti 34 - Dràva - 3 416 377 Neto prihodi od provizii i nadomesti 1,156 1,142


49

8 Neto-prihodi/(rashodi) od kursni razliki 2011 2010 Realizirani prihodi/(rashodi) od kursni razliki, na neto-osnova 1 244 Nerealizirani prihodi/(rashodi) od kursni razliki, na neto-osnova - kursni razliki na ispravkata na vrednosta na finansiskite

sredstva na neto osnova (1) (92) - 152

9 Ostanati operativni prihodi

2011 2010 Prihodi od somnitelni sporni pobaruvawa po provizii 303 265 Prihodi od dobieni sudski sporovi 222 20 Ostanati rezervirawa (Bele[ka 25) 80 45 Prihodi od naplateni [teti od osiguruvawe 71 - Prihodi od predvremeno raskinuvawe na [tedni vlogovi 43 119 Prihodi od amortizacija na donacii (Bele[ka 26) 33 34 Prihodi od naem 9 19 Kapitalna dobivka od proda`ba na nedvi`nosti i oprema - 74 Ostanati prihodi 74 18 835 594

10 Rashodi od o[tetuvawe, neto

2011 2010 Rashod / (prihod) za godinata, neto: Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti (Bele[ka 15) (71) 32 Krediti na i pobaruvawa od banki (Bele[ka 16) - (61) Krediti na i pobaruvawa od komitenti(Bele[ka 17) 1,050 2,196 Ostanati pobaruvawa (Bele[ka 19) 2 (4) 981 2,163

11 Tro[oci za vrabotenite

2011 2010 Kratkoro~ni koristi za vrabotenite - Neto plati 8,890 8,322 - Zadol`itelni pridonesi za socijalno i zdravstveno osiguruvawe 2,913 2,820 - Tro[oci za privremeno vrabotuvawe - 131 - Hranarina i prevoz - 17 - Regres za vrabotenite spored kolektiven dogovor - 249 - Seminari i obuki 12 38 - Ostanato 19 36 11,834 11,613

12 Amortizacija i deprecijacija

2011 2010 Amortizacija na nematerijalni sredstva Softver 403 256 403 256 Deprecijacija na nedvi`nosti i oprema Transportni sredstva 9 5 Mebel i kancelariska oprema 368 468 Ostanata oprema 42 42 419 515 822 771


50

13 Ostanati operativni rashodi 2011 2010 Materijali i uslugi 5,165 6,569 Administrativni i tro[oci za marketing 2,385 1,100 Tro[oci za kirii 2,249 2,260 Premii za osiguruvawe na depozitite 992 995 Premii za osiguruvawe na imotot i na vrabotenite 235 273 Ostanati danoci i pridonesi 222 215 Tro[oci za sudski sporovi 210 319 Ostanati rezervirawa, neto - 282 Ostanato 133 96 11,591 12,109

14 Dano~en rashod

2011 2010 Tekoven dano~en rashod (231) (166) Odloèn dano~en reshod - - (231) (166)

Vo prodolènie e usoglasuvaweto na vkupniot dano~en rashod vo Izve[tajot

za seopfatnata dobivka za godinite koi [to zavr[uvaat na 31 dekemvri 2011 i

2010 godina:

2011 2010 Nepriznaeni rashodi za dano~ni celi od tekovnata godina 2,315 1,662 Dano~en kredit za rashodi so odloèno priznavawe - - 2,315 1,662 Danok po dano~na stapka od 10% (2010: 10%) 231 166 231 166

15 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 2011 2010 Tekovni smetki i transakciski depoziti kaj doma[ni banki 29,996 25,002 Smetka i depoziti vo NBRM, osven zadolìtelni depoziti vo stranska valuta 3,610 3,276 Pari~ni sredstva vo blagajna 459 581 Oro~eni depoziti so period na dospevawe do tri meseci - 7,000 Pobaruvawa vrz osnova na kamati 5 32 Namaleno za: ispravka na vrednosta - (71) 34,070 35,820

2011 2010 Dvièwe na ispravkata na vrednosta Sostojba na 1 januari 71 39 Ispravka/(osloboduvawe na ispravkata) na vrednosta za god., neto (Bele[ka 10) (71) 32 Sostojba na 31 dekemvri - 71


51

16 Krediti na i pobaruvawa od banki 2011 2010 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Oro~eni depoziti vo doma[ni banki, so period na dospevawe nad tri meseci 16,200 - 16,200 - Pobaruvawa vrz osnova na kamati 41 - 38 - 16,241 - 16,238 - Namaleno za: ispravka na vrednosta (162) - (162) - 16,079 - 16,076 -

2011 2010 Dvi`ewe na ispravkata na vrednosta Sostojba na 1 januari 162 223 Ispravka/(osloboduvawe na ispravkata) na vrednosta za god., neto (Bele[ka 10) - (61) Sostojba na 31 dekemvri 162 162

17 Krediti na i pobaruvawa od komitenti Struktura na kreditite i pobaruvawata od komitenti spored vidot na dol`nikot

2011 2010 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Doma]instva - pobaruvawa po glavnica potro [uva~ki krediti 15,109 150,276 24,317 133,558 drugi krediti 1,039 22,449 1,781 21,617 - pobaruvawa vrz osnova na kamati 1,027 - 1,111 - Tekovna dostasanost 56,429 (56,429) 52,089 (52,089) 73,604 116,296 79,298 103,086 Namaleno za: ispravka na vrednosta (4,736) (16,269) (14,009) (5,946) 68,868 100,027 65,289 97,140

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, nefunkcionalnite krediti vklu~eni

vo kreditite i pobaruvawata po komitenti iznesuvaat 12,182 iljadi Denari

(2010: 13,872 iljadi Denari). Nepriznaenata kamata i ostanatite povrzani

tro[oci po ovie krediti iznesuvaat 1,930 iljadi Denari (2010: 1,667 iljadi

Denari).

2011 2010 Dvi`ewe na ispravkata na vrednosta Sostojba na 1 januari 19,955 17,759 Ispravka/(osloboduvawe na ispravkata) na vrednosta za god., neto (Bele[ka 10) 1,050 2,196 Sostojba na 31 dekemvri 21,005 19,955

Struktura na kreditite i pobaruvawata od komitenti spored vidot na obezbeduvaweto

2011 2010 Prvoklasni instrumenti za obezbeduvawe - Pari~ni depoziti (vo depo i/ili ograni~eni na smetki vo {tedilnicata) 6,787 5,765 Garancii od fizi~ki lica 154,073 151,302 Ostanati vidovi obezbeduvawe 8,035 5,362 Neobezbedeni - - 168,895 162,429


52

18 Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe 2011 2010 Nekotirani dol`ni~ki hartii od vrednost Dràvni zapisi 25,876 18,860 25,876 18,860

Dràvnite zapisi se izdadeni od Ministerstvo za finansii na RM so rok na

dospevawe do 3 meseci (2010: 12 meseci rok na dospevawe) i godi[na kamatna

stapka od 4.20% (2010: 4.40% do 4.70%).

19 Ostanati pobaruvawa 2011 2010 Odnapred plateni tro[oci 89 94 Materijali 52 57 Pobaruvawa za provizii i nadomesti 24 20 Pobaruvawa za [teti od osiguritelni dru[tva 63 - Ostanato 123 126 351 297 Namaleno za: ispravka na vrednosta (4) (2) 347 295

2011 2010 Dvièwe na ispravkata na vrednosta Sostojba na 1 januari 2 6 Ispravka/(osloboduvawe na ispravkata) na vrednosta za god., neto (Bele[ka 10) 2 (4) Sostojba na 31 dekemvri 4 2

20 Nematerijalni sredstva Na den 31 dekemvri 2011 godina, nematerijalnite sredstva vo celost se

sostojat od kupen softver od nadvore[ni dobavuva~i. Promenite vo

evidentiranata vrednost za razgleduvanite periodi e kako [to sledi:

Vkupno Nabavna vrednost na 1 januari 2010 1,356 Zgolemuvawa 700 Na 31 dekemvri 2010 2,056 na 1 januari 2011 2,056 Zgolemuvawa 437 Na 31 dekemvri 2011 2,493 Akumulirana amortizacija na 1 januari 2010 766 Amortizacija za godinata 256 Na 31 dekemvri 2010 1,022 Na 31 dekemvri 2011 1,022 Amortizacija za godinata 403 Na 31 dekemvri 2011 1,425 Sega[na smetkovodstvena vrednost Na 1 januari 2010 590 Na 31 dekemvri 2010 1,034 Na 31 dekemvri 2011 1,068


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva) So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2011 godina (Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari osven dokolku ne e poinaku navedeno)

21 Nedvi`nosti i oprema

Transportni

sredstva

Mebel i kancelar.

oprema Ostanata

oprema Vkupno Nabavna vrednost Na 1 januari 2010 2,020 5,995 416 8,431 Zgolemuvawa 37 77 - 114 (Ottu\uvawe i rashoduvawe) (391) (229) - (620) Na 31 dekemvri 2010 1,666 5,843 416 7,925 Na 1 januari 2011 1,666 5,843 416 7,925 Zgolemuvawa - 539 - 539 (Ottu\uvawe i rashoduvawe) - (347) - (347) Na 31 dekemvri 2011 1,666 6,035 416 8,117 Akumulirana deprecijacija Na 1 januari 2010 2,020 5,104 259 7,383 deprecijacija za godinata 5 468 42 515 (Ottu\uvawe i rashoduvawe) (391) (229) - (620) Na 31 dekemvri 2010 1,634 5,343 301 7,278 Na 1 januari 2011 1,634 5,343 301 7,278 Deprecijacija za godinata 9 368 42 419 (Ottu\uvawe i rashoduvawe) - (347) - (347) Na 31 dekemvri 2011 1,643 5,364 343 7,350 Sega[na smetkovodstvena vrednost Na 1 januari 2010 - 891 157 1,048 Na 31 dekemvri 2010 32 500 115 647

Na 31 dekemvri 2011 23 671 73 767

So sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina, site nedvi`nosti i oprema se

vo sopstvenost na {tedilnicata. {tedilnicata nema optovaruvawa vrz

nedvi`nostite i opremata.

22 Tekovni i odlo`eni dano~ni sredstva i obvrski 2011 2010 Tekovni pobaruvawa od danok na dobivka - 39 Tekovni obvrski za danok od dobivka 56 - 56 39

23 Depoziti na komitenti 2011 2010 kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Doma]instva - Depoziti po viduvawe 2,889 - 2,457 - - Oro~eni depoziti 35,965 87,129 42,595 64,419 - Ograni~eni depoziti 2,002 17,938 3,061 17,947 - Obvrski vrz osnova na kamati za depoziti 1,147 - 1,194 -

42,003 105,067 49,307 82,366 Tekovna dostasanost 77,718 (77,718) 57,106 (57,106) 119,721 27,349 106,413 25,260



24 Obvrski po krediti Struktura na obvrskite po krediti spored vidot na obvrskata i sektorot na davatelot

2011 2010

kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Dr`ava Obvrski po krediti 4 8,768 38 11,562 Obvrski vrz osnova na kamati 29 - 39 - 33 8,768 77 11,562 - - Tekovna dostasanost 2,338 (2,338) 2,911 (2,911) 2,371 6,430 2,988 8,651

2011 2010

kratkoro~ni dolgoro~ni kratkoro~ni dolgoro~ni Doma[ni izvori: MBPR 29 8,768 39 11,562 Komercijalna Banka AD, Skopje 4 - 38 - 33 8,768 77 11,562 Tekovna dostasanost 2,338 (2,338) 2,911 (2,911) 2,371 6,430 2,988 8,651

Na 29 dekemvri 2003 godina, {tedilnicata sklu~i Dogovor za ramkoven

komisionen kredit vo iznos od Eur 200,000 so {parkase Banka AD, Skopje za

plasman na sredstvata od kreditnata linija na IFAD - 2 za podr[ka na

zemjodelieto vo Republika Makedonija (MBPR), pod slednive uslovi:

Rok na vra]awe spored kumulativnite amortizacioni planovi,

Kamata od 1.3% godi[no.

25 Posebna rezerva i rezervirawa

Posebna rez. za

vonbil. kredit. izlo`.

Rezer. za pot.

obvrski vrz osnova

na sudski sporovi

Rezer. za penziite i

za drugi koristi za vraboteni

Rezer. za prestru-

kturira-weto

Rezer. za nepovol-

nite dogovori

Ostanati rezer. Vkupno

Sostojba na 1 januari 2010 - - - - - - - dopolnitelni rezervirawa vo tekot na godinata - - - - - 327 327 (osloboduvawe na rezervirawata vo tekot na godinata)(Bele[ka 9) - - - - - (45) (45) Sostojba na 31 dekemvri 2010 - - - - - 282 282 Sostojba na 1 januari 2011 - - - - - 282 282 dopolnitelni rezervirawa vo tekot na godinata - - - - - - - (osloboduvawe na rezervirawata vo tekot na godinata)(Bele[ka 9) - - - - - (80) (80) Sostojba na 31 dekemvri 2011 - - - - - 202 202



26 Ostanati obvrski 2011 2010 Kratkoro~ni obvrski kon vrabotenite 952 1,545 Obvrski kon dobavuva~ite 240 267 Uplati za sudski sporovi 42 236 Obvrski za razgrani~eni podr[ki 39 72 Obvrski za proviziite i nadomesti 17 - Razgrani~eni prihodi (Bele[ka 9) 31 52 Ostanato 44 92 1,365 2,264

27 Zapi[an kapital

Ime na akcioner

vo iljadi Denari vo % 2011 2010 2011 2010

Zapi[an kapital

(nominalna brednost)

Zapi[an kapital

(nominalna brednost) pravo na glas pravo na glas

ZG FULM Skopje 75,607 75,607 100% 100% Vkupno 75,607 75,607 100% 100%

28 Potencijalni i prevzemeni obvrski Sudski sporovi So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina ne se evidentirani bilo kakvi

rezervirawa od potencijalni zagubi po osnov na sudski sporovi. Rakovodstvoto

na {tedilnicata redovno gi analizira mo`nite rizici od zagubi po osnov na

sudski sporovi i eventualni pobaruvawa protiv {tedilnicata koi bi moèle

da se pojavat vo idnina. Iako rezultatot od ovaa problematika ne moè

sekoga[ so sigurnost da se utvrdi, Rakovodstvoto na {tedilnicata veruva

deka istite nema da rezultiraat vo materijalno zna~ajni obvrski.

Dano~en rizik Finansiskite izve[tai i smetkovodstvenata evidencija na {tedilnicata

podleàt na dano~na kontrola od strana na dano~nite vlasti vo periodot od 5

godini po podnesuvaweto na dano~niot izve[taj za finansiskata godina i

moàt da predizvikaat dopolnitelni dano~ni obvrski. Spored procenkite na

rakovodstvoto na {tedilnicata ne postojat bilo kakvi dopolnitelni uslovi

od koi moàt da proizlezat potencijalno materijalno zna~ajni obvrski po ovoj

osnov.

Kapitalni obvrski Ne se evidentirani kapitalni obvrski na datumot na Izve[tajot za

finansiskata sostojba koi ne se ve]e priznati vo finansiskite izve[tai.



29 Transakcii so povrzanite strani Vo soglasnost so Zakonot za Banki kako povrzani strani so {tedilnicata se:

lica so posebni prava i odgovornosti vo {tedilnicata i so niv povrzanite

lica, akcioneri so kvalifikuvano u~estvo vo {tedilnicata (direktno ili

indirektno poseduvawe na najmalku 5% od vkupniot broj na akcii ili od

izdadenite akcii so pravo na glas vo {tedilnicata ili ovozmo`uvaat

zna~itelno vlijanie vrz upravuvaweto na {tedilnicata) i so niv povrzanite

lica, kako i odgovornite lica na tie akcioneri - pravni lica, podru`nici na

{tedilnicata i drugi lica so koi {tedilnicata ima bliski vrski.

So sostojba na i za godinite koi zavr[uvaat na 31 dekemvri 2011 i 2010

godina, {tedilnicata nema salda i transkcii so povrzanite strani, osven

transakcii so Klu~niot rakovoden kadar.

Transakciite na {tedilnicata so Klu~niot rakovoden kadar na

{tedilnicata i so nego povrzani strani so sostojba na i za godinite [to

zavr[ija na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina, se kako [to sledi:

2011 2010

Kratkoro~ni koristi za vrabotenite 4,122 3,850 Ostanato 497 819 Vkupno 4,619 4,669

30 Penziski planovi {tedilnicata nema definirano planovi za nadomesti pri penzionirawe ili

opcii za nadomestuvawe bazirani na akcii so sostojba na 31 dekemvri 2011 i

2010 godina. Rakovodstvoto smeta deka sega[nata vrednost na idnite obvrski

kon vrabotenite vo vrska so nadomestite pri penzionirawe i jubilejni

nagradi ne e od materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai so sostojba na

31 dekemvri 2011 i 2010 godina.

31 Nastani po datumot na izvestuvawe

Po 31 dekemvri 2011 godina - nastani po datumot na izvestuvaweto, do denot

na odobruvaweto na ovie finansiski izve[tai, nema nastani koi bi

predizvikale korekcija na finansiskite izve[tai, nitu pak nastani koi se

materijalno zna~ajni za objavuvawe vo ovie finansiski izve[tai.

www.grant-thornton.com.mk

finansiski izve[tai i izve[taj na nezavisnite revizori …...prevod na originalniot tekst na...

Documents