6. ZRANI TLAK IN GIBANJE ATMOSFERE6.1 ZRANI TLAK

Zrani tlak (pritisk): - Tea ozraja od povrja Zemlje do vrha atmosfere (Sila s katero delujejo

molekule in atomi ozraja na povrje).- Enota: hektopaskal (1 hPa = 1 mb)- Povpreni zrani tlak na morski gladini: 1013 hPa (760 torov oziroma 760

mm ivosrebrnega stolpca pri 0 0C na 450 G).- Spreminjanje zranega tlaka z viino: Z naraanjem viine tlak pada, ker je

zrak vse redkeji.

Zrani tlak kot tea stolpca zraka

Znievanje zranega tlaka z viino

- Odnos med tranim tlakom in temperaturosegrevanje zraka zmanjevanje gostote zraka padanje tlakaohlajanje zraka naraanje gostote zraka naraanje tlaka

- Odnos med gibanjem zraka in zranim tlakomdotok toplega zraka padanje tlakadotok hladnega zraka naraanje tlakadviganje zraka padanje tlakaspuanje zraka naraanje tlaka

- Prikazovanje prostorske razporeditve zranega tlaka: izobare rte, ki povezujejo na morski nivo (0 0C, 450 G) reducirane vrednosti enakega izmerjenega ali izraunanega zranega tlaka.

- Oblike izobara. Obmoje nizkega tlaka (ciklon, depresija, minimum; C, N, L)b. Obmoje visoke tlaka (anticiklon, maksimum; A, V, H) c. Sedlo (podroje med dvema C in A)d. Dolina (v doloeno smer razpotegnjeno obmoje C)e. Greben ( v doloeno smer razpotegnjeno obmoje A)f. Sekundarni ciklon (manj izrazit ciklon v

dolini nizkega zranega tlaka)g. Sekundarni anticiklon (manj izrazit A v

grebenu visokega zranega tlaka) Shematski prikaz vetrov pri tleh v ciklonu in anticiklonu na severni in juni polobli

Oblike izobar v barinem reliefu

Globalna razporeditev zranega tlaka

Akcijski centri (Akcijska sredia): Velika sklenjena obmoja zranega tlaka v doloenih G.

Permanentni (stalni) akcijski centri:- Ekvatorialni pas nizkega zranega tlaka (ekvatorialna kotanja): Posledica

monega ogrevanja in dvigovanja zraka. - Subtropski anticikloni: Obmoja grezanja zraka nad oceani v subtropskem

pasu (Azorski oz. Azorsko-Bermudski A, Havajski oz. Severnopacifiki A, Junoatlantski A oz. A Sv.Helene, Junopacifiki A, Junoindijski A oz Mauricijski A).

- Cikloni v subpolarnem pasu: Posledica dviganje zraka v obmoju polarne fronte (Islandski C, Aleutski C, Subantarktini C.

- Anticikloni v polarnih predelih: Posledica grezanja zraka nad polarnimi ledenimi pokrovi (Arktino in Antarktino obmoje visokega tlaka).

Sezonski akcijski centri: Izmenina zimska obmoja visokega tlaka in poletna obmoja nizkega zranega tlaka nad kontinenti.

- Anticikloni: Sibirski, Kanadski, Avstralski (mono ohlajanje povrja pozimi). - Cikloni: Severnoameriki, Junoazijski oz. Tibetanski (mono segrevanje

povrja poleti), Sredozemski (toplo morje pozimi).

- Sezonske spremembe v prostorski razporeditvi akcijskih centrov zranega tlaka

Razporeditev povprenega zranega tlaka januarja

Razporeditev povprenega zranega tlaka julija

- Okrepitev subpolarnih C- Nastanek kontinentalnih A nad

Sibirijo in Kanado- Pomik ekvatorialne kotanje na

juno poloblo

- Oslabitev subpolarnih C- Okrepitev subtropskih A severne

poloble- Nastanek kontinentalnih C nad

Azijo in JZ S Ameriko- Pomik ekvatorialne kotanje na

severno poloblo

6.2 GIBANJE ATMOSFERE

- Cirkulacija zraka: Krono (celino) gibanje zraka.- Veter: Gibanje zraka v doloeni smeri in z doloeno hitrostjo zaradi razlik v

zranem tlaku (veter imenujemo po smeri iz katere piha).- Sile, ki vplivajo na gibanje zraka:

- Gradientna sila zranega tlaka (zrak se giblje od visokega proti nizkemu zranemu tlaku).

- Coriolisova sila (odklon vetra na desno v smeri gibanja na severni polobli oziroma na levo na juni polobli).

- Sila trenja podlage (nasprotna smeri vetra, deluje do viine cca. 1 km nad povrjem; nad to viino geostrofski veter: veter je rezultat gradientne in Coriolisove sile).

Sila trenja upoasni veter in ga usmeri pod kotom na izobare

6.2.1 Splona cirkulacija atmosfereSplona cirkulacija atmosfere (splono kroenje ozraja, globalna zrana

cirkulacija, planetarno kroenje zraka):- Izmenjava zranih gmot nad povrjem Zemlje zaradi razlik v prejeti energiji

Sonevega sevanja (in razlik v temperaturi in zranem tlaku) med nizkimi in visokimi geografskimi irinami.

- Je mehanizem, ki uravnava razlike med toplimi tropskimi in hladnimi polarnimi predeli.

Enocelini model splone cirkulacije atmosfereHipotetini model:- Zemlja je pokrita z vodo- Sonce je v zenitu nad ekvatorjem- Zemlja se ne vrti severna in juna Hadleyeva celica

Tricelini model splone cirkulacije atmosfereModel, ki upoteva:- Vpliv kopna- Navidezno gibanje Sonca- Rotacijo Zemlje Tricelino kroenje ozraja: Hadleyeva, Ferrelova in polarna celica

Hadleyeva celica

- Celino kroenje ozraja med ekvatorjem in povratnikoma v tropskem pasu.- Zaradi monega segrevanja in dviganje zraka nad ekvatorjem je pri tleh nizek

zrani tlak (ekvatorialna kotanja) in brezvetrje (ekvatorialne tiine, doldrums). - Zaradi dviganja toplega in vlanega zraka nastajajo veliki oblani sistemi in

vsakodnevne plohe in nevihte.- Pod tropopavzo se ohlajeni zrak razteka (antipasati) proti subtropskim G (300

S in JG), kjer se greza, segreva in sui.- Pri tleh je zato obmoje visokega zranega tlaka s ibkimi vetrovi in brezvetrjem

(subtropske tiine, konjske irine).- Iz obmoja subtropskih anticiklonov severne in june poloble se zrak pri tleh

(pasati) steka proti ekvatorju, kjer se zdrui v intertropski konvergenni coni (ITCZ).

Ferrelova celica

- Kroenje zraka med povratnikoma in teajnikoma v srednjih G.- Od subtropskih A se zrak pri tleh kot zahodniki (Ferrelovi zahodniki, glavni

zahodniki) razteka proti teajnikoma, kjer se srea s hladnimi polarnimi zranimi gmotami (polarna fronta).

- Ob frontalni ploskvi se zrak dviga (nizek zrani tlak pri tleh) in v viinah raztekaproti povratnikoma oziroma poloma.

- Ferrelova celica ni posledica razlik v ogretosti, ampak lege med Hadleyevo in polarno celico (indirektna celica).

Polarna celica- Kroenje zraka med teajnikoma in poloma v polarnem pasu.- Del zranih gmot, ki se dviga ob polarni fronti, se na viini tropopavze giba proti

poloma.- Nad poloma se greza (visok zrani tlak pri tleh) in se ob povrju kot polarni

vzhodniki razteka proti polarni fronti.

Idealizirana shema povrinskih vetrov- Zemlja kot homogeno telo

Dejavniki, ki vplivajo na dejanski potek vetrov- Rotacija Zemlje- Menjavanje kontinentov

in oceanov- Potek gorovij in ravnin- Sezonske spremembe

insolacije- Morski tokovi

Glavne komponente splone cirkulacije atmosfereIntertropska konvergenna cona (ITCZ)- irok, vzporedno z ekvatorjem potekajo pas nizkega zranega tlaka, kjer se

stekajo SV in JV pasati (S in J tropske zrane mase).- ITCZ se premika v skladu z navideznim gibanjem Sonca.Ekvatorialne tiine (doldrums)- Obmoja brezvetrja (zelo ibkih vetrov) znotraj ITCZ.Pasati- Stalni in ibki vetrovi (3-6 m/s) vzhodnih smeri (SV, JV), ki pihajo iz

subtropskih A proti ekvatorialni kotanji.- Izraziteji so nad oceani (trgovski vetrovi).- Ob V obalah oceanov so suhi (grezanje zraka), ob zahodnih obalah pa vlani.

Obmoje pasatov in ekvatorialnih tiin

Ekvatorialni zahodniki- Povrinski vetrovi nizkih G, ki nastanejo, ko pasati prekajo ekvator in dobijo

zaradi Coriolisove sile zahodno smer (poletni monsun).Subtropske tiine (konjske irine)- Obmoja brezvetrja (ibkih vetrov) v srediu subtropskih anticiklonov.Zahodniki- Vetrovi, ki prevladujejo (nad oceani) med 40 in 700 S in JG kot posledica

gibanja zraka od subtropskih anticiklonov k subpolarnim ciklonom.- Vetrovno shemo pogosto poruijo potujoe depresije- Moneji so na juni polobli, kjer ni obsenih kopnih povrin (viharne

tiridesete, besne petdesete, strane estdesete).Polarni vzhodniki- ibki vetrovi, ki pihajo iz polarnih A

proti subpolarnim C.

Kolumbova pot v Novi svet in razumevanje splonih vetrov v Atlantiku

Vetrovi v zgornjem delu troposfere- Z naraanjem viine postaja smer vetrov conalna (V-Z) in jim naraa hitrost.- Veter se pribliuje geostrofskemu vetru (rezultat gradientne in Coriolisove sile).Viinski zahodniki- Najmoneji med 30 in 400 G (v povp.: 125 km/h; v max.: nekaj 100 km/h).- Viinski zahodniki S poloble: moneji pozimi (veja temp. razlika med

tropskim in zmernim pasom).- Viinski zahodniki J poloble: manje hitrosti kot na S polobli (vodna polobla

manje temperaturne razlike med tropskim in zmernim pasom in med zimo in poletjem.

- Polarni jet stream (polarni vetrovni stren): Obmoje najmonejih zahodnikov na viini troposfere (12 km) v obmoju polarne fronte (v max.: do 800 km/h) kot posledica velikega temp. gradienta med polarnim in subtropskim zrakom.

Poloaj polarnega in subtropskega jet streama

Shema poloaja polarnega jet streama

Rossbyjevi valovi: - Meridionalni tokovi v splonih zahodnikih, ki nastanejo zaradi nehomogenosti

Zemljinega povrja (velika gorstva, razlike kopno - morje, morski tokovi).- Tokovi omogoajo prenos toplote od ekvatorja proti poloma.- Ob majhni amplitudi valovanja (prevlada zahodnika), se temperaturne amplitude

med tropskimi in polarnimi predeli poveujejo, ob nastopu meridionalnih vetrov pa se zmanjujejo.

- Na S polobli imajo Rossbyjevi valovi vejo amplitudo in krajo valovno dolino (cirkumpolarni vrtinec J poloble je manj valovit).

- Valovi veinoma potujejo v isti smeri kot piha zahodni veter, hitrost premikanja valov pa je precej manja od hitrosti vetra.

- Bistveni so za oblikovanje anticiklonalnihin ciklonalnih obmoij pri povrju (vzhodnood maksimuma vala anticiklon; vzhodnood minimuma vala ciklon).

Nastanek Rossbyjevih valov v viinskih zahodnikih S poloble.

- Subtropski jet stream (subtropski vetrovni stren): Ozek trak monih viinskih zahodnikov nad subtropskimi anticikloni, posledica velikega temp. gradienta med ekvatorialnim in subtropskim zrakom (polarna stran Hadleyevecelice).

Shematski prikaz splone cirkulacije atmosfere in poloaja glavnih jet streamov

Viinski vzhodniki:- Med 300 S in JG (ibki, maks. hitrosti do 20 km/h na 3 km viine).- Meja med zahodniki in vzhodniki (viinskimi in povrinskimi) se med letom

spreminja, ni navpina (v tropih pri tleh pihajo vzhodniki, v viinah pa zahodniki).- Vzhodniki pihajo na vseh viinah samo v manjem obmoju Zemljine atmosfere.- Tropski jet stream (tropski vetrovni stren, ekvatorialni vetrovni stren):

Poleti nad cca. 100 SG (J Azija, Indija, Afrika) kot posledica temp. razlik med vroimi celicami v teh G nad kontinenti in nekoliko manj vroimi predeli ob ekvatorju (na ekvatorialni strani Hadleyeve celice).

Vloga tropskega jet streamapri poletnem monsunu

6.2.2 Cikline spremembe v sploni cirkulaciji atmosfereEl Nio-Juna oscilacija (ENSO)- ENSO: skupno ime za souinkovanje oceana in atmosfere v ekvatorialnem

delu Pacifika in podnebne posledice na juni polobli. - El Nio: Periodien pojav toplega toka ob obalah Ekvadorja in Peruja (obiajno

okoli boia), ki je imel katastrofalne posledice za ribitvo ob obalah Peruja in Ekvadorja.

- Juna oscilacija: Spremembe v Walkerjevi cirkulaciji zraka (cirkulacija zraka v Hadleyevi celici v vzporedniki smeri med anticikloni z grezanjem zraka nad oceani in cikloni z dviganjem zraka nad kontinenti) in vremenskih znailnostih.

Obiajna atmosferska in oceanska cirkulacija v junem delu Pacifika

Hladna (normalna) faza ENSO- V junem Pacifiku poteka v vzporedniki smeri obiajna zrana cirkulacija v

Walkerjevi celici.- Pasati pihajo iz podroja visokega zranega tlaka ob obali June Amerike proti

obmoju nizkega zranega tlaka nad Indonezijo.- Vetrovi potiskajo toplo povrinsko vodo proti srednjemu delu Pacifika in Avstraliji,

kar povzroi dvigovanje hladne globinske vode ob pacifiki obali J Amerike in hladen Humboldtov tok (termoklina je blizu povrja).

- V Z delu Pacifika je povrinska voda do 8 oC topleja od V dela ogrevanje ozraja nestabilna atmosfera padavine.

- V V delu Pacifika suho podnebje zaradi grezanja zraka v anticiklonu.

Obiajne razmere v tropskem delu Pacifika

El Nio (topla faza ENSO)- Obrat v prevladujoi shemi zranega tlaka, vetrov, povrinske temperature

oceana, morskih tokov in vremenskih razmer.- Zrani tlak nad Indonezijo in Z Pacifikom naraa (sune razmere), pada pa nad

osrednjim in V delom Pacifika (obilne padavine).- Pasati oslabijo, namesto njih zano pihati zahodni vetrovi.- Povrinski oceanski tok dovaja k pacifikim obalam June Amerike toplo vodo,

termoklina se spusti do 150 m globine (Humboldtov tok oslabi).

Razmere v tropskem delu Pacifika ob El Niu

La Nia- Izrazita hladna faza ENSO.- Izrazito moni pasati, izrazito topla oceanska voda ob Indoneziji, mono dviganje

globinske vode ob obalah Peruja in Ekvadorja.

Periodinost ENSO- 3 do 10 let, povpreno vsaka 4 leta.- Pojav traja od nekaj mesecev do enega leta (izjemoma 2 leti).- Najveja intenzivnost ob koncu leta (El Nio deek, Jezuek).- Intenzivnost pojava je v zadnjih desetletjih veja (globalno segrevanje ?).- Pojav poteka e vsaj 13.000 let (rekonstrukcija s pomojo rasti koralnih

grebenov).

Razmere v tropskem delu Pacifika ob La Nii

Posledice El Nia

Klimatske (zajamejo 60% Zemlje, veino J poloble):- Poplave ob pacifiki obali J Amerike in Z obali S Amerike.- Sue v Avstraliji in Indoneziji, Srednji

Ameriki in Braziliji, J Afriki.- Poveano tevilo tropskih ciklonov

v Pacifiku.Ekonomske- Velika koda ribolovu in ribji industriji

v Peruju (zaradi tople vode izginejo obiajne vrste rib; prelov ob La Nii).

- Velika materialna koda zaradi poplav in su.

Spremembe v biosferi- Migracije obiajnih vrst rib in ptiev

v Pacifiku.- Izumiranje koral zaradi pretople vode.- Unienje gozdov zaradi poarov.

Podnebne posledice ob El Niu

Severnoatlanska oscilacija (NAO)- Nihanje v intenzivnosti azorskega anticiklona in islandskega ciklona.- Vzrok za velika vremenska nihanja pozimi v irem obmoju severnega

Atlantika od srednjega dela S Amerike preko Evrope do S Azije.

Pozitivna faza NAO- Poveana dejavnost azorskega anticiklona

in islandskega ciklona.- Poveana razlika v zranem tlaku

povzroa globlje ciklone nad Atlantikom,ki se nad Evropo pomikajo severneje.

- To povzroa mileje in bolj vlane zimev Evropi ter mrzle in suhe zime v severniKanadi in na Grenlandiji.

- V Sredozemlju je bolj suno.

Posledice pozitivne faze NAO

Negativna faza NAO

- Zmanjana dejavnost azorskega anticiklona in islandskega ciklona.- Zaradi zmanjanega gradienta zranega tlaka so cikloni nad Atlantikom manj

pogosti in plitveji.- Prevladujoe poti ciklonov so juneje

in bolj v smeri ZV.- V Sredozemlju je bolj vlano, v Severni

Evropi pa suho in mrzlo vreme.

Posledice negativne faze NAO

Indeks NAO

6.2.3 Regionalni in lokalni vetrovi

Monsuni- Vetrovi z izrazitim menjavanjem smeri glede na toplo in hladno obdobje

leta (mausim arabsko, letni as, sezona).- Znailni so za tropske in subtropske predele, kjer prihaja do sezonskih razlik

v zranem tlaku med kopnim in blinjimi oceani zaradi razlinega segrevanja vodnih in kopenskih gmot.

- Povezani so s sezonskim spreminjanjem poloaja intertropskekonvergenne cone in z njo povezanimi pasati.

- Pri Indijskem monsunu imata pomembno vlogo tudi subtropski in tropski(ekvatorialni) jet stream.

- Obmoja z izrazito monsunsko cirkulacijo zraka: J in JV Azija, tropski in subtropski del Afrike, Indonezijsko otoje in S Avstralija.

Obmoja z monsuni

Monsunsko deevje (Bombay)

Indijski (Azijski) monsun- Zimski monsun: ITCZ in ekvatorialna kotanja sta J od ekvatorja, od obmoja

visokega tlaka nad Azijo in Gangekim niavjem pihajo ez J in JV Azijo suhi in hladni vetrovi severnih smeri (zimski monsun SV pasati). Izpod J kraka subtropskega jet streama se zrak spua in konvergira J od Himalaje (vzdruje obmoje visokega zranega tlaka).

Zimski monsun

- Poletni monsun: Nad Azijo in J od Himalaje se oblikujeta obmoji nizkega zranega tlaka, globoko v J Azijo se pomakne tudi ITCZ. Od obmoja visokega zranega tlaka iznad Indijskega oceana J od ekvatorja pihajo proti obmojem nizkega tlaka J pasati (poletni monsun JV pasati, ki prestopijo ekvator ekvatorialni zahodniki), ki se nad morjem navlaijo in prinaajo J Aziji obilne padavine. Tropski (ekvatorialni) jet strem J od Himalaje pospeuje konvergiranje zraka v tem obmoju in vzdruje obmoje z nizkim tlakom.

Poletni monsun

Fenski vetrovi

- Suhi, topli vetrovi, ki pihajo na zavetrni strani gorskih pregrad.- So posledica sprememb temperature (zvianje temperature) in vlage

(znianje RV) zraka.- Kot fen (foehn, fn) poznani v alpskem delu Evrope (S in J fen).- Pojavljajo se tudi v drugih gorstvih sveta:

Chinook: zahodnik, V podgorje Skalnega gorovja od Mehike do Kanade Santa Ana: SV, v Kaliforniji pod Sierro Nevado, Zonda: SZ, vzhodno predgorje Andov v Argentini in Urugvaju Samun (Samoon): SZ veter s Kurdistanskega viavja v Iranu

Dva naina nastanka fena: Fen zaradi padavin na privetrni strani pregrade Viinski fen

Fen zaradi padavin na privetrni strani gorske pregrade

1. Pregrada sili dotekajo zrak k dvigovanju - adiabatno ohlajanje (10 /100m), ne nastajajo oblaki.

2. Zrak se ohlaja do temp. rosia (kondenzacijski nivo prisilnega dviga).- Vedno ve vodne pare se kondenzira, nastajajo oblaki, padavine.- Nianje absolutne vlage, relativna je 100%.

- Sproa se latentna toplota, ki zavira ohlajanje (0,50/100 m).

3. Zrane mase doseejo najvejo viino oblaki se zanejo razkrajati.4. S padavinami na privetrni strani se del kondenzirane vode izloi, ostanek vode na

zavetrni strani izhlapi do toke 4 zrak je tu topleji in lahko sprejme ve vodne pare. Od tu naprej se nenasien zrak spua in ogreva za 1 0C/100 m.

5. Topleji in bolj suh (manj vlaen) zrak kot na zaetku.

Viinski fen

- Zajezen hladen zrak na privetrni strani pregrade.

- Horizontalni gradient pritiska preibek, da bi hladen zrak potisnil ez pregrado.

- Hladen zrak oblei pred pregrado.

- Zrani tokovi so le v toplejem zraku nad hladnim zrakom.

- Na zavetrni strani pregrade se topleji zrak spua, se segreva, vlanost zraka se zniuje.

- Ob vznoju pregrade piha topel in suh fen.

Vremenske razmere ob fenu na obmoju slovenskih Alp Severni (anticiklonalni) fen

Ciklon (NZP) juno in vzhodno od Alp, anticiklon (VZP) pa SZ od Alp. V Sloveniji znan kot karavanki fen (karavanka burja) zrak se ob SZ

vetrovih pretaka preko Julijskih Alp, Karavank in Kamniko-Savinjskih Alp na drugo stran.

Najpogosteji pod Karavankami, v dolini Save Bohinjke in Dolinke, podKamniko-Savinjskimi Alpami, v Logarski dolini, pod Pohorjem.

Juni (ciklonalni) fen Ciklon nad SZ Evropo, anticiklon nad Sredozemljem ali vzhodno od Alp. Ob junih vetrovih nastane pri nas fen na zavetrni strani alpsko-dinarske

pregrade (pod Gorjanci, Javorniki, v Bohinju,...) Ni tako izrazit

Fenski zid nad Kamniko-Savinjskimi Alpami ob severnem fenu

Vplivi in posledice fenskih vetrov

Moan porast temperature (za 10 0C in ve) v Alpah pozimi juni fen prinese odjugo in pospei taljenje snega (sneni plazovi).

ist zrak, odlina vidljivost (znailni leasti oblaki na nebu). Izsuevanje zraka poveana nevarnost poarov. Poveana transpiracija nevarnost fizioloke sue pri rastlinah. Lokalno lahko dosega velike hitrosti pokodbe na vegetaciji in objektih

(vetrolomi). Negativen vpliv na lovekovo poutje (motnje koncentracije, glavoboli).

Katabatni (katabatini, padajoi, spuajoi) vetrovi- Ime se uporablja za mone spuajoe vetrove (tehnino je vsak

spuajo tok zraka katabatni veter).- Nastanejo kot posledica odtekanja za gorskimi pregradami zajezenega

hladnega zraka ali spuanja hladnega zraka z gorskih planot.- Katabatni vetrovi po svetu:

- Antarktini in Grenlandski katabatni veter- Columbia Gorge wind (veter s Kolumbijskega viavja v ZDA)- Mistral (veter s centralnega masiva v Franciji po dolini Rhone)- Burja (vzhodna obala Jadranskega morja)

Shematini prikaz nastanka katabatnega vetra

Burja Suh, hladen, moan in sunkovit veter iz vzhodnega kvadranta (obiajno SV),

piha vzdol jadranskega Primorja, od Trakega do Medovskega zaliva. Vzroki za nastanek so v meteorolokih in reliefnih razmerah jadranskega

primorja. Dinarska pregrada louje topel primorski zrak od hladnega v notranjosti

zajezen hladen zrak se preliva preko pregrade, spua proti toplejemu morju ter se ob tem segreva (1 0C/100 m).

Najmoneja v zimskem asu zrak nad celino je hladneji, nad morjem precej topleji.

Ob spuanju dosee hitrosti tudi do 200 km/h V Sloveniji piha JZ od rte Snenik Javorniki Nanos Trnovski gozd

Banjice Korada.

Prelivanje hladnega celinskega zraka ez Trnovski gozd in razkrajanje burjinega oblaka.

Tipi burje glede na vremensko situacijo ob nastanku: Anticiklonalna oz. vedra burja:

Anticiklon nad V in JV Evropo, ciklonsko obmoje nad Sredozemljem. Razmere najpogosteje nastopijo pozimi, zaradi stabilnosti obmoja

visokega zranega tlaka lahko taka burja traja tudi ve dni. Izredno mona in sunkovita. Prinese lepo, suho in mrzlo vreme, zato tudi ime vedra burja.

Cikonalna oz. mrana burja: Anticiklon nad SV Evropo, ez Jadran potuje od SZ proti JV ciklon. Na JV Jadranu piha jugo, na SZ

pa mrana burja prinaa padavine in tudi sneg do obale.

Ne traja dalj od enega dneva, pogosto le nekaj ur.

Vremenska situacija ob moni burji (21.1.1992)

Tipi burje glede na vzroke za premikanje zraka Zajezitvena

Med zranima masama na obeh straneh dinarske pregrade je prisotna le temperaturna razlika (barinega gradinta ni oziroma je majhen).

Nastopi zlasti pozimi po kotlinah nad celino se tvorijo jedra hladnega zraka, nad primorjem je topleji zrak.

Razlika v pritiskih je posledica zajezitve hladnega zraka za pregradami. Gradientna

Temperaturne razlike zranih mas na obeh straneh pregrad ni oziroma je majhna, vzrok za premikanje zranih mas je velik barini gradient.

Zrane mase se ne spuajo le ob pobojih ampak enakomerno po irem obmoju. Zajezitveno gradientna

Na celinski strani dinarske pregrade je jedro hladnega zraka, na primorski strani pregrade so vije temp. + moan gradient zranega tlaka (nad notranjostjo je visok zrani tlak, nad primorjem nizek) - najpogosteji tip burje.

Gradientno zajezitvena Temperaturna razlika zraka med obema stranema pregrade je manja, temperatura

spuajoega se zraka se hitro izenai s temperaturo okolikega zraka. Vertikalen pospeek hitro izgine in gibanje zraka se nekaj asa vzdruje le zaradi

vztrajnosti. Nadaljnje gibanje zranih mas zagotavlja horizontalni gradient, ki odvaja zrak proti

zahodnemu kvadrantu.

Posebne lastnosti burje Suh veter

Posledica tega je manja oblanost nad primorsko, visoke krake planote in hribovja so ostra lonica med oblanim in padavinskim vremenom za pregradami in jasnim vremenom nad primorjem.

Padavine so redke Obiajno le ob zaetku burje (ko je proces pred burjo povzroal obilne

padavine) Mona burja iz zaledja prinaa dene kaplje (sneinke) vse do morja

alohtone padavine. Ne sega vije od reliefnih ovir pri nas redko nad 1400 m. Dolgotrajneja in moneja je pozimi tekom dneva dosee najvejo mo

obiajno zjutraj. Vpliv na ivljenje in pokrajino vetrovne kronje dreves, veja sunost

(poari), arhitekturne posebnosti (kamenje na strehah, brez oken in vrat na burjini strani hi, teave v prometu (zapore cest, zameti, ovirana hoja).

Vetrovna kronja zaradi burje (Trnovski gozd)

Opozorilo na mono burjo na primorski AC

Termini vetrovi

Razvijejo se v anticiklonih, ob jasnem in stabilnem vremenu, ko so sploni vetrovi ibki in kot posledica specifinih lokalnih razmer.

Razlino segrevanje in ohlajanje povrja zrane mase razlinih temperatur in gostot horizontalne razlike v pritisku.

Odvisni od dnevnega asa, imajo znailen dnevni hod. Pihajo na kratke razdalje zanemarljiva sta vpliva deviacijske in centrifugalne

sile. Pihajo v prizemni plasti ozraja pomemben je vpliv trenja. Dosegajo majhne hitrosti veinoma do 3 (5) m/s.

Obalna zrana cirkulacija Gibanje zraka zaradi dnevnih in nonih temperaturnih razlik med morjem

(jezeri) in kopnim. Intenzivneje ogrevanje in ohlajanje kopna (manja toplotna kapaciteta

povrja, slaba prevodnost toplote v nije plasti, tanji aktivni sloj - < 1m). Morje velik rezervoar toplote se poasneje ogreva in ohlaja (veji

albedo, sevanje prodre do 20 m globoko ogreva se veja vodna masa). Razlino ogrevanje kopna in morja se kae v dnevnem in letnem kolebanju

temperature zraka meanje razlino ogretih zranih mas vetrovi. ez dan veter z morja na kopno

maestral (mornik, zmorec). Ponoi veter s kopna na morje

burin (kopnik).

Odnos med temp. zraka, hitrostjo vetra in ohladitvenim indeksom ob obalni zrani cirkulaciji (Letalie Portoro, 22.-26.7.1992)

Nad kopnim se zrak segreva in dviga (niji tlak) z morja (viji tlak) doteka hladneji zrak.

Segret zrak se vraa nad morje, ohlaja in spua.

Maestral - mornik Burin - kopnik

Kopno se hitreje ohlaja kot morje (viji tlak) hladen zrak iznad kopna se zane stekati nad topleje morje (niji tlak).

Hladen zrak se nad morjem segreva in dviga.

Vzpostavi se krono gibanje zraka

Vir: Vuet, 2001 Vir: Vuet, 2001

Poboni in dolinski vetrovi

Mehanizem nastanka podoben kot pri obalnih vetrovih. Pomembno vlogo imata kratkovalovno sevanje Sonca, ki segreva poboja

in dolgovalovno sevanje, preko katerega se vije leei (osojni) predeli povrja ohlajajo.

Pihajo v gorskih in hribovskih dolinah ob jasnem in stabilnem vremenu. ez dan veter po s Soncem obsijanih pobojih navzgor dolnik (nad

vrhovi nastajajo kopasti oblaki). Ponoi veter z ohlajenih grebenov navzdol gornik. Ob stiku zranih mas s tlemi se pojavi trenje, ki omejuje hitrost pobonih

vetrov - obiajno so to ibki vetrovi. Podobno kot obalna zrana cirkulacija nakazujejo nadaljevanje jasnega in

stabilnega vremena.

ez dan piha veter iz dolin zrak se ob prisojnih in ogretih pobojih dviga navzgor (dolnik vzponski anabatski veter).

Ob dovolj vlanem zraku na vrhovih nastaja kopasta oblanost.

Ponoi piha veter po pobojih navzdol zaradi ohlajanja vijih predelov se zrak nad povrjem ohlaja.

Hladen in teji zrak se spua (gornik spuajokatabatski veter).

Princip nastanka dolnika

Princip nastanka gornika