farmakoterapija astme

FARMAKOTERAPIJA ASTME

prof.dr. Aleš Mrharprof.dr. Aleš Mrhar

mag. Mateja Praprotnik, mag.farmmag. Mateja Praprotnik, mag.farm

Epidemiologija astme

Prevalenca astme je v razponu od 1 do 10% vsega prebivalstva,Prevalenca astme je v razponu od 1 do 10% vsega prebivalstva, pri otrocih znaša prevalenca do 30%.pri otrocih znaša prevalenca do 30%. pri odraslih znaša prevalenca do 5%.pri odraslih znaša prevalenca do 5%. V ZDA prevalenca astme narašča zadnjih dvajset let, V ZDA prevalenca astme narašča zadnjih dvajset let, v vseh starostnih v vseh starostnih skupinahskupinah:: lleta 1980 je bila prevalenca astme 30,7 oseb/1000 prebivalcev,eta 1980 je bila prevalenca astme 30,7 oseb/1000 prebivalcev, leta 1993/94 je znašala 53,8 oseb/1000 prebivalcev,leta 1993/94 je znašala 53,8 oseb/1000 prebivalcev, leta 1995 je znašala 56,8 oseb/1000 prebivalcev.leta 1995 je znašala 56,8 oseb/1000 prebivalcev.


Popolnih epidemioloških podatkov o astmi v Sloveniji nimamo. Popolnih epidemioloških podatkov o astmi v Sloveniji nimamo.

O pogostosti astme v Sloveniji sklepamo po številu O pogostosti astme v Sloveniji sklepamo po številu bolnišničnih zdravljenj te bolezni.bolnišničnih zdravljenj te bolezni. Po nepopolnih podatkih je pogostost astme v Sloveniji:Po nepopolnih podatkih je pogostost astme v Sloveniji: v otroški dobi do 4% populacije, v otroški dobi do 4% populacije,

pri odrasli populaciji okrog 1,5%,pri odrasli populaciji okrog 1,5%,


UUmrljivost za astmo je manj proučevana.mrljivost za astmo je manj proučevana. V razvitem svetu je umrljivosti za astmo V razvitem svetu je umrljivosti za astmo precejprecej stabiln stabilnaa in in sorazmerno majhnsorazmerno majhna.a.

Umrljivost Umrljivost narašča narašča v ZDA, zav ZDA, zadnjih 20 let za 25%.dnjih 20 let za 25%. Umrljivost zaradi astme se v Sloveniji zmanjšujeUmrljivost zaradi astme se v Sloveniji zmanjšuje:: lleta 1975 je zaradi astme umrlo 80 bolnikov,eta 1975 je zaradi astme umrlo 80 bolnikov, leta 1980 je leta 1980 je zaradi astme zaradi astme umrlo 94 bolnikovumrlo 94 bolnikov,, leta 1994 je zaradi astme umrlo 31 bolnikov.leta 1994 je zaradi astme umrlo 31 bolnikov.

Večina bolnikov, ki so umrli je bilo starih nad 65 let.Večina bolnikov, ki so umrli je bilo starih nad 65 let.

Definicija astme

Astma je bolezen, ki jo označuje kronično vnetje dihalnih potiAstma je bolezen, ki jo označuje kronično vnetje dihalnih poti..

Pri vnetju Pri vnetju sodelujejo številne celice, zlasti mastociti, eozinofilci in limfociti-T. sodelujejo številne celice, zlasti mastociti, eozinofilci in limfociti-T.

Vnetje povzroči pri občutljivih osebah ponavljajoče simptome: Vnetje povzroči pri občutljivih osebah ponavljajoče simptome: kašelj,kašelj, piskanje,piskanje, dušenje in dušenje in tiščanje v prsnem košutiščanje v prsnem košu

Simptomi so navadno najbolj izražSimptomi so navadno najbolj izražeeni ponoči in v zgodnjih jutranjih urahni ponoči in v zgodnjih jutranjih urah..OObičajnobičajno so simptomi so simptomi povezani s pomembno, variabilno obstrukcijo v povezani s pomembno, variabilno obstrukcijo vdihalih. Z vnetjem je povezana bronhialna preodzivnost na številne dražljajedihalih. Z vnetjem je povezana bronhialna preodzivnost na številne dražljaje..

Bronhialna preodzivnost

TemTem močnejše je vnetje, toliko bolj je izražena bronhialna preodzivnost. močnejše je vnetje, toliko bolj je izražena bronhialna preodzivnost. Bronhialno preodzivnost ugotovimo pri skoraj vseh bolnikih z astmo.Bronhialno preodzivnost ugotovimo pri skoraj vseh bolnikih z astmo.

Nespecifična bronhialna preodzivnostNespecifična bronhialna preodzivnost

Večina bolnikov z astmo se z bronhospazmom odzove na inhalacijeVečina bolnikov z astmo se z bronhospazmom odzove na inhalacije histaminahistamina metaholinametaholina žveplovega dioksidažveplovega dioksida na hladen zrak in telesni naporna hladen zrak in telesni napor

Našteti dejavniki, v enakem odmerku, pri zdravih ljudeh ne povzročijoNašteti dejavniki, v enakem odmerku, pri zdravih ljudeh ne povzročijoreakcije ali sprožijo lereakcije ali sprožijo le nepomemben bronhospazem. nepomemben bronhospazem.

Bronhialna preodzivnost

Specifična bronhialna preodzivnostSpecifična bronhialna preodzivnost

Inhalacije alergenov sprožijo bronhospazem le pri bolnikih z astmo, Inhalacije alergenov sprožijo bronhospazem le pri bolnikih z astmo, ki so nanje občutljivi.ki so nanje občutljivi.

Za dokaz in kvantificiranje bronhialne preodzivnosti se uporabljajo Za dokaz in kvantificiranje bronhialne preodzivnosti se uporabljajo bronhialni provokacijski testi.bronhialni provokacijski testi. Od provokativnih snovi sta najboljOd provokativnih snovi sta najboljproučevana histamin in metaholin.proučevana histamin in metaholin.

Bolniki s hujšo stopnjo bronhialne preodzivnostBolniki s hujšo stopnjo bronhialne preodzivnostii imajo težje oblike astmeimajo težje oblike astme porabijo več zdravil in porabijo več zdravil in imajo imajo večjvečjoo cirkadian cirkadianoo variabilnost zožitve bronhijev variabilnost zožitve bronhijev

Cirkadiana variabilnost astme

Cirkadiana variabilnost simptomov in zožitev bronhijev sta Cirkadiana variabilnost simptomov in zožitev bronhijev sta značilna za astmo.značilna za astmo.

Zožitev bronhijev je pri bolnikih z astmo najintenzivnejša med drugoZožitev bronhijev je pri bolnikih z astmo najintenzivnejša med drugoin četrto uro zjutrajin četrto uro zjutraj.. PPovečaoveča se se norma normalnolno cirkadian cirkadianoo nihanj nihanjee bronhialnega tonusa.bronhialnega tonusa. Pri zdravem človeku nihanje ne presega 10% vrednosti posameznihPri zdravem človeku nihanje ne presega 10% vrednosti posameznihpparametrovarametrov pljučne funkcijepljučne funkcije, , zato se tehzato se teh oscilacij ne zaveda. oscilacij ne zaveda. Pri bolnikih z astmo amplitude cirkadianih nihanj dosežejo 50%.Pri bolnikih z astmo amplitude cirkadianih nihanj dosežejo 50%.

Takšna nihanja povzročijo pri bolnikih z astmoTakšna nihanja povzročijo pri bolnikih z astmo,, nočno astmo, nočno astmo, ki jo ima vsaj 50% bolnikov. ki jo ima vsaj 50% bolnikov.

K nočni astmi K nočni astmi dodatno prispeva:dodatno prispeva: nočno povečanje holinergičnega tonnočno povečanje holinergičnega tonusausa nočno zmanjšanje izločanja adrenalina ter kortizola.nočno zmanjšanje izločanja adrenalina ter kortizola.

Smrt zaradi astme je najpogostejša v zgodnjih jutranjih urah.Smrt zaradi astme je najpogostejša v zgodnjih jutranjih urah.


Cirkadiano variabilnost ocenjujemo s serijskimi merjenCirkadiano variabilnost ocenjujemo s serijskimi merjenji nji največjega ajvečjega pretoka zraka med izdihom (PEF).pretoka zraka med izdihom (PEF).

CirCirkkadiano variabilnost ocenimo z vsaj dvemi merjenjiadiano variabilnost ocenimo z vsaj dvemi merjenji PEF PEF na dan, na dan, zjutraj in zvečer,zjutraj in zvečer, pred uporabpred uporabo in po uporabi bronhodilatatorja.o in po uporabi bronhodilatatorja. Amplituda, ki presega 20%, je značilna za astmo.Amplituda, ki presega 20%, je značilna za astmo.

Takšne meritve pogosto razkrijejo presenetljivo variabilnost astme.Takšne meritve pogosto razkrijejo presenetljivo variabilnost astme.


Bronhialna preodzivnost v veliki meri določa aBronhialna preodzivnost v veliki meri določa amplitude mplitude cirkadianih nihanj zožitve bronhijevcirkadianih nihanj zožitve bronhijev.. Čim večja je preodzivnost, tem večje amplitute v pljučni funkciji ima bolnikČim večja je preodzivnost, tem večje amplitute v pljučni funkciji ima bolnik.. CCirkadiana variabilnost astme irkadiana variabilnost astme je je toliko bolj izražena, toliko bolj izražena, kolikor močnejše je vnetje bronhijev. kolikor močnejše je vnetje bronhijev. Povečana pogostost nočne astme kaže na povečano vnetje bronhijev. Povečana pogostost nočne astme kaže na povečano vnetje bronhijev.

Velikost amplitude cirkadianegaVelikost amplitude cirkadianega nihanja in velikost bronhialne nihanja in velikost bronhialne preodzivnosti odražata jakost astmatskega vnetja bronhijevpreodzivnosti odražata jakost astmatskega vnetja bronhijev..

Klasifikacija astme

Astmo po funkcijskih in kliničnih kazalcih razdelimo na:Astmo po funkcijskih in kliničnih kazalcih razdelimo na: intermitentno astmointermitentno astmo blago persistentno astmoblago persistentno astmo zmerno persistentno astmozmerno persistentno astmo hudo persistentno astmohudo persistentno astmo Klasifikacija astme določa:Klasifikacija astme določa: diagnostičndiagnostičnii postopek postopek terapevtski poseg terapevtski poseg opredeljuje prognozo bolezniopredeljuje prognozo bolezni Stopnjo persistentne astme ocenjujemo s:Stopnjo persistentne astme ocenjujemo s: simptomisimptomi pljučno funkcijo pljučno funkcijo porabo zdravilporabo zdravil

Ocena hudosti persistentne astme

Ocena hudosti persistentne astme pred zdravljenjemOcena hudosti persistentne astme pred zdravljenjem

Hudost astme ocenimo pred zdravljenjem, ali če bolnik prejema Hudost astme ocenimo pred zdravljenjem, ali če bolnik prejema samo bronhodilatator.samo bronhodilatator.

Ni nujno, da so pri bolniku prisotni vsi simptomi in znaki. Ni nujno, da so pri bolniku prisotni vsi simptomi in znaki.

Hudost astme določimo glede na najhujši simptom ali znak.Hudost astme določimo glede na najhujši simptom ali znak.

Ocena hudosti persistentne astme ob zdravljenju s protivnetnimi zdraviliOcena hudosti persistentne astme ob zdravljenju s protivnetnimi zdravili

Ob zdravljenju astme s protivnetnimi zdravili opredelimo hudost astme Ob zdravljenju astme s protivnetnimi zdravili opredelimo hudost astme glede na odziglede na odziv v na trenutno predpisana zdravilana trenutno predpisana zdravila..

Tabela 1: Ocena hudosti persistentne astme

STOPNJA SIMPTOMI POSLABŠANJA ASTME

NOČNA ASTMA

PLJUČNA FUNKCIJA

1. stopnjaIntermitentna astma

simptomi občasno, < 1 krat tedensko

občasna, kratka in blaga

< 10 krat letno FEV1 ali PEF > 80% normalne vrednostivariabilnost PEF < 20%

2. stopnjaBlaga persistentna astma

simptomi < 1 krat dnevno

redka, lahko motijo spanje

> 2 krat mesečno

FEV1 ali PEF > 80% normalne vrednostivariabilnost PEF 20-30%

3.stopnjaZmerna persistentna astma

simptomi vsak dan

pogosta, lahko motijo spanje ali telesne aktivnosti

> 1 krat tedensko

FEV1 ali PEF 60-80% variabilnost PEF > 30%

4.stopnjaHuda persistentna astma

kontinuirani simptomi

zelo pogosta pogosta, večkrat na noč

FEV1 ali PEF < 60% normalne vrednostivariabilnost PEF > 30%

Ocena hudosti persistentne astme

Bolnika, ki se zdravi z zdravili za blago persistentno astmo, in ima še Bolnika, ki se zdravi z zdravili za blago persistentno astmo, in ima še vedno simptome, uvrstimo v zmerno persistentno astmo. vedno simptome, uvrstimo v zmerno persistentno astmo.

Bolnika, ki se zdravi z zdravili za zmerno persistentno astmo, in ima še Bolnika, ki se zdravi z zdravili za zmerno persistentno astmo, in ima še vedno simptome, uvrstimo v težko persistentno astmo. vedno simptome, uvrstimo v težko persistentno astmo.

Bolnik, ki se zdravi z zdravili, za eno od težavnostnih stopenj astme in je Bolnik, ki se zdravi z zdravili, za eno od težavnostnih stopenj astme in je brez težav, imabrez težav, ima ustrezna zdravila za težavnostno stopnjo astme ali pa ima ustrezna zdravila za težavnostno stopnjo astme ali pa ima teh zdravil celo preveč.teh zdravil celo preveč.

Ogrožajoči dejavniki za nastanek astme

AlergeniAlergeni

Inhalacija alergenaInhalacija alergena povzročipovzroči takojšnjo bronhialno obstrukcijo in/alitakojšnjo bronhialno obstrukcijo in/ali pozno reakcijo z obstrukcijo čez nekaj ur pozno reakcijo z obstrukcijo čez nekaj ur povzroči ali poveča bronhialno preodzivnostpovzroči ali poveča bronhialno preodzivnost

Po enkratnem stiku z alergenom bronhialna preodzivnost Po enkratnem stiku z alergenom bronhialna preodzivnost lahko traja več tednov. lahko traja več tednov.

Večina bolnikov z astmo, 75-85%, ima pozitivne kožne teste Večina bolnikov z astmo, 75-85%, ima pozitivne kožne teste z inhalacijskimi alergeni. z inhalacijskimi alergeni.


Pomembni alergeni Pomembni alergeni pelodi (trave, drevesa, pleveli)pelodi (trave, drevesa, pleveli) živali (pes, mačka, konj, ovca)živali (pes, mačka, konj, ovca) dom (pršica, hišni prah, molj, ščurki) dom (pršica, hišni prah, molj, ščurki) plesni (Alternaria, Aspergillus, Cladosporium, Mucor)plesni (Alternaria, Aspergillus, Cladosporium, Mucor) redkeje hrana (ribe, raki, moka, mleko, jajca, orehi)redkeje hrana (ribe, raki, moka, mleko, jajca, orehi) aditivi v hrani (tartrazin, benzoati, bisulfiti, glutamat,aditivi v hrani (tartrazin, benzoati, bisulfiti, glutamat, snovi v bivalnemsnovi v bivalnem okolju, ki niso alergeni, vendar vplivajo na potek astme, okolju, ki niso alergeni, vendar vplivajo na potek astme,

tobačni in lesni dim, močne vonjave, kozmetika tobačni in lesni dim, močne vonjave, kozmetika osvežilci prostorov, para pri kuhanju, dim pri cvrtju, čistila in barve, osvežilci prostorov, para pri kuhanju, dim pri cvrtju, čistila in barve,

ozon in žveplov dioksid.ozon in žveplov dioksid.


Infekcije dihalInfekcije dihalOkužbe z virusi, klamidijami in mikoplazmo povzročijo poslabšanje astme.Okužbe z virusi, klamidijami in mikoplazmo povzročijo poslabšanje astme.Bakterijske okužbe le redko povzročijo poslabšanje astme.Bakterijske okužbe le redko povzročijo poslabšanje astme.

NaporNaporHladen in suh zrak, ki pride v dihalne poti med fizičnim naporom, Hladen in suh zrak, ki pride v dihalne poti med fizičnim naporom, povzroči bronhospazem pri osebi z bronhialno preodzivnostjo.povzroči bronhospazem pri osebi z bronhialno preodzivnostjo.

Psihološki dejavnikiPsihološki dejavnikiPsihološki dejavniki ne povzročajo astme, lahko pa pomembno vplivajo Psihološki dejavniki ne povzročajo astme, lahko pa pomembno vplivajo na težo, pogostost in trajanje simptomov ter vodenje in prognozo bolezni. na težo, pogostost in trajanje simptomov ter vodenje in prognozo bolezni.

NosečnostNosečnostStabilnost astme se pri tretjini bolnic med nosečnostjo izboljša, Stabilnost astme se pri tretjini bolnic med nosečnostjo izboljša, pri tretjini se poslabša, pri tretjini se ne spremeni.pri tretjini se poslabša, pri tretjini se ne spremeni.


ZdravilaZdravilanesteroidna protivnetna zdravila,nesteroidna protivnetna zdravila,antagonisti adrenergičnih receptorjev β2,antagonisti adrenergičnih receptorjev β2,ACE inhibitorji, ACE inhibitorji, pirazolonski analgetiki.pirazolonski analgetiki.

Rinitis, sinusitis, nosni polipiRinitis, sinusitis, nosni polipiBolezni nosu in obnosnih votlin poslabšajo astmo. Bolezni nosu in obnosnih votlin poslabšajo astmo. Sekret, ki zateka v nazofarinks sproži kašelj, Sekret, ki zateka v nazofarinks sproži kašelj, možna je tudi aspiracija v spodnje dihalne poti.možna je tudi aspiracija v spodnje dihalne poti.

Gastroezofagealni refluksGastroezofagealni refluksPri bolnikih z astmo je pogostost gastroezofagealnega refluksa Pri bolnikih z astmo je pogostost gastroezofagealnega refluksa vsaj trikrat večja kot v splošni populaciji.vsaj trikrat večja kot v splošni populaciji.Gastroezofagealni refluks lahko povzroči kašelj, čeprav bolnik nima astme. Gastroezofagealni refluks lahko povzroči kašelj, čeprav bolnik nima astme. Poslabšanje astme pogosteje sproži epizodo refluksa kot pa obratno.Poslabšanje astme pogosteje sproži epizodo refluksa kot pa obratno.Pri nekaterih bolnikih zdravljenje refluksa ugodno vpliva na potek astmePri nekaterih bolnikih zdravljenje refluksa ugodno vpliva na potek astme..

Diagnoza astme

Diagnoza astme temelji naDiagnoza astme temelji na podatkih iz anamnezepodatkih iz anamneze telesnem pregledutelesnem pregledu meritvah pljučne funkcijemeritvah pljučne funkcije

Anamneza vsebuje podatkeAnamneza vsebuje podatke simptomisimptomi vzorec pojavljana simptomovvzorec pojavljana simptomov dejavniki, ki poslabšajo stanje astmedejavniki, ki poslabšajo stanje astme razvoj bolezni in zdravljenjerazvoj bolezni in zdravljenje anamneza prejšnjih boleznianamneza prejšnjih bolezni

Diagnoza astme

Telesni pregledTelesni pregled prisotnost rinitisaprisotnost rinitisa znaki atopije, znaki atopije, frekvenca dihanja,frekvenca dihanja, dihalni zvokidihalni zvoki

Meritve pljučne funkcijeMeritve pljučne funkcije vitalna kapaciteta (VK)vitalna kapaciteta (VK) forsirana vitalna kapaciteta (FVC)forsirana vitalna kapaciteta (FVC) forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi izdiha (FEV1),forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi izdiha (FEV1), največji pretok največji pretok zraka zraka med izdihom (PEF)med izdihom (PEF) plinska analiza krvi in še nekatere drugi testi plinska analiza krvi in še nekatere drugi testi

Zdravljenje astme

Z zmanjšanjem vnetja se astma klinično in funkcijsko izboljša.Z zmanjšanjem vnetja se astma klinično in funkcijsko izboljša.

Vnetje zmanjšamo z odstranitvijo alergenov in z zdravljenjem z zdravili.Vnetje zmanjšamo z odstranitvijo alergenov in z zdravljenjem z zdravili.

Zdravila za zdravljenje astme

Zdravila za dolgotrajni nadzor astmeZdravila za dolgotrajni nadzor astmeUporabljajoUporabljajo se se dnevno za dosego in ohranjanje nadzora nad dnevno za dosego in ohranjanje nadzora nad persistentno astmo. persistentno astmo. peroralni peroralni glukokortikoidiglukokortikoidi inhalacijski glukokortikoidiinhalacijski glukokortikoidi kromoglicinska kislinakromoglicinska kislina nedokromil nedokromil dolgo delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev dolgo delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev teofilinteofilin antagonisti levkotrienskih receptorjevantagonisti levkotrienskih receptorjev

Zdravila za hitro olajšanje Zdravila za hitro olajšanje Uporabljajo se zUporabljajo se za hitro olajšanje akutne obstrukcije dihal in a hitro olajšanje akutne obstrukcije dihal in spremljajočih simptomov. spremljajočih simptomov. kratko delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev kratko delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev antiholinergikiantiholinergiki sistemski glukokortikoidisistemski glukokortikoidi

1.stopnja Intermitentna astma

Pri astmi ob naporu športnikov je primerno zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikoidi. Za poskus z antagonisti levkotrienskih receptorjev se odločimo pri dovolj motečih simptomih.

Kratko delujoči inhalacijski agonist adrenergičnih receptorjev po potrebi, ob simptomih, pred fizičnim naporom ali izpostavljenostjo alergenu. Intenziteta zdravljenja je odvisna od težavnostne stopnje poslabšanja. Uporaba kratko delujočega inhalacijskega agonista adrenergičnih receptorjev več kot 2x tedensko je znak za uvedbo zdravil za dolgotrajni nadzor astme.

2.stopnja Blaga persistentna astma

Dnevna uporaba: nizka doza inhalacijskega glukokortikoida. Pri bolnikih pri katerih pričakujemo nesodelovanje pri zdravljenju z inhalacijskimi glukokortikoidom uporaba antagonista levkotrienskih receptorjev. Kombinacija dolgo delujočega agonista adrenergičnih receptorjev in inhalacijskega glukokortikoida pri bolnikih pri katerih pričakujemo nesodelovanje pri zdravljenju s samim inhalacijskim glukokortikoidom, in pri bolnikih z izrazito astmo ob naporu.

Kratko delujoči inhalacijski agonist adrenergičnih receptorjev po potrebi, ob simptomih, vendar ne več kot 3-4x/dan. Intenziteta zdravljenja je odvisna od težavnostne stopnje poslabšanja. Dnevna uporaba kratko delujočega inhalacijskega agonista adrenergičnih receptorjev ali njegova povečana uporaba kaže na potrebo po uvedbi dodatnih zdravil za dolgotrajni nadzor astme.

3.stopnja Zmerna persistentna astma

Dnevna uporaba: inhalacijski glukokortikoid (200-500 g) ali kombinacija inhalacijskega glukokortikoida (200-500g) in dolgo delujočega agonista adrenergičnih receptorjev . V primeru še vedno nestabilne astme dodatek antagonista levkotrienskih receptorjev.

Kratko delujoči inhalacijski agonist adrenergičnih receptorjev po potrebi. Inhaliranje, po potrebi v primeru simptomov, vendar ne več kot 3-4x/dan. Intenziteta zdravljenja je odvisna od težavnostne stopnje poslabšanja. Povečana poraba kratko delujočega inhalacijskega agonista adrenergičnih receptorjev kaže na potrebo po uvedbi dodatnih zdravil za dolgotrajni nadzor astme.

4.stopnja Težka persistentna astma

Dnevna uporaba: kombinacija inhalacijskega glukokortikoida (800-2000 g/dan ali več) in dolgo delujočega inhalacijskega agonista adrenergičnih receptojev . Ob še vedno nestabilni astmi dodatek antagonista levkotrienskih receptorjev in peroralnega metilprednizolona, v najmanjši dnevni dozi, vsako jutro. Lahko dodatek peroralnega teofilina in imunosupresiva.

Kratko delujoči inhalacijski agonist adrenergičnih receptorjev po potrebi, ob simptomih. Intenziteta zdravljenja je odvisna od težavnostne stopnje poslabšanja. Povečana poraba kratko delujočega inhalacijskega agonista adrenergičnih receptorjev kaže na potrebo po uvedbi dodatnih zdravil za dolgotrajni nadzor astme.

Glukokortikoidi

LLipofilni in s pasivno difuzijo prehajajo celično membrano.ipofilni in s pasivno difuzijo prehajajo celično membrano.

Vežejo se na glukokortikoidne receptorje, ki se nahajajo v Vežejo se na glukokortikoidne receptorje, ki se nahajajo v citoplazmi tarčnih celic. citoplazmi tarčnih celic.

Glukokortikoidni receptorji so prisotni v skoraj vseh celicah.Glukokortikoidni receptorji so prisotni v skoraj vseh celicah.Največ jih je v celicah bronhialnega epitelija in v endoteliju bronhialnih žil. Največ jih je v celicah bronhialnega epitelija in v endoteliju bronhialnih žil.

Po vezavi na glukokortikoidni receptor se nastali kompleks Po vezavi na glukokortikoidni receptor se nastali kompleks glukokortikoid-receptor pomakne v jedro celice, kjer z vezavo glukokortikoid-receptor pomakne v jedro celice, kjer z vezavo na DNK uravnava transkripcijo (aktivacijo ali supresijo) tarčnih genov. na DNK uravnava transkripcijo (aktivacijo ali supresijo) tarčnih genov.

Na ta načinNa ta način glukokortikoidi zavirajo sintezo citokinov glukokortikoidi zavirajo sintezo citokinov (interlevkinov(interlevkinovIL-1, IL-2, IL-3, IL-4, IL-5, IL-6, IL-8IL-1, IL-2, IL-3, IL-4, IL-5, IL-6, IL-8 in in GM-TNF-alfa) in GM-TNF-alfa) in posledično zmanjšajo število in stopnjo aktivacije vnetnih celic posledično zmanjšajo število in stopnjo aktivacije vnetnih celic (eozinofilcev, makrofagov, mastocitov in limfocitov).(eozinofilcev, makrofagov, mastocitov in limfocitov).

Glukokortikoidi

Zvečajo transkripcijo nekaterih genov in tako povečajo sintezo nevtralnih Zvečajo transkripcijo nekaterih genov in tako povečajo sintezo nevtralnih endopeptidaz, kar endopeptidaz, kar povzroči zvečano razgradnjo bronhokonstriktornih povzroči zvečano razgradnjo bronhokonstriktornih peptidov.peptidov.

Spodbujajo sintezo protivnetnih beljakovin (lipokortina-1) ki delujejoSpodbujajo sintezo protivnetnih beljakovin (lipokortina-1) ki delujejozaviralno na fosfolipazo A2 in s tem zavirajo nastajanje zaviralno na fosfolipazo A2 in s tem zavirajo nastajanje bronhokonstriktornih levkotrienov, prostaglandinov in faktorja aktivacijebronhokonstriktornih levkotrienov, prostaglandinov in faktorja aktivacijetrombocitov.trombocitov.

Preko nastajanja vazokortina zmanjšujejo prepustnost postkapilarnih venul.Preko nastajanja vazokortina zmanjšujejo prepustnost postkapilarnih venul.

Preprečitev vnetja se klinično manifestira kot razširjanje bronhijev, Preprečitev vnetja se klinično manifestira kot razširjanje bronhijev, kar ugotavljamo z merjenjem največjega pretoka zdraka (PEFR).kar ugotavljamo z merjenjem največjega pretoka zdraka (PEFR).

Glukokortikoidi

Inhalacijski glukokortikoidi zmanjšujejo bronhialno preodzivnost Inhalacijski glukokortikoidi zmanjšujejo bronhialno preodzivnost za neposredne in posredne dražljaje. za neposredne in posredne dražljaje.

Zmanjšajo pozno reakcijo na inhalirani alergen in zmanjšajo bronhialnZmanjšajo pozno reakcijo na inhalirani alergen in zmanjšajo bronhialnoopreodzivnost. preodzivnost. PPodaljšano zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikoidi odaljšano zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikoidi zmanjša takojšno reakcijo na inhalirani alergen. Učinek na bronhialno zmanjša takojšno reakcijo na inhalirani alergen. Učinek na bronhialno preodzivnost je počasen, največji učinek utegne nastopiti šele po letu ali več preodzivnost je počasen, največji učinek utegne nastopiti šele po letu ali več podaljšanega zdravljenja.podaljšanega zdravljenja.

Zmanjšujejo vnetje bronhijev, posledica zmanjšanega vnetja so:Zmanjšujejo vnetje bronhijev, posledica zmanjšanega vnetja so: blažji simptome astme blažji simptome astme zmanjšana bronhialna preodzivnostzmanjšana bronhialna preodzivnost izboljšana pljučna funkcija izboljšana pljučna funkcija manjše število akutnih poslabšanj astmemanjše število akutnih poslabšanj astme

Podaljšano zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikoidi zmanjša možnost Podaljšano zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikoidi zmanjša možnost trajne okvare pljuč, ki je posledica nezdravljenega persistentnega vnetja trajne okvare pljuč, ki je posledica nezdravljenega persistentnega vnetja bronhijev.bronhijev.

Glukokortikoidi

Inhalacijski glukokortikoidi se med seboj ločijo po farmakoloških lastnostih:Inhalacijski glukokortikoidi se med seboj ločijo po farmakoloških lastnostih:

stopnja afinitete za receptorstopnja afinitete za receptor obsega absorpcije v pljučih in v črevesjuobsega absorpcije v pljučih in v črevesju hitrosti metabolizmahitrosti metabolizma ne razlikujejo se v celotnem očistku, ki je visok.ne razlikujejo se v celotnem očistku, ki je visok.

Tabela 3: Farmakološke lastnosti inhalacijskih glukokortikoidov beklometazondipropionata (BMD), beklometazonmonopropionata (BMP), budezonida (BUD), flutikazonpropionata (FP) in flunisolida (11,14).

Učinkovina

Biolška razpolovn

a doba (h)

Relativna afiniteta:

glukokortikoid-receptor

Volumen porazdeli

tve (L/kg)

Topnost v vodi(mg/L)

Delež učinkovine po prvem prehodu

skozi jetra (%)

Očistek

(L/kg)

BMD/BMP

0,1/6,5 0,4/1,1* 0,1/10

BUD 2,3-2,8 1* 2,7-4,3 14 6-13 0,9-1,4

FP 3,7-14,4 2,3 3,7-8,9 0,04 1 0,9-1,3

flunisolid

1,6 0,2* 1,8 100 21 1,0

Legenda * v pljučih v timusu podgan

ni podatka

Glukokortikoidi

Razlike v fizikalno kemijskih in farmakoloških lastnostih vplivajo naRazlike v fizikalno kemijskih in farmakoloških lastnostih vplivajo na:: protivnetne učinke glukokortikoidoprotivnetne učinke glukokortikoidovv na sluznici na sluznici sistemsko farmakokinetikosistemsko farmakokinetiko glukokoritkoidov glukokoritkoidov

Za visoko učinkovitost in selektivnost inhalacijskih glukokortikoidov Za visoko učinkovitost in selektivnost inhalacijskih glukokortikoidov so so

pomembne lipofilne skupine na glukokortikoidnem jedru.pomembne lipofilne skupine na glukokortikoidnem jedru.

Kadar so lipofilne skupine na steroidnem jedru (obroč D) Kadar so lipofilne skupine na steroidnem jedru (obroč D) optimalno izbrane, ima glukokortikoidoptimalno izbrane, ima glukokortikoid:: visoko afiniteto za glukokortikoidni receptorvisoko afiniteto za glukokortikoidni receptor daljši čas zadrževanja v tkivih po lokalni aplikacijidaljši čas zadrževanja v tkivih po lokalni aplikaciji hitro inaktivacijo z jetrnim metabolizmom po sistemski absorpcijihitro inaktivacijo z jetrnim metabolizmom po sistemski absorpciji

Glukokortikoidi

V primeru, da je aplikacija inhalacijskega glukokortikoida pravilna, V primeru, da je aplikacija inhalacijskega glukokortikoida pravilna, pride v pljuča 10-30% doze inhaliranega zdravila. Ta vrednost variira pride v pljuča 10-30% doze inhaliranega zdravila. Ta vrednost variira in je odvisna od zdravila in sistema inhalacije.in je odvisna od zdravila in sistema inhalacije. Če bolnik pri inhaliranju Če bolnik pri inhaliranju ne uporablja nastavka, ostali del doze, približno 80%, pogoltne. ne uporablja nastavka, ostali del doze, približno 80%, pogoltne. Pogoltnjeni del doze, se po absorpciji iz gastrointestinalnega trakta Pogoltnjeni del doze, se po absorpciji iz gastrointestinalnega trakta metabolizira v jetrih in le majhen del doze se prenese v sistemski krvni obtok. metabolizira v jetrih in le majhen del doze se prenese v sistemski krvni obtok. Delež učinkovine, ki ostane v pljučih, se praktično v celoti absorbira iz pljuč Delež učinkovine, ki ostane v pljučih, se praktično v celoti absorbira iz pljuč v sistemski krvni obtokv sistemski krvni obtok..

Biološka uporabnost inhalacijskega glukokortikoida je odvisna odBiološka uporabnost inhalacijskega glukokortikoida je odvisna od:: doze, ki dospe v pljučadoze, ki dospe v pljuča,, sistemske sistemske absorpcije pogoltnjene dozeabsorpcije pogoltnjene doze..

Odstotki sistemske absorpcije so različni in so odvisni od Odstotki sistemske absorpcije so različni in so odvisni od fizikalno kemijskih lastnosti glukokortikoidov. fizikalno kemijskih lastnosti glukokortikoidov.

Glukokortikoidi

LLokalnokalnii neželen neželenii učink učinki inhalacijskih glukokortikoidovi inhalacijskih glukokortikoidov Ustna kandidoza je sorazmerna uporabljeni dozi glukokortikoidaUstna kandidoza je sorazmerna uporabljeni dozi glukokortikoida..Odvisna je od celotne dnevne doze glukokortikoida, ne glede na številoOdvisna je od celotne dnevne doze glukokortikoida, ne glede na številoposameznih doz.posameznih doz. Izpiranje ust z vodo po inhalaciji glukokortikoida zmanjša Izpiranje ust z vodo po inhalaciji glukokortikoida zmanjša količino sistemsko absorbiranega glukokortikoida in prepreči količino sistemsko absorbiranega glukokortikoida in prepreči ustnoustnokandidozo.kandidozo. U Uporaba inhalacijskih nastavkov zmanjša oporaba inhalacijskih nastavkov zmanjša oustnoustno kandidozo. kandidozo.Simptomatsko kandidozo zdravimo z lokalnimi protiglivičnimi zdravili pri Simptomatsko kandidozo zdravimo z lokalnimi protiglivičnimi zdravili pri čemer inhalacijskega zdravljenja z čemer inhalacijskega zdravljenja z gglukokortikoidi ne prekinemo.lukokortikoidi ne prekinemo.

Prehodna hripavost Prehodna hripavost Povzroča jo steroidna miopatija mišic grla, ki je reverzibilnaPovzroča jo steroidna miopatija mišic grla, ki je reverzibilna.. Verjetno je hripavosti manj po inhalaciji glukokotikoida v prašnih delcih in Verjetno je hripavosti manj po inhalaciji glukokotikoida v prašnih delcih in izpiranju ust z vodo, takoj po inhalaciji. Uporaba podaljškov za izpiranju ust z vodo, takoj po inhalaciji. Uporaba podaljškov za inhaliranje z velikim volumnom ne zmanjšuje pogostosti pojavljanjainhaliranje z velikim volumnom ne zmanjšuje pogostosti pojavljanjahripavosti. hripavosti.

Refleksni kašelj in draženje v grlu verjetno povzročajo aditivi plinov vRefleksni kašelj in draženje v grlu verjetno povzročajo aditivi plinov vpršilu.pršilu.

Glukokortikoidi

Sistemski neželeni učinki inhalacijskih glukokortikoidovSistemski neželeni učinki inhalacijskih glukokortikoidov

Inhalacijski glukokortikoidi predpisani podaljšano v velikih dnevnih dozah,Inhalacijski glukokortikoidi predpisani podaljšano v velikih dnevnih dozah,imajo klinično pomembne sistemske neželene učinke.imajo klinično pomembne sistemske neželene učinke.NNastanejo predvsem zaradi dela učinkovine, ki se skozi pljuča absorbira v astanejo predvsem zaradi dela učinkovine, ki se skozi pljuča absorbira v kri in dela učinkovine, ki ga bolniki kri in dela učinkovine, ki ga bolniki pogoltnejopogoltnejo s slino. Do 20% prispeva k s slino. Do 20% prispeva k ttemuemu tudi delež učinkovine, ki se resorbira v ustih. tudi delež učinkovine, ki se resorbira v ustih.

Sistemski učinki inhalacijskih glukokortikoidov so odvisni odSistemski učinki inhalacijskih glukokortikoidov so odvisni od:: doze glukokortikoida,doze glukokortikoida, farmakokinetike glukokortikoida,farmakokinetike glukokortikoida, mesta depozicije glukokortikoida (prebavila, pljuča)mesta depozicije glukokortikoida (prebavila, pljuča) individualnih lastnosti bolnika.individualnih lastnosti bolnika.

Glukokortikoidi

Lahko povzročijo motnje v delovanju osi hipotalamus-hipofizaLahko povzročijo motnje v delovanju osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična-nadledvičnažlezažleza.. Upočasnijo rast pri otrocih in mladostnikih. Upočasnijo rast pri otrocih in mladostnikih. Ta učinek se lahko pojavi po aplikaciji velikih doz inhalacijskih Ta učinek se lahko pojavi po aplikaciji velikih doz inhalacijskih glukokortikoidov, vendar je bolj pogost pri peroralnih glukokortikoidih glukokortikoidov, vendar je bolj pogost pri peroralnih glukokortikoidih in je posledica dolgotrajnejše supresije osi hipotalamus-hipofiza-in je posledica dolgotrajnejše supresije osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza .nadledvična žleza .

Osteoporoza in z njo povezani kostni zlomi so pri uporabi inhalacijskihOsteoporoza in z njo povezani kostni zlomi so pri uporabi inhalacijskihglukokortikoidov redki, včasih se pojavijo pri dolgotrajni uporabi velikih glukokortikoidov redki, včasih se pojavijo pri dolgotrajni uporabi velikih doz doz učinkovine. Dnevna doza 1000 učinkovine. Dnevna doza 1000 g beklometazona ali g beklometazona ali enakovrednega odmerka drugega inhalacijskega glukokortikoida, enakovrednega odmerka drugega inhalacijskega glukokortikoida, zahteva zahteva spremljanje mineralne gostote kosti.spremljanje mineralne gostote kosti.

Posteriorna subkapsularna katarakta je zaplet pri dolgotrajnem zdravljenjuPosteriorna subkapsularna katarakta je zaplet pri dolgotrajnem zdravljenjus sistemskimi glukokortikoidi. Ni dokazov, da bi inhalacijski glukokortikoidis sistemskimi glukokortikoidi. Ni dokazov, da bi inhalacijski glukokortikoidizvečali tveganje za pojav katarakte.zvečali tveganje za pojav katarakte.

Tanjšajo kožo in povzročajo podkožne krvavitve.Tanjšajo kožo in povzročajo podkožne krvavitve.

Glukokortikoidi

BeklometazondipropionatBeklometazondipropionat

Po inhalaciji beklometazondipropionata, del učinkovine pride v pljuča, od koder se hitro absorbira v Po inhalaciji beklometazondipropionata, del učinkovine pride v pljuča, od koder se hitro absorbira v krvni krvni

obtok. Pogoltnjeni del učinkovine se po absorpciji iz gastrointestinalnega trakta metabolizira pri prvem obtok. Pogoltnjeni del učinkovine se po absorpciji iz gastrointestinalnega trakta metabolizira pri prvem prehodu skozi jetra, pri čemer nastane monopropionat . Nastali monopropionat ima bistveno večjo prehodu skozi jetra, pri čemer nastane monopropionat . Nastali monopropionat ima bistveno večjo vezavno afiniteto za glukokortikoidne receptorje kot dipropionat in se v jetrih 2-4 krat počasneje vezavno afiniteto za glukokortikoidne receptorje kot dipropionat in se v jetrih 2-4 krat počasneje inaktivira kot budesonid. Pri jetrnem metabolizmu monopropionata nastane aktivni metabolit inaktivira kot budesonid. Pri jetrnem metabolizmu monopropionata nastane aktivni metabolit beklometazon, ki ima 1/3 vezavne sposobnosti dipropionata in 1/10 vezavne sposobnosti beklometazon, ki ima 1/3 vezavne sposobnosti dipropionata in 1/10 vezavne sposobnosti

monopropionata. monopropionata. Večji del absorbirane doze (35-76%) se izloči z blatom, preostali del (do 14%) pa se izloči v obliki Večji del absorbirane doze (35-76%) se izloči z blatom, preostali del (do 14%) pa se izloči v obliki metabolitov z urinom.metabolitov z urinom.

Za zdravljenje astme se uporablja beklometazondipropionat, v obliki inhalacij s pomočjo inhalatorjev, Za zdravljenje astme se uporablja beklometazondipropionat, v obliki inhalacij s pomočjo inhalatorjev, običajno 200-600običajno 200-600g/dan, pri težkih oblikah astme do 2000g/dan, pri težkih oblikah astme do 2000g/dan, pri otrocih, starejših od 4 let do g/dan, pri otrocih, starejših od 4 let do 400400g/dan.g/dan.

Glukokortikoidi

BudezonidBudezonid

Po inhalaciji zdravila z inhalatorjem, ob uporabi nastavka, se v sistemski krvni obtok absorbira 70% Po inhalaciji zdravila z inhalatorjem, ob uporabi nastavka, se v sistemski krvni obtok absorbira 70% bbudezonida, ki pride v pljuča. Vrh serumske koncentracije je dosežen v prvi uri po inhalaciji, biološka udezonida, ki pride v pljuča. Vrh serumske koncentracije je dosežen v prvi uri po inhalaciji, biološka razpolovna doba je 2-3 ure, kar kaže na minimalno presnovo budezonida v pljučih. Ima majhno biološko razpolovna doba je 2-3 ure, kar kaže na minimalno presnovo budezonida v pljučih. Ima majhno biološko uporabnost zaradi obsežnega metaboliziranja pri prvem prehodu jetra (90%). Glavna metabolita, 6-uporabnost zaradi obsežnega metaboliziranja pri prvem prehodu jetra (90%). Glavna metabolita, 6---hidroksibudezonid in 16-hidroksibudezonid in 16--hidroksiprednisolon, imata manj kot 1% glukokortikoidne aktivnosti -hidroksiprednisolon, imata manj kot 1% glukokortikoidne aktivnosti budezonida. Budezonid ima najboljše razmerje med lokalnimi in sistemskimi učinki in je poleg budezonida. Budezonid ima najboljše razmerje med lokalnimi in sistemskimi učinki in je poleg flutikazona najpogosteje izbran inhalacijski glukokortikoid.flutikazona najpogosteje izbran inhalacijski glukokortikoid.

Za zdravljenje astme se uporablja v obliki inhalacij s pomočjo inhalatorja, dnevna doza je 400Za zdravljenje astme se uporablja v obliki inhalacij s pomočjo inhalatorja, dnevna doza je 400g/dan, pri g/dan, pri težkih oblikah astme lahko 1,6mg/dan, vzdrževalne doze morajo biti nižje od 400težkih oblikah astme lahko 1,6mg/dan, vzdrževalne doze morajo biti nižje od 400g/dan, vendar ne nižje g/dan, vendar ne nižje od 200od 200g/dan. Predpisana doza za otroke je 50-400g/dan. Predpisana doza za otroke je 50-400g/dan.g/dan.

Glukokortikoidi

FlutikazonpropionatFlutikazonpropionat

Po inhalaciji zdravila z inhalatorjem, se pogoltnjen del učinkovine slabo absorbira iz gastrointestinalnega Po inhalaciji zdravila z inhalatorjem, se pogoltnjen del učinkovine slabo absorbira iz gastrointestinalnega trakta in se nato metabolizira pri prvem prehodu skozi jetra. Zaradi majhne biološke uporabnosti trakta in se nato metabolizira pri prvem prehodu skozi jetra. Zaradi majhne biološke uporabnosti

povzroča povzroča v glavnem le lokalne učinke v pljučih, brez značilnih sistemskih učinkov. Flutikazonproprionat se od v glavnem le lokalne učinke v pljučih, brez značilnih sistemskih učinkov. Flutikazonproprionat se od

vseh vseh uporabljenih inhalacijskih glukokortikoidov najbolje porazdeljuje, njegov volumen porazdelitve je 3-5 uporabljenih inhalacijskih glukokortikoidov najbolje porazdeljuje, njegov volumen porazdelitve je 3-5 krat večji kot pri drugih inhalacijskih glukokortikoidih in ima največjo afiniteto za receptorje ter krat večji kot pri drugih inhalacijskih glukokortikoidih in ima največjo afiniteto za receptorje ter

najdaljšo najdaljšo biolško razpolovno dobo. To je posledica njegove lipofilnosti. Zaradi te lastnosti se tudi počasneje biolško razpolovno dobo. To je posledica njegove lipofilnosti. Zaradi te lastnosti se tudi počasneje raztaplja in zato dlje časa deluje lokalno protivnetno. Dolga biološka razpolovna doba (traztaplja in zato dlje časa deluje lokalno protivnetno. Dolga biološka razpolovna doba (t 1/2 1/2 = 4-14 ur) = 4-14 ur)

poveča možnost kumulacije učinkovine pri ponavljajočih dozah in je verjetno povezana z visoko poveča možnost kumulacije učinkovine pri ponavljajočih dozah in je verjetno povezana z visoko lipofilnostjo, ki rezultira v visoki tkivni vezavi in volumnu porazdelitve.lipofilnostjo, ki rezultira v visoki tkivni vezavi in volumnu porazdelitve.

Začetna doza pri nekontrolirani astmi je 100-250Začetna doza pri nekontrolirani astmi je 100-250g, pri blagi astmi do 500g, pri blagi astmi do 500g in pri težki astmi 1000g in pri težki astmi 1000g. g. Pri otrocih starejših od štirih let je začetna doza 50-100Pri otrocih starejših od štirih let je začetna doza 50-100g, 2-krat dnevno.g, 2-krat dnevno.

Kromoglicinska kislina

Deluje blago do zmerno protivnetno. Natančen mehanizem protivnetnegaDeluje blago do zmerno protivnetno. Natančen mehanizem protivnetnegadelovanja ni poznan. Domnevajo, da protivnetno delovanje temelji na blokadi delovanja ni poznan. Domnevajo, da protivnetno delovanje temelji na blokadi kloridnih kanalov, ki sodelujejo v celični aktivaciji, stabilizaciji membrane kloridnih kanalov, ki sodelujejo v celični aktivaciji, stabilizaciji membrane mastocitov ter inhibiciji aktivacije in sproščanja mediatorjev vnetja iz mastocitov ter inhibiciji aktivacije in sproščanja mediatorjev vnetja iz eozinofilcev in epitelnih celic.eozinofilcev in epitelnih celic.Lahko prepreči alergijski odziv na številne alergijske in nealergijske Lahko prepreči alergijski odziv na številne alergijske in nealergijske stimuluse, na primer inhibira tudi akutne odzive na stimuluse, na primer inhibira tudi akutne odzive na vvadbo, mrzel zrak in SOadbo, mrzel zrak in SO2 2

Kromoglicinska kislina je zelo varna učinkovina, brez neželenih učinkov in Kromoglicinska kislina je zelo varna učinkovina, brez neželenih učinkov in se lahko uporablja tudi pri otrocih. se lahko uporablja tudi pri otrocih.

Pri odraslih bolnikih se uporablja le redko, pri hujših oblikah astme, Pri odraslih bolnikih se uporablja le redko, pri hujših oblikah astme, z namenom zmanjšati porabo velikih količin peroralnih glukokortikoidov. z namenom zmanjšati porabo velikih količin peroralnih glukokortikoidov.

Ugodni učinki krUgodni učinki kroomoglicinske kisline se pokažejo po nekaj tednih .moglicinske kisline se pokažejo po nekaj tednih .

..

Kromoglicinska kislina

Se slabo absorbira iz gastrointestinalnega trakta, biološka uporabnost je le Se slabo absorbira iz gastrointestinalnega trakta, biološka uporabnost je le 1%1%

Po inhalaciji zdravila le 8-10% doze pride v pljuča, od koder se hitro Po inhalaciji zdravila le 8-10% doze pride v pljuča, od koder se hitro absorbira in se nespremenjena izloča z urinom in žolčem. Večji del inhalirane absorbira in se nespremenjena izloča z urinom in žolčem. Večji del inhalirane doze bolnik poje in se nespremenjena izloči z blatom.doze bolnik poje in se nespremenjena izloči z blatom. Biološka razpolovna Biološka razpolovna doba po inhalaciji ali po peroralni aplikaciji je približno 80 minut.doba po inhalaciji ali po peroralni aplikaciji je približno 80 minut.

Neželeni učinki so pogosto prehodni. Neželeni učinki so pogosto prehodni. Inhalacija lahko povzroči prehoden bronhospazem, težko dihanje, kašelj, Inhalacija lahko povzroči prehoden bronhospazem, težko dihanje, kašelj, zamašitev nosu in draženje grla.zamašitev nosu in draženje grla.

Uporablja se v dozi 10mg 4x/dan ali 6-8x/dan, v obliki inhalacij. Uporablja se v dozi 10mg 4x/dan ali 6-8x/dan, v obliki inhalacij. Ko se astma stabilizira dozo znižamo na 5mg 4x/dan.Ko se astma stabilizira dozo znižamo na 5mg 4x/dan.

Antagonisti levkotrienskih receptorjev

Cisteinil levkotrieni (LTCCisteinil levkotrieni (LTC44, LTD, LTD44, LTE, LTE44) so močni vnetni eikozanoidi, ki se ) so močni vnetni eikozanoidi, ki se sproščajo iz raznih celic, tudi iz mastocitov in eozinofilcev.sproščajo iz raznih celic, tudi iz mastocitov in eozinofilcev. So pomembni So pomembni mediatorji astme, vežejo se na cisteinil levkotrienske receptorje (Cys-LT1), mediatorji astme, vežejo se na cisteinil levkotrienske receptorje (Cys-LT1), ki se nahajajo v dihalnih poteh in so odgovorni za številne reakcije, kot so ki se nahajajo v dihalnih poteh in so odgovorni za številne reakcije, kot so bronhokonstrikcija, mukozna sekrecija, prepustnost krvnih žil in kopičenje bronhokonstrikcija, mukozna sekrecija, prepustnost krvnih žil in kopičenje eozinofilcev . Čeprav so vsi cisteinil levkotrieni agonisti na Cys-LT1 eozinofilcev . Čeprav so vsi cisteinil levkotrieni agonisti na Cys-LT1 receptorju, je LTEreceptorju, je LTE4 4 šibkejšišibkejši kot LTC kot LTC44 ali LTD ali LTD44. .

So približno tisočkrat močnejši bronhokonstriktorji kot histamin.So približno tisočkrat močnejši bronhokonstriktorji kot histamin.

Montelukast in zafirlukast Montelukast in zafirlukast :: sta sta selektivna, visoko afinitetna antagonista Cys-LT1-receptorja selektivna, visoko afinitetna antagonista Cys-LT1-receptorja zzavirata fiziološki učinek LTCavirata fiziološki učinek LTC44, LTD, LTD44 in LTE in LTE44 na Cys-LT1 receptorju na Cys-LT1 receptorju ppreprečujeta zgodnje in pozne bronhokonstrikcijske vplive inhalacijskih reprečujeta zgodnje in pozne bronhokonstrikcijske vplive inhalacijskih

alergenov in iritantovalergenov in iritantov ddelujeta protivnetno in izboljšata simptome astme .elujeta protivnetno in izboljšata simptome astme .

Antagonisti levkotrienskih receptorjev

Nekatere raziskave so pokazale, da lahko z levkotrienskimi antagonisti Nekatere raziskave so pokazale, da lahko z levkotrienskimi antagonisti zmanjšamo odmerek inhalacijskega glukokortikoida, potrebnega pri zmanjšamo odmerek inhalacijskega glukokortikoida, potrebnega pri preventivnem zdravljenjupreventivnem zdravljenju.. Levkotrienski antagonisti delujejo Levkotrienski antagonisti delujejo zmezmerno bronhodilatorno. rno bronhodilatorno. Pri sočasni aplikaciji agonista adrenergičnih receptorjev Pri sočasni aplikaciji agonista adrenergičnih receptorjev se bronhodilatorni učinki seštevajo . se bronhodilatorni učinki seštevajo .

Ker je premalo dokazov o njihovi učinkovitosti, levkotrienskih antagonistov Ker je premalo dokazov o njihovi učinkovitosti, levkotrienskih antagonistov običajno ne priporočajo kot edino protivnetno zdravilo za astmo. običajno ne priporočajo kot edino protivnetno zdravilo za astmo.

Izbirno protivnetno zdravilo za intermitentno astmo in blago persistentno Izbirno protivnetno zdravilo za intermitentno astmo in blago persistentno astmo so le v primeru, če bolnik predpisanega inhalacijskega glukokortikoidaastmo so le v primeru, če bolnik predpisanega inhalacijskega glukokortikoidane more ali noče uporabljati.ne more ali noče uporabljati.

Antagonisti levkotrienskih receptorjev se uporabljajo ob poslabšanju astme,Antagonisti levkotrienskih receptorjev se uporabljajo ob poslabšanju astme, sproženem z acetilsalicilno kislinosproženem z acetilsalicilno kislino..

Montelukast

Montelukast se po peroralni aplikaciji hitro in skoraj popolnoma absorbira iz gastrointestinalnega trakta. Montelukast se po peroralni aplikaciji hitro in skoraj popolnoma absorbira iz gastrointestinalnega trakta.

NajvišjNajvišjoo plazemsk plazemskoo koncentracij koncentracijoo po aplikaciji 10 mg filmsko obložene tablete doseže 3 ure po aplikaciji po aplikaciji 10 mg filmsko obložene tablete doseže 3 ure po aplikaciji zdravila. zdravila. Hrana ne vpliva na biološko uporabnost in CHrana ne vpliva na biološko uporabnost in Cmaxmax. Biološka uporabnost je 73%. . Biološka uporabnost je 73%.

VVeže na plazemske beljakovine (99%). eže na plazemske beljakovine (99%).

Volumen porazdelitve montelukasta znaša povprečno 8-11 litrov.Volumen porazdelitve montelukasta znaša povprečno 8-11 litrov.Minimalno prehaja skozi hematoencefalno bariero.Minimalno prehaja skozi hematoencefalno bariero.

MMetabolizira s pomočjo jetrnih encimov.etabolizira s pomočjo jetrnih encimov.

Montelukast in njegovi metaboliti se izločajo z žolčem.Montelukast in njegovi metaboliti se izločajo z žolčem.

Biološka razpolovna doba montelukasta pri zdravih mladih odraslih je od 2,7-5,5 ur.Biološka razpolovna doba montelukasta pri zdravih mladih odraslih je od 2,7-5,5 ur.

Montelukast

V primerjavi s placebom, 5 mg žvečljiva tabletaV primerjavi s placebom, 5 mg žvečljiva tableta montelukasta montelukasta dnevno dnevno,, pri otrocih zmanjša poslabšanja pri otrocih zmanjša poslabšanja astme in izboljšala splošne ocene staršev o kakovosti življenja, povezane za astmo. astme in izboljšala splošne ocene staršev o kakovosti življenja, povezane za astmo.

Montelukast izboljša jutranji FEVMontelukast izboljša jutranji FEV11..

zmanjša potrebo po uporabi agonistov adrenergičnih receptorjev β2. zmanjša potrebo po uporabi agonistov adrenergičnih receptorjev β2.

Priporočena doza za odrasle je 10 mg/dan, Priporočena doza za odrasle je 10 mg/dan, za otroke stare od 6 do 14 let pa 5 mg/dan .za otroke stare od 6 do 14 let pa 5 mg/dan .

Neželeni učinki so navadno blagi in ne zahtevajo prekinitve zdravljenja (bolečine v trebuhu, glavobol). Neželeni učinki so navadno blagi in ne zahtevajo prekinitve zdravljenja (bolečine v trebuhu, glavobol).

Lahko se pojavijo preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo, angioedemom, pruritusom in Lahko se pojavijo preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo, angioedemom, pruritusom in urtikarijo .urtikarijo .

Zafirlukast

Po peroralni aplikaciji se Po peroralni aplikaciji se zafirlukast zafirlukast hitro absorbira iz gastrointestinalnega trakta.hitro absorbira iz gastrointestinalnega trakta.

Najvišjo plazemsko koncentracijo doseže 3 urNajvišjo plazemsko koncentracijo doseže 3 ure po aplikaciji.e po aplikaciji.Aplikacija skupaj s hrano zmanjša tako odstotek kot hitrost absorbcije in biološko uporabnost za 40%. Aplikacija skupaj s hrano zmanjša tako odstotek kot hitrost absorbcije in biološko uporabnost za 40%.

Vezava na plazemske beljakovine je 99%.Vezava na plazemske beljakovine je 99%.

Metabolizira se v jetrih. Metabolizira se v jetrih.

Zafirlukast in njegovi metaboliti se izločajo v glavnem z blatom, le 10% se ga izloči z urinom. Zafirlukast in njegovi metaboliti se izločajo v glavnem z blatom, le 10% se ga izloči z urinom.

BiolBiolooška razpolovna doba je približno 10 ur.ška razpolovna doba je približno 10 ur.

MMajhne količine prehajajo skozi placentoajhne količine prehajajo skozi placento..

MMajhnajhnee količin količine se e se izloča izločajojo v mleko. v mleko.

Zafirlukast

Možne so interakcijeMožne so interakcije zafirlukasta zafirlukasta z zdravili, ki se primarno metabolizirajo z jetrnim citokromom P450. z zdravili, ki se primarno metabolizirajo z jetrnim citokromom P450.

PPodaljša delovanje varfarina. odaljša delovanje varfarina. Terfenadin in teofilin lahko znižata plazemsko koncentracijo zafirlukasta, Terfenadin in teofilin lahko znižata plazemsko koncentracijo zafirlukasta, eritromicin zmanjša biološko uporabnost zafirlukasta. Ob sočasni uporabi acetilsalicilne kisline se lahko eritromicin zmanjša biološko uporabnost zafirlukasta. Ob sočasni uporabi acetilsalicilne kisline se lahko zzviša plazemska koncentracija zafirlukasta.viša plazemska koncentracija zafirlukasta.

Uporablja se pri blagi-zmerni astmi peroralno, 20 mg 2-krat na dan.Uporablja se pri blagi-zmerni astmi peroralno, 20 mg 2-krat na dan.

Običajno poročajo o naslednjih neželenih učinkih: glavobol, povečana incidenca za infekte Običajno poročajo o naslednjih neželenih učinkih: glavobol, povečana incidenca za infekte respiratornega trakta in prebavnih motnjah.respiratornega trakta in prebavnih motnjah.Lahko Lahko zvišazviša vrednosti jetrnih encimov, vendar sta simptomatski hepatitis in hiperbilirubinemija redka. vrednosti jetrnih encimov, vendar sta simptomatski hepatitis in hiperbilirubinemija redka.

Nekateri poročajo tudi o generalizirani bolečini, mialgiji, vročini in omotici .Nekateri poročajo tudi o generalizirani bolečini, mialgiji, vročini in omotici .

Agonisti adrenergičnih receptorjev 2

Delujejo agonistično na adrenergične receptorje Delujejo agonistično na adrenergične receptorje na membranah gladkih na membranah gladkihmišic bronhov in povzročajo bronhodilatacijo. mišic bronhov in povzročajo bronhodilatacijo.

Mišice bronhov vsebujejo veliko število adrenergičnih receptorjev Mišice bronhov vsebujejo veliko število adrenergičnih receptorjev 2.2.Stimulacija teh receptorjev povzroči preko G proteina aktivacijo adenilat-Stimulacija teh receptorjev povzroči preko G proteina aktivacijo adenilat-ciklaze, ki pretvori ATP v cAMP . Nastali cAMP pomaga pri fosforilaciji in ciklaze, ki pretvori ATP v cAMP . Nastali cAMP pomaga pri fosforilaciji in tako omogoča deponiranje kalcija v endoplazmatskem retikulumu. Zaradi tako omogoča deponiranje kalcija v endoplazmatskem retikulumu. Zaradi tega se ztega se znižaniža koncentracija prostega intracelularnega kalcija, ki je potreben koncentracija prostega intracelularnega kalcija, ki je potreben za mišično kontrakcijo in sproščanje vnetnih mediatorjev. To posledično vodi za mišično kontrakcijo in sproščanje vnetnih mediatorjev. To posledično vodi v zmanjšanje mišičnega tonusa.v zmanjšanje mišičnega tonusa.

Agonisti adrenergičnih receptorjev povečajo prevodnost kalijevih kanalov vAgonisti adrenergičnih receptorjev povečajo prevodnost kalijevih kanalov vmišicah dihalnih poti, kar povzroči hiperpolarizacijo membrane in mišicah dihalnih poti, kar povzroči hiperpolarizacijo membrane in relaksacijo.relaksacijo.

Delujejo agonističnoDelujejo agonistično na na adrenergične adrenergičnereceptorje receptorje 2 na mastocitih in 2 na mastocitih in eozinofilcih ter zmanjšujejo izločanje histamina in drugih vnetnih eozinofilcih ter zmanjšujejo izločanje histamina in drugih vnetnih mediatorjevmediatorjev..

Agonisti adrenergičnih receptorjev 2

Glede na nastop maksimalnega učinka in trajanje učinka ločimoGlede na nastop maksimalnega učinka in trajanje učinka ločimo::

kratkotrajno delujoče agoniste adrenergičnih receptorjev kratkotrajno delujoče agoniste adrenergičnih receptorjev 2 2

dolgotrajno delujoče agoniste adrenergičnih receptorjev dolgotrajno delujoče agoniste adrenergičnih receptorjev 22

UUporabljajoporabljajo se: se:

v obliki inhalacij kot raztopine ali praški za inhaliranje (fenoterol, v obliki inhalacij kot raztopine ali praški za inhaliranje (fenoterol, salbutamol, salmeterol) salbutamol, salmeterol)

v obliki tablet, sirupov ali injekcij za sistemsko zdravljenje (prokaterol, v obliki tablet, sirupov ali injekcij za sistemsko zdravljenje (prokaterol, salbutamol). salbutamol).

Kratko delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev 2

Kratkotrajno delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev Kratkotrajno delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev 2 2 ::salbutamol, fenoterol, prokaterolsalbutamol, fenoterol, prokaterol

UUčinčineekk nastopi nastopi po nekaj minutah, traja 3-6 ur, najmočnejši učinek nastopi po 15-20 minutah. po nekaj minutah, traja 3-6 ur, najmočnejši učinek nastopi po 15-20 minutah.

Inhalacijski kInhalacijski kratkotrajno delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev ratkotrajno delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev 2 so zdravila izbora pri 2 so zdravila izbora pri akutnih simptomih bronhospazma. akutnih simptomih bronhospazma.

Zaradi hitrega začetka delovanja so primerni zaZaradi hitrega začetka delovanja so primerni za:: zdravljenje in preprečevanje napadov pri blagi persistentni astmizdravljenje in preprečevanje napadov pri blagi persistentni astmi ,, za zdravljenje akutnih poslabšanj pri zmernza zdravljenje akutnih poslabšanj pri zmernii in težk in težkii persistentn persistentnii astm astmii..


Neželeni učinkiNeželeni učinki

ttremor skeletnih mišic remor skeletnih mišic

tahikardija in palpitacijetahikardija in palpitacije

HHipokaliemija je pogostejša pri uporabi parenteralnih oblik zdravil in vnosu zdravil z nebulatorjem.ipokaliemija je pogostejša pri uporabi parenteralnih oblik zdravil in vnosu zdravil z nebulatorjem.

Pri Pri inhalaciji paradoksni bronhospazem, s takojšnjim poslabšanjem piskanja, po vnosu zdravila.inhalaciji paradoksni bronhospazem, s takojšnjim poslabšanjem piskanja, po vnosu zdravila.


Dolgotrajna redna uporaba, večkrat dnevno, agonistov adrenergičnih receptorjev Dolgotrajna redna uporaba, večkrat dnevno, agonistov adrenergičnih receptorjev 2, brez sočasne 2, brez sočasne uporabe inhalacijskega glukokortikoida, poveča bronhialno preodzivnost in poslabša astmo. uporabe inhalacijskega glukokortikoida, poveča bronhialno preodzivnost in poslabša astmo.

Pri redni uporabi agonistov adrenergičnih receptorjev Pri redni uporabi agonistov adrenergičnih receptorjev se razvije toleranca, ki je inhibirana z se razvije toleranca, ki je inhibirana z antagonisti adrenergičnih receptorjev antagonisti adrenergičnih receptorjev 2.2.

PPri dolgotrajni uporabi agonisti adrenergičnih receptorjev ri dolgotrajni uporabi agonisti adrenergičnih receptorjev zmanjšajo izražanje gena za zmanjšajo izražanje gena za adrenergične receptorje adrenergične receptorje , izražanje tega gena pa povečajo glukokortikoidi, kar je želena pozitivna , izražanje tega gena pa povečajo glukokortikoidi, kar je želena pozitivna interakcija med interakcija med tema skupinama zdravil.tema skupinama zdravil.

Ob sočasni uporabi glukokortikoidov, diuretikov in ksantinov se poveča možnost hipokaliemije.Ob sočasni uporabi glukokortikoidov, diuretikov in ksantinov se poveča možnost hipokaliemije.


FenoterolFenoterolFenoterol se iz gastrointestinalnega trakta nepopolno absorbira. Fenoterol se iz gastrointestinalnega trakta nepopolno absorbira. Metabolizira se pri prvem prehodu skozi jetra. Metabolizira se pri prvem prehodu skozi jetra. Izloča se z urinom in žolčem. Izloča se z urinom in žolčem. Učinek nastopi 2-3 minute po inhalaciji in traja 6-8 ur.Učinek nastopi 2-3 minute po inhalaciji in traja 6-8 ur.200200g doza fenoterola povzroči vsaj dvakrat močnejši bronhodilatacijski učinek kot 200g doza fenoterola povzroči vsaj dvakrat močnejši bronhodilatacijski učinek kot 200g doza g doza salbutamola.salbutamola.

ProkaterolProkaterolProkaterol je močan bronhodilatator, 10Prokaterol je močan bronhodilatator, 10g doza prokaterola povzroči enak bronhodilatacijski učinek kot g doza prokaterola povzroči enak bronhodilatacijski učinek kot 100100g doza salbutamolag doza salbutamola..Po inhalaciji nastopi učinek po 5 minutah in traja do 8 ur.Po inhalaciji nastopi učinek po 5 minutah in traja do 8 ur.


SalbutamolSalbutamol

Po inhalaciji zdravila pride v spodnje dihalne poti 10-20% doze, ostali del doze zdravila ostane v Po inhalaciji zdravila pride v spodnje dihalne poti 10-20% doze, ostali del doze zdravila ostane v podaljšku ali se odloži vpodaljšku ali se odloži v orofarinksu in pride v prebavila.orofarinksu in pride v prebavila.

Učinkovina, ki se odloži v dihalnih poteh, se absorbira v pljučna tkiva in v krvni obtok ter se v pljučih ne Učinkovina, ki se odloži v dihalnih poteh, se absorbira v pljučna tkiva in v krvni obtok ter se v pljučih ne presnavlja. presnavlja.

Metabolizira se v jetrih. Metabolizira se v jetrih.

Izloča s sečem v nespremenjeni obliki ali kot fenolni sulfat. Izloča s sečem v nespremenjeni obliki ali kot fenolni sulfat.

Pri bolnikih, ki potrebujejo več kot eno dozo inhalacijskega agonista adrenergičnih receptorjev β2 na dan, Pri bolnikih, ki potrebujejo več kot eno dozo inhalacijskega agonista adrenergičnih receptorjev β2 na dan, je priporočena je priporočena doza 100-200doza 100-200g 3-4 krat/dan. Odmerek za otroke je 100g 3-4 krat/dan. Odmerek za otroke je 100g 3-4 krat/dan.g 3-4 krat/dan.


Kadar inhalacija salbutamola ni učinkovita, se salbutamol lahko aplicira peroralno v obliki sulfata v 2-4 Kadar inhalacija salbutamola ni učinkovita, se salbutamol lahko aplicira peroralno v obliki sulfata v 2-4 mg dozi 3-4 krat/dan.mg dozi 3-4 krat/dan.Višje peroralne doze, do 8 mg 3-4 krat/dan, so le redko učinkovitejše kot nižje doze in jih bolniki ne Višje peroralne doze, do 8 mg 3-4 krat/dan, so le redko učinkovitejše kot nižje doze in jih bolniki ne prenašajoprenašajo dobro.dobro.Začetne doze za starejše bolnike morajo biti nižje.Začetne doze za starejše bolnike morajo biti nižje.Doza za 2-6 let stare otroke je 1-2 mg 3-4 krat/dan, za starejše otroke pa 2 mg 3-4 krat/dan. Doza za 2-6 let stare otroke je 1-2 mg 3-4 krat/dan, za starejše otroke pa 2 mg 3-4 krat/dan.

Pri težjih oblikah astme salbutamol apliciramo s pomočjo nebulatorja 2,5-5mg do 4 krat/dan ali Pri težjih oblikah astme salbutamol apliciramo s pomočjo nebulatorja 2,5-5mg do 4 krat/dan ali nepretrganih odmerkih 1-2 mg/uro v izotonični raztopini natrijevega klorida.nepretrganih odmerkih 1-2 mg/uro v izotonični raztopini natrijevega klorida.

Po inhalaciji zdravila nastopi bronhodilatacija čez 5-15 minut in traja 3-6 ur. Po inhalaciji zdravila nastopi bronhodilatacija čez 5-15 minut in traja 3-6 ur. Po peroralni aplikaciji nastopi učinek v 30 minutah, največji bronhodilatacijski učinek nastopi čez 2-3 Po peroralni aplikaciji nastopi učinek v 30 minutah, največji bronhodilatacijski učinek nastopi čez 2-3

ure ure in traja do 8 urin traja do 8 ur..

Dolgo delujoči agonisti adrenergičnih receptorjev 2

SalmeterolSalmeterolSalmeterol je dolgotrajno delujoči selektivni agonist adrenergičnih receptorjev Salmeterol je dolgotrajno delujoči selektivni agonist adrenergičnih receptorjev ..

MMočan in dolgotrajno delujoč zaviralec sproščanja histamina, levkotrienov in prostaglandina D2 iz očan in dolgotrajno delujoč zaviralec sproščanja histamina, levkotrienov in prostaglandina D2 iz mastocitov. mastocitov.

Zavira zgodnji in pozni odgovor na inhalirane alergene, ki traja po enkratni dozi dlje kot 30 ur, potem ko Zavira zgodnji in pozni odgovor na inhalirane alergene, ki traja po enkratni dozi dlje kot 30 ur, potem ko bronhodilatacijski učinek ni več zaznaven.bronhodilatacijski učinek ni več zaznaven.

Primeren je za dolgotrajno, redno zdravljenje, dvakrat dnevno, za nadzor nad simptomi astme. Primeren je za dolgotrajno, redno zdravljenje, dvakrat dnevno, za nadzor nad simptomi astme.

Zaradi poznega začetka delovanja, po 10 do 20 minutah, se ne sme uporabljati za zdravljenje akutnih Zaradi poznega začetka delovanja, po 10 do 20 minutah, se ne sme uporabljati za zdravljenje akutnih poslabšanj astme. Njegov popoln učinek nastopi običajno šele po aplikaciji večih doz.poslabšanj astme. Njegov popoln učinek nastopi običajno šele po aplikaciji večih doz.

Uporablja se ob sočasni uporabi inhalacijskih glukokotikoidov. Dodatek salmeterola inhalacijskemu Uporablja se ob sočasni uporabi inhalacijskih glukokotikoidov. Dodatek salmeterola inhalacijskemu glukokortikoidu, predpisanem v majhni ali zmerni dozi, izboljša pljučno funkcijo, reducira simptome glukokortikoidu, predpisanem v majhni ali zmerni dozi, izboljša pljučno funkcijo, reducira simptome bolezni in zmanjša potrebo po uporabi kratko delujočega agonista adreneričnih receptorjev bolezni in zmanjša potrebo po uporabi kratko delujočega agonista adreneričnih receptorjev . .. .

Antiholinergiki

IIpratropijev bromidpratropijev bromid

Veže se na presinaptične avtoinhibitorne M2 receptorje (povečano sproščanjeVeže se na presinaptične avtoinhibitorne M2 receptorje (povečano sproščanjeacetilholina in s tem bronhokonstrikcija)acetilholina in s tem bronhokonstrikcija)

Veže se na postsinaptične M3 receptorje (bronhodilatacija)Veže se na postsinaptične M3 receptorje (bronhodilatacija)

Bronhodilatorni učinek nastopi 3-10 minut po inhalaciji, Bronhodilatorni učinek nastopi 3-10 minut po inhalaciji, 80% maksimalnega učinka nastopi po 30 minutah, maksimalni učinek 80% maksimalnega učinka nastopi po 30 minutah, maksimalni učinek nastopi po 60 do 90 mIinutah in traja 4 do 6 ur .nastopi po 60 do 90 mIinutah in traja 4 do 6 ur .

Po inhalaciji le majhen del ipratropijevega bromida pride v sistemsko Po inhalaciji le majhen del ipratropijevega bromida pride v sistemsko cirkulacijo. Del odmerka, ki cirkulacijo. Del odmerka, ki bolnikbolnik poje, se slabo absorbira iz poje, se slabo absorbira iz gastrointestinalnega trakta. gastrointestinalnega trakta.

Ipratropij in njegovi metaboliti se izločajo z urinom in blatom .Ipratropij in njegovi metaboliti se izločajo z urinom in blatom .

Ipratropijev bromid

Bronhodilatacija, ki jo povzroči ipratropijev bromid pri bolnikih z astmo, nastopi kasneje in je običajno Bronhodilatacija, ki jo povzroči ipratropijev bromid pri bolnikih z astmo, nastopi kasneje in je običajno manj intenzivna kot tista, ki jo povzročajo agonisti adrenergičnih receptorjev β2 . manj intenzivna kot tista, ki jo povzročajo agonisti adrenergičnih receptorjev β2 .

Variabilnost v odzivnosti na ipratropijev bromid, pri bolnikih z astmo, najverjetneje odseva razlike v Variabilnost v odzivnosti na ipratropijev bromid, pri bolnikih z astmo, najverjetneje odseva razlike v moči moči

parasimpatičnega tonusa in stopnjo do katere so holinergične poti udeležene pri simptomih individualnih parasimpatičnega tonusa in stopnjo do katere so holinergične poti udeležene pri simptomih individualnih bolnikov. Zato moramo korist terapije ipratropija oceniti pri vsakem posamezniku . bolnikov. Zato moramo korist terapije ipratropija oceniti pri vsakem posamezniku .

Ipratropij je sorazmerno učinkovitejši pri starejših bolnikih, saj se s starostjo zmanjša odzivnost za Ipratropij je sorazmerno učinkovitejši pri starejših bolnikih, saj se s starostjo zmanjša odzivnost za agoniste adrenergičnih receptorjev agoniste adrenergičnih receptorjev , ne zmanjša pa se antiholinergike., ne zmanjša pa se antiholinergike.

Ipratropijev bromid

ObičajnObičajnaa inhalacijsk inhalacijskaa doz dozaa 20-40 20-40g 3-4x/dan.g 3-4x/dan.Maksimalna enkratna doza je 80Maksimalna enkratna doza je 80g. g.

Za otroke stare 6-12 let je običajna doza 20-40Za otroke stare 6-12 let je običajna doza 20-40g 3x/dan, za mlajše od 6 let pa 20g 3x/dan, za mlajše od 6 let pa 20g 3x/dan .g 3x/dan .

Lahko se uporablja tudi v obliki inhalacijske raztopine, za nebulator v dozah 100-500Lahko se uporablja tudi v obliki inhalacijske raztopine, za nebulator v dozah 100-500g do 4x/dan. g do 4x/dan. ZaZa otroke stare 3-14 let je običajna nebulizacijska doza od 100-500otroke stare 3-14 let je običajna nebulizacijska doza od 100-500g do 3x/dan .g do 3x/dan .

Neželeni učinki so redkiNeželeni učinki so redki, o, občasno suha usta, bčasno suha usta,

redko se pojavijo sistemski učinki kot je retenca urina in obstipacija. redko se pojavijo sistemski učinki kot je retenca urina in obstipacija.

Nebulizacija ipratopijevega bromida lahko povzroči paradoksalni bronhospazem. Nebulizacija ipratopijevega bromida lahko povzroči paradoksalni bronhospazem.

Ipratropijev bromid in fenoterol

Kombinacija ipratropijevega bromida in fenoterola povzročiKombinacija ipratropijevega bromida in fenoterola povzroči ::

bronhodilatacijo s stimulacijo simpatika (agonist adrenergičnih receptorjev bronhodilatacijo s stimulacijo simpatika (agonist adrenergičnih receptorjev , fenoterol) in, fenoterol) in

inhibicijo parasimpatika (antiholinergik, ipratropijev bromid). inhibicijo parasimpatika (antiholinergik, ipratropijev bromid).

Ta dva različna mehanizem delovanja se med seboj dopolnjujeta, zato je bronhodilatacijski učinek večji, Ta dva različna mehanizem delovanja se med seboj dopolnjujeta, zato je bronhodilatacijski učinek večji, kot pri uporabi le enega od njiju kot pri uporabi le enega od njiju Dodatek antiholinergika, pri bolnikih z astmo, poveča bronhodilatacijski učinek agonista adrenergičnih Dodatek antiholinergika, pri bolnikih z astmo, poveča bronhodilatacijski učinek agonista adrenergičnih receptorjev receptorjev za 5-10%. za 5-10%.

Teofilin

IInhibira fosfodiesterazo (PDE-4),nhibira fosfodiesterazo (PDE-4), ki katalizira hidrolizo cAMP v AMP in ki katalizira hidrolizo cAMP v AMP in cGMP v GMP. Zaradi povečane koncentracije cAMP se zmanjša cGMP v GMP. Zaradi povečane koncentracije cAMP se zmanjša koncentracija intracelularnega kalcija, kar privede do relaksacije gladkih koncentracija intracelularnega kalcija, kar privede do relaksacije gladkih mišic.mišic.

Posledica inhibicije fosfodiesterazePosledica inhibicije fosfodiesteraze (PDE-4) (PDE-4) je tudi inhibicija sinteze ter je tudi inhibicija sinteze ter izločanja vnetnih mediatorjev iz različnih celičnih vrst.izločanja vnetnih mediatorjev iz različnih celičnih vrst.

Teofilin je kompetitivni antagonist adenozina na adenozinskem receptorju. Teofilin je kompetitivni antagonist adenozina na adenozinskem receptorju. Adenozin lahko povzroči bronhokonstrikcijo pri bolnikih z astmo in Adenozin lahko povzroči bronhokonstrikcijo pri bolnikih z astmo in potencira sproščanje vnetnih mediatorjev izpotencira sproščanje vnetnih mediatorjev iz mastocitov pljuč. Teofilin tako mastocitov pljuč. Teofilin tako relaksira gladke mišice dihal in ga zato uvrščamo med bronhodilatatorje.relaksira gladke mišice dihal in ga zato uvrščamo med bronhodilatatorje.

Teofilin

IIzboljšzboljšaa mukociliarni očistek, mukociliarni očistek,

poveča moč krčenja prepone, poveča moč krčenja prepone,

stimulira dihalni center, stimulira dihalni center,

širi periferno ožilje,širi periferno ožilje,

poveča diurezopoveča diurezo,,

deluje pozitivno inotropno in kronotropno na srčno mišico.deluje pozitivno inotropno in kronotropno na srčno mišico.

Je šibak bronhodilatator in deluje tudi protivnetno. Je šibak bronhodilatator in deluje tudi protivnetno.

Pred uporabo inhalacijskih glukokortikoidov je bil teofilin najpogosteje Pred uporabo inhalacijskih glukokortikoidov je bil teofilin najpogosteje uporabljeno zdravilo za zdravljenje astme.uporabljeno zdravilo za zdravljenje astme.

Teofilin

Ozek terapevtski indeksOzek terapevtski indeks Neželeni učinki: slabost, bruhanje,glavobol, tahikardija, tremor, Neželeni učinki: slabost, bruhanje,glavobol, tahikardija, tremor,

zmedenost, epileptični napadi pri akutni zastrupitvizmedenost, epileptični napadi pri akutni zastrupitvi Relativno majhna učinkovitostRelativno majhna učinkovitost Se le redko uporablja.Se le redko uporablja.

Aminofilin

SolSol teofilina in etilendiamina. teofilina in etilendiamina.

Njegovo delovanje in uporaba sta podobna teofilinu. Njegovo delovanje in uporaba sta podobna teofilinu.

Ima prednost pred teofilinom, kadar se zahteva večja vodotopnost, Ima prednost pred teofilinom, kadar se zahteva večja vodotopnost, v primeru intravenske aplikacije. v primeru intravenske aplikacije.

V telesu se iz aminofilina hitro sprosti teofilin.V telesu se iz aminofilina hitro sprosti teofilin.

Uporablja se za zdravljenje astme in KOPB intravensko.Uporablja se za zdravljenje astme in KOPB intravensko.

Dozo je potrebno določiti vsakemu posamezniku, zaradi vpliva številnih Dozo je potrebno določiti vsakemu posamezniku, zaradi vpliva številnih dejavnikov na farmakokinetiko teofilina in kontrolirati serumsko dejavnikov na farmakokinetiko teofilina in kontrolirati serumsko koncentracijo teofilina.koncentracijo teofilina.

Aminofilin

Pri zdravljenju akutnih, težkih oblik bronhospazmov se aplicira aminofilin Pri zdravljenju akutnih, težkih oblik bronhospazmov se aplicira aminofilin počasi v obliki injekcij ali infuzij, da se zmanjša možnost neželenih učinkovpočasi v obliki injekcij ali infuzij, da se zmanjša možnost neželenih učinkov..HHitrost intravenske aplikacije ne sme preseči 25 mg/min.itrost intravenske aplikacije ne sme preseči 25 mg/min.

Bolnikom, ki ne prejemajo aminofilina, teofilina ali drugih ksantinov se Bolnikom, ki ne prejemajo aminofilina, teofilina ali drugih ksantinov se aplicira i.v. 250-500mg aminofilina v 20 minutah.aplicira i.v. 250-500mg aminofilina v 20 minutah.

Prehitra intravenska aplikacija terapevtskih doz aminofilina (500mg) lahkoPrehitra intravenska aplikacija terapevtskih doz aminofilina (500mg) lahkorezultira v nenadni smrti, verjetno zaradi srčne aritmije. rezultira v nenadni smrti, verjetno zaradi srčne aritmije.

farmakoterapija astme

Documents