Fakulteta za psihoterapijoUvod v zdravstveno in

socialno varstvo

DUŠEVNO ZDRAVJE V SKUPNOSTI

Asist.dr. Suzana Oreški

Duševno zdravje?

Kaj je človek po bistvu in iz česa se sestoji? Kaj vpliva nanj: bogovi, geni,

temparament, družba, kultura, čas v katerem živimo?

Ali človeka poganja njegov razum, duh, zvezde, karma?

Ali misel nastane na podlagi kemije v možganih in živčnih vlaken ali nastane neodvisno od njih?

Ali je duševna bolezen, bolezen duše ali bolezen možganov ali psihodinamike odnosnih in širših družbenih dejavnikov?

Predmoderna koncept norosti

Moderna (19.st.)koncept duševne bolezni

Postmoderna (21.st)koncept duševnega zdravja

religiozne in mitološke tradicije

medikalizacija norosti

integralni, holistični koncept duševnega zdravja

izganjanje hudičev in čarovnic

rojstvo standardov, norm in klinike

skupnostne službe

medikalizacija norosti, iskanje deficitov in pomanjkljivost

konstruktivna perspektiva; krepitev moči, virov in spretnosti

1. Koncept norosti

Posameznik je prepuščen višjim silam (dobrim ali zlim), te pa so ga kaznovale ali nagradile, ker je ali ni živel v skladu s sprejetimi normami.

Primeri: epilepsija (božjastni napadi), histerija-nevroza-anksioznost, depresija – biti v Saturnu

Obdobje bogov, demonov, čudes, frikov, ladij norcev Obdobje krščanstva: borba med hudičem in bogom, trenja znotraj človeka Je zgodovina okov, verig, sežigov na grmadah,brutalnega

mučenja, posegov v človeško telo vse do 18.st Histerične ženske naj bi sklenile pakt s hudičem., krivovernica Ivana

Orelanska

Obdobje velikega zapiranja, špitali, zavetišča (17.st.-19.st.) – doba razuma, temelji objektivne znanstvene paradigme

Doba brezumja, razum postane središče človekovega udejstvovanja –zavest o norosti!

Izključevanje iz skupnosti

2. Koncept duševne bolezni

Konstruiran s pomočjo medicinske znanosti, ki norosti dodeli status duševne bolezni –t.i. medikalizacija duševnih stisk, 19. st – dalje

Pinel in Tuke: začetnika sodobne psihiatrične ustanove in znanosti o duš. boleznih (1818 –prvi učbenik psihiatrije Esquirol)

Kategorizacija duševnih bolezni, prve psihiatrične diagnoze: npr. shizofrenija (Kraepelin, Bleuer ).

Prve bolnišnice - azili za duševno bolne

Zdravljenje in obravnava

Medicina in ostali psi-poklici so usmerjeni v diagnosticiranje, klasificiranje in razvrščanje:

medikamentozna terapija elektrokonvulzivna terapija in psihokirurgija –lobotomija.

V iskanje deficitov, patologijo, probleme, motnje, “kaj je narobe”.

Prevladuje terapevtski in pokroviteljski pristop, par: zdravnik –pacient.

Izključevanje

Prostor zdravljenja je psihiatrična bolnišnica, socialno-zdravstveni zavod, poboljševalnica, dom za prizadete, šola s prilagojenim programom. 1881 je bila Kranjska deželna blaznica Studenec

3. Duševno zdravje v skupnosti Antipsihiatrična in radikalna gibanja v 60 –

ih in 70 –ih letih dvajsetega stoletja:- vplivajo na spremembe zdravstvene in

socialne politike na področju duševnega zdravja

- opozarja na neupoštevanje človekovih pravic in svoboščin znotraj institucij

- kritika na monopol medicine ter “države blaginje” pri obravnavi oseb s težavami v duš.zdravju

- procese dezinstitucionalizacije.

številni psihiatri se niso več strinjali s svojo klasično-tradicionalno vlogo (Cooper, Laing, Szasz)

uporabniki psihiatričnih ustanov, npr: Beers (Um, ki se je našel , skupine za samopomoč)

Nacionalni komite za mentalno higieno (v 20-ih)

Svetovna federacija za duševno zdravje (v 50-ih)

Deklaracija o človekovih pravicah (v 80-ih)

Paradigmatski premik

Predmoderna koncept norosti

Moderna (19.st.)koncept duševne bolezni

Postmoderna (21.st)koncept duševnega zdravja

religiozne in mitološke tradicije

medikalizacija norosti

integralni, holistični koncept duševnega zdravja

izganjanje hudičev in čarovnic

rojstvo standardov, norm in klinike

skupnostne službe

medikalizacija norosti, iskanje deficitov in pomanjkljivost

konstruktivna perspektiva; krepitev moči, virov in spretnosti

Koncept vključevanja

Skupnostna skrb vs. institucionalna Postpsihiatrija ali socialna psihiatrija, ki je

bližja ljudem…uvaja “perspektivno dobrega počutja, ki je več vredna kot odsotnost ali prisotnost danega

simptoma” (Marušič 2003) Normalizacija vs. predsodki in diskriminacija Destimatizacija in promocija duševnega

zdravja Zakonodaja – Zakon o duševnem zdravju

Institucionalni oz. medicinski model

PB

SZ PA

svojci

SVZ

Psihosocialni model

Iskanje rešitev, spretnosti in potreb vs. patologiji, motnjam, ipd

Diagnoza pomeni samo znanje za ravnanje Kultura, ki uporablja diagnoze, ki stigmatizira in

išče deficite je kultura izključevanja (Anderson 1994, Bass, Dosser idr. 2001)

Spremembe v znanosti in strokah pomagajočih poklicev (soc.dela!) so tudi v spreminjanju jezika (Čačinovič-Vogrinčič 2003)

Pozitivne besede, ki opogumljajo, dodajajo moč, vključujejo

Besede: diagnoza, tretman, ocena, evalvacija, stroki dajejo nalogo in moč, da označi, da določi (ibid: 199)

Problematičen otrok, histerična mati, shizofren oče, obupna družina ali psiho, debil, embicil, shizo, depra…

Ne zajemajo sodelovanja, soustvarjanja, konstrukcijo novih zgodb, pozitivno akcijo, konstruktivno ravnanje…

Iskanje skupnega jezika, besed, spremembe le-teh, da bi lahko ustvarili novo zgodbo; tako, ki našega uporabnika vidi, sliši in prepozna z vsem tistim kar je – onstran diagnoz.

Jezik je pomemben in se spreminja - v pozitivno, najprej v stroki, potem v družbi

Skupnostne službe

individualiziran pristop, s poudarkom na metodah dela, kot je načrt skrbi, ki sledi potrebam ljudi,

nudenje pomoči in podpore v lokalnem okolju posameznika;

izvajanje pomoči in podpore s fleksibilnimi in mobilnimi timi (npr. zgodnji intervencijski timi, krizni timi, asertivni timi);

celostno-integriran pristop, ki ga izvaja multidisciplinarni tim;

manjši krizni centri, ki omogočajo namestitev in skrb tistim posameznikom, ki jim zaradi poslabšanja duševnega stanja ni možno več nuditi zgoraj naštetih oblik pomoči.

Multidisciplinarni timi

Niso salonski Delujejo v skupnosti Pestrost v sestavi Princip enakopravnosti Transparentnost kompetenc Fleksibilni, učinkoviti, povezani med

seboj Na primer: asertivni timi za tiste z

dolgotrajnimi TVDZ

Skupnostni vs. institucionalni

Klient, uporabnik kot subjekt

Prilagajanje potrebam

Poudarek na spretnostih, kompetencah človeka

Spoštovanje avtonomnosti in samodeterminiranosti posameznika

Pacient kot objekt Prilagajamo ga

storitvam Poudarek na

pomankljivostih, deficitih

Izvajanje pokroviteljstva, kontrole in moči

Infatilizacija uporabnikov, pacientov

skupnostni vs. institucionalni

Strokovnjak izvaja storitve, sledi potrebam

Omogoča dostopnost in kontinuiranost le-teh

Okolje: skupnost, formalni&neformalni viri pomoči, podporne mreže, skupine za samopomoč itn

Zgolj prilagajanje uporabnika obstoječim storitvam

Okolje: bolnišnica

Stanje v Sloveniji: primer nevladnih organizacij

Odbor za družbeno zaščito norosti antipsihiatrično gibanje v 90 –ih:

- izpostavi težave oseb z dolgotrajnimi težavami na področju duševnega zdravja

- status v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih

- odkrito spregovori o neprimernosti tedanjega psihiatričnega sistema

- vpliva na razvoj NVO duševnega zdravja v skupnosti; psihosocialni model

Primer: Altra

Družbenega ozaveščanja v izvajanje storitev za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju

Dejavnosti:1.Stanovanjske skupine2.Svetovalnice3.Dnevni centri4.Delovna vključenost5.Zavetišče za brezdomne uživalce

drog

Rekreacija

Umetniške razstave

WANT TO BE ABLE TO TALK TO SOMEONE IN A PUB AND SAY “I’VE BEEN MENTALLY ILL, AND FOR THEM TO SAY “THAT’S INTERESTING, WHAT DID YOU EXPERIENCE? “ (user/survior, UK, 1997)

Ozaveščanje – tudi t.i. duš. bolniki so oz. prispevajo k družbenemu razvoju Ernest Hemingway: je 1953 leta dobil

Pulitzerjevo nagrado za roman »Starec in morje, leto kasneje pa Nobelovo za literarne dosežke.

Edwin (Buzz) Aldrin: prvi človek, ki je stopil na luno, se je tudi boril z depresijo. Prve stiske je opazil po izjemnem dosežku.

Vivian Leigh; igralka, ki je že pri 27 letih dobila oskarja za najboljšo žensko vlogo v filmu V vrtincu (Scarlet O' Hara), je trpela za manično-depresijo.

HVALA ZA POZORNOST!