etika v perioperativni zdravstveni negisoms.si/assets/zbornik-xxviii-29.pdf · ključne besede:...

ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

2

ZBORNIK XXVIII – ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI Izdala in založila: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana

Urednica zbornika: Tatjana Požarnik Uredniški odbor: Tatjana Požarnik, Sanja Arnautovič, e-Priprava: DeSIGNIA – Iztok Jančar s.p.

1. izdaja Ljubljana, marec 2012


3

PROGRAM SREČANJA

PETEK, 2. 12. 2011 08.30-09.30 Registracija udeležencev 09.30-10.00 Otvoritev srečanja I. SKLOP moderatorka: Tatjana Požarnik

10.00-10.20 Etika in vprašanja v razmislek Metka Maček, dipl. m. s. 10.20-10.40 Sodelovanje in komunikacija med zaposlenimi v

perioperativni zdravstveni negi z vidika etike Maja Šabeder, dipl. m. s. 10.40-11.00 Dokumentiranje v perioperativni zdravstveni negi z vidika

etike Milena Prosen, dipl. m. s., koord. za podr. boln. hig. 11.00-11.25 Kako dokumentirati v operacijski dvorani? Borut Pirnat, Olympus Slovenija 11.25-11.35 Vprašanja in diskusija 11.35-12.10 ODMOR IN OSVEŽITEV II. SKLOP moderatorka: Tatjana Trotovšek

12.10-12.30 Dobra radiološka praksa – pogled odličnega tima skozi

perspektivo etičnega kodeksa Boštjan Gajšek, dipl. ing. rad. Monika Kunšič, inž. rad. 12.30-12.50 Moralno etična praksa lajšanja akutne bolečine pri bolnikih z

vidika diplomiranega zdravstvenika pri anesteziji Jože Šimenko, dipl. zdrav. 12.50-13.20 Bioetični vidiki pri darovanju organov in tkiv Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant 13.20-13.30 Vprašanja in diskusija 13.30-15.00 ODMOR ZA KOSILO


4

III. SKLOP moderatorka: Manica Rebernik Milić

15.00-15.20 Etična in moralna vprašanja medicinskih sester ob koncu

bolnikovega življenja Jana Korinšek, dipl. m. s. 15.20-15.40 Etični pogled na bolnišnično higieno Marija Tomažič, dipl. m. s., spec. manag. 15.40-16.05 Specialno razkuževanje prostorov in nedostopnih površin z

aerosolnim pršenjem razkužila Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana 16.05-16.15 Vprašanja in diskusija 16. 15-16.30 ODMOR IV. SKLOP moderatorki: Marjeta Berkopec in Marija Fabjan

16.30-18.00 Okrogla miza na temo Etika v perioperativni zdravstveni negi 18.00 ZAKLJUČNE MISLI IN ZAKLJUČEK SEMINARJA


5

SEZNAM AVTORJEV

Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant; Zaloška 7, 1000 Ljubljana, [email protected]

Boštjan Gajšek, dipl. inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za radiologijo, RTG urgenca; Zaloška 7, 1000 Ljubljana

Jana Korinšek, dipl.m.s, DSO Ljubljana Vič-Rudnik; C. na Bokalce 51, 1000 Ljubljana, [email protected]

Monika Kunšič, inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za radiologijo, RTG urgenca; Zaloška 7, 1000 Ljubljana

Marjeta Maček, dipl. m. s. za anestezijo, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Oddelek za anesteziologijo, lajšanje bolečin in intenzivno perioperativno medicino; Kidričeva 38 a, 4000 Kranj, [email protected]

Maja Šabeder, dipl. med. ses.,UKC Maribor, Operacijski blok; Ljubjanska ulica 5, 2000 Maribor, [email protected]

Marija Tomažič, dipl.m.s., spec.manag., UKC Ljubljana, Kirurška klinika; Zaloška 7, 1000 Ljubljana

Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana; Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana, [email protected]


6

KAZALO

ETIKA IN VPRAŠANJA V RAZMISLEK

Marjeta Maček .............................................................................................. 7

SODELOVANJE IN KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V PERIOPERATIVNI ZDRAVSRVENI NEGI IZ VIDIKA ETIKE

Maja Šabeder .............................................................................................. 14

DOBRA RADIOLOŠKA PRAKSA (POGLED ODLIČNEGA TIMA SKOZI PERSPEKTIVO ETIČNEGA KODEKSA)

Boštjan Gajšek, Monika Kunšič .................................................................... 15

BIOETIČNI VIDIKI PRI DAROVANJU ORGANOV IN TKIV

Gorazd Čebulc ............................................................................................. 17

ETIČNA IN MORALNA VPRAŠANJA MEDICINSKIH SESTER OB KONCU BOLNIKOVEGA ŽIVLJENJA

Jana Korinšek ............................................................................................... 19

ETIČNI POGLED NA BOLNIŠNIČNO HIGIENO

Marija Tomažič ............................................................................................ 27

SPOROCIDNO RAZKUŽEVANJE PROSTOROV IN NEDOSTOPNIH POVRŠIN Z AEROSOLNIM PRŠENJEM RAZKUŽILA

Maja Zupanc ................................................................................................ 29


7

ETIKAINVPRAŠANJAVRAZMISLEK

Marjeta Maček1

Izvleček

Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega. Medicinske sestre v Sloveniji zavezuje »Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije«, ki opredeljuje njihove pravice in dolžnosti v odnosu do pacienta, dela, delovnega okolja in sodelavcev, delodajalca, zdravstvenega sistema in širšega okolja.

Ključne besede: medicinska sestra, pacient, kodeks etike

1 ETIKABeseda ETIKA izhaja iz grščine in jo je kot oznako za filozofsko disciplino uvedel Aristotel. Etika pomeni filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu. Je filozofska disciplina, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov. Ukvarja se s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega.

V ožjem smislu je etika filozofsko razpravljanje o pojavu moralnosti ter o njegovih temeljih in smislih. Središčna vprašanja etike so:

• Kaj je dobro?

• Kaj moram narediti?

• Kakšen človek naj bom in kakšen ne smem biti?

• Kakšne vrline moram imeti, da sem dober?

1 Marjeta Maček, dipl. m. s. za anestezijo, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj,

Oddelek za anesteziologijo, lajšanje bolečin in intenzivno perioperativno medicino; Kidričeva 38 a, 4000 Kranj [email protected]


8

To je prvi del etike. Drugi del je težji, ko moramo obrazložiti, opravičiti svoje odgovore na ta vsakodnevna pomembna vprašanja. Izraz etika torej označuje tisto bolj izvirno človekovo moralno zavest, da dolžnosti in obveznosti so (http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika).

Nabor normativnih pravil so kodeks in standardi, ki narekujejo, kako naj ukrepamo, kadar gre za koristi, pravice in dolžnosti do pacienta oz. varovanca, samega sebe, zaposlenih v organizaciji kot tudi do okolja, v katerem organizacija deluje.

2 ETIKA V ZDRAVSTVENI NEGI Čeprav razmišljam in govorim o medicinskih sestrah, imam v mislih vse, ki izvajamo zdravstveno nego, ne glede na spol in naziv, ki ga kot posamezniki imamo.

Če smo prej že spoznali temeljna vprašanja etike, pa si zdaj zastavimo še vprašanja za nas, medicinske sestre. Veliko vprašanj se mi poraja v mislih:

• Kdo smo medicinske sestre?

• Kaj je naše poslanstvo?

• Kaj je sodobna zdravstvena nega?

• S čim smo si prislužile svoj mednarodno priznani dan?

• Ali ga opravičujemo s svojim delom?

• Ali poznamo kodeks etike medicinskih sester?

• ……………………..

Z etiko se resnično srečujemo vsak trenutek našega dela v sledečih razmerjih:

• medicinska sestra - pacient, varovanec,

• medicinska sestra – delo,

• medicinska sestra – delovno okolje, sodelavci,

• medicinska sestra – delodajalec,

• medicinska sestra – zdravstveni sistem in naše širše okolje.

Vrstni red je lahko tudi drugačen, vendar bi vsaj prvih par moralo ostati v tem vrstnem redu po pomembnosti z vidika etike. Relacija etičnih načel mora veljati tudi v nasprotni smeri.


9

2.1 MEDICINSKA SESTRA – PACIENT, VAROVANEC

Človekove pravice predstavljajo enega temeljev sodobne družbe. Udejanjajo se tudi skozi vsak zdravstveni sistem. Pacient ima svoje pravice, ki zadevajo tudi medicinske sestre. Dano nam je posebno mesto v službi za človeka. V žarišču našega dela je pacient. Medicinske sestre smo posebna skupina ljudi, s svojim delom posegamo zelo globoko v intimo vsakega varovanca, pacienta. Negujemo ga, hranimo, mu pomagamo ali namesto njega opravimo kup aktivnosti, ki jih človek opravlja sam, dokler je zdrav. In sicer ne glede na to, da je pacient nemalokrat s svojim ravnanjem sam veliko pripomogel k svoji bolezni.

Prizadevati si moramo za strokovno, kakovostno, učinkovito, celostno individualno obravnavo v zdravstveni negi in osebno varnost zaupanih nam pacientov. Vsakogar moramo obravnavati spoštljivo, skrbno, varno, ne glede na spol, raso, versko pripadnost, ekonomski ali družbeni položaj, izobrazbo, narodnost, spolno usmeritev ali način plačevanja storitev.

Spoštovati moramo zasebnost, zaupnost zdravstvenih in osebnih podatkov. Pacienti med seboj pa se vse zmenijo, poznajo vso anamnezo bolezni sopacienta in še sorodnikov, izmenjajo vse izkušnje, slabe in dobre. In na osnovi tujih izkušenj oblikujejo svoje mnenje o bolezni, zdravljenju, operaciji, anesteziji, okrevanju, preden doživijo svojo izkušnjo.

Medicinske sestre imamo human poklic, kjer se moramo truditi po svojih močeh, znanju in volji. Lepa in prijazna beseda nič ne stane. In spet so tu vprašanja:

• Ali znamo pozdraviti in kako pozdraviti ob vstopu v bolniško sobo?

• Ali znamo prijazno odgovoriti na zastavljeno vprašanje?

• Ali znamo pacienta vprašati po počutju ter njegovih potrebah in željah?

• In empatija ob pacientovem soočenju z bolečino, diagnozo, tesnobo?

• Kako vstopamo v svet pacientove nemoči in ranljivosti, čustev in dilem, bojazni in stisk?

• Kako delati, da se pacient ne bo čutil razosebljenega, telesno, duševno in socialno razgaljenega, včasih le organ ali organski sistem, samo številka?

Pacient ima potrebo po človeškem stiku, glasu in nasmehu. Kako bi se mi počutili ob mrkih, zamišljenih, naveličanih obrazih, brez pozdrava ali vprašanja


10

po počutju? Aparature in zdravila ne morejo odtehtati pomena kontakta med pacientom in medicinsko sestro. Bolnišnično okolje smo ljudje, ki tu delamo in se trudimo – ali pa tudi ne? Gre za medčloveški odnos, ki izžareva toplino, iskrenost, preprostost in prijaznost. Tisoč stvari je mogoče narediti z žarom, s kančkom entuziazma in z veliko mero strokovnosti. In pacient nam mora zaupati. Ali nam lahko zaupa?

Ampak tudi odnos pacientov do nas medicinskih sester mora biti spoštljiv. Ne smemo biti medicinske sestre filter za njihovo slabo voljo. Ker so tako dolgo čakali lačni na operativni poseg npr.

In tu je moje razmišljanje. Tudi jaz sem že celo dopoldne lačna in žejna, lulati mi ni treba, ker tudi do vode nisem prišla. Anestezijska ekipa prva pristopi k pacientu in zadnja zapusti operacijsko sobo. Pa tudi delovni čas mi je že potekel, pa sem še vedno tukaj, doma pa me čaka družina. Utrujena, izčrpana, žejna in lačna sem, pa moram delati kot zjutraj, ko pridem polna elana in zadovoljna na delo. In ginekološke težave s krvavitvijo ima pacientka že cel mesec, ampak ravno danes ob povsem neprimernem času je morala priti k specialistu, saj so zato v bolnišnici dežurni, kajne?

Če pacient meni, da so mu kršene pravice, se obrne na varuha pacientovih pravic. Kam bi se lahko obrnila medicinska sestra v nasprotni situaciji? Pacienti se pogosto nad nami verbalno izživljajo, kaj pa fizično in spolno nadlegovanje? Mislim, da to niso neznane stvari, ne bi pa se smele dogajati. Zanje ni opravičila. Pacienti žal nimajo svojega kodeksa etike.

Trudimo se za strokovnost, etično delovanje. Apatija v zdravstvu in tudi v zdravstveni negi ne pripomore h kakovosti našega dela. Na prvem mestu mora biti odnos do sočloveka. Vedno znova padamo na izpitih iz preprostih vsebin, ki zajemajo etiko, človeške vrednote, srčnost, medsebojne odnose, posluh za okolje, kjer naj bi delovali kot strokovnjaki in kot ljudje.

• Je kaj sonca v nas, kaj žara in energije za tiste, zaradi katerih smo tu?

• Ali se zaposleni znamo prijazno pogovarjati med seboj?

• Ali smo medicinske sestre res »Človek in pol«?

Verjamem, da je večina medicinskih sester res »človek in pol«.

Medicinske sestre smo vedno bolj izpostavljene kritičnim pogledom in ocenam pacientov in svojcev in hkrati celotne družbe. Te ocene so v veliki meri medijsko plasirane in oblikovane, tako se v veliki meri oblikuje javno


11

mnenje, ki nam je včasih bolj, včasih manj naklonjeno. Kot da v drugih poklicih kodeksi etike ne obstajajo? Po forumih se na nas izliva veliko gnojnice in takrat se vprašam, ali ljudje ob pisanju kaj razmišljajo, ali bodo slučajno kdaj sami potrebovali zdravnika?

In še ena dilema. Kaj pa naši svojci, prijatelji in znanci kot pacienti? Ali nimamo dvojnih meril?

2.2 MEDICINSKA SESTRA - DELO

Ni dovolj, da poudarjamo, da je zdravstvena nega pomembna, rezultati morajo to pokazati. Pokažimo na slabo prakso v zdravstveni negi, opozarjati moramo na napake in biti pripravljene sodelovati v procesu izboljševanja svojega dela. Ne vzemimo kritike za slabo. Ali bi šlo?

Ali imamo sploh dovolj časa za zdravstveno nego? Kaj vse pristane na naših ramenih…? Ob zdravstveni negi imamo še polno administracije, od pisanja urnikov, do usklajevanja in dogovarjanja o evidentiranju delovnega časa, naročanja zdravil, sanitetnega materiala in drugih pripomočkov, naročanje pisarniškega materiala za potrebe oddelka, evidentiranje okvar na aparatih, klicanje serviserjev in dogovarjanje za čas popravila, koordiniranje dela ob izvajanju rednih ali izrednih servisov, tudi zamenjava kakšne žarnice nam ni tuja, izvijač nam je čisto domač in še kakšen drug »inštrument« tudi, pa šifriranje posegov, skrb za napotnice za preiskave in transport, vlaganje izvidov in kartotek, preverjanje izvidov v laboratoriju, iskanje izgubljenih izvidov, napotnic in kartotek…

2.3 MEDICINSKA SESTRA - DELODAJALEC

Ustrezno zaposlovanje in zadostno število medicinskih sester nam mora omogočiti obvladljive delovne obremenitve, zagotavljanje varnosti pacientov in izvajanje celostne, optimalne zdravstvene nege. Pogosto se soočamo s preobremenjenostjo in izgorevanjem medicinskih sester. Naše stanovske organizacije morajo zahtevati, odgovorni v naših delovnih okoljih pa omogočiti takšne delovne pogoje, da bomo medicinske sestre delale varno, na človeka dostojni ravni in v prid pacientov.

Vodje in menedžerje tudi zavezuje poslovna etika, ki govori o tem, kako naj ljudje v poslovnem svetu ravnajo, kadar se znajdejo na razpotju med različnimi vrednotami. Prevladovale naj bi kvalitativne vrednote in cilji. Ampak interesi ustanove se hitro lahko postavijo pred etiko in če neetično ravnanje ni


12

izrecno v nasprotju z zakonom, pomeni da ni prepovedano (http://sl.wikipedia.org/wiki/Poslovna_etika).

Ampak zaposlovati na novo se pa ne sme, rezerve že davno ni več, delovne ekipe so izčrpane, se starajo in potegnejo za sabo vso problematiko generacije. Kaj pa mobing? Kdo bo nam v takem primeru priskočil na pomoč in nam stal ob strani?

2.4 MEDICINSKA SESTRA - DELOVNO OKOLJE, SODELAVCI

Medicinske sestre moramo iskati pot za spoštljive, strpne, razumevajoče in dobre odnose na delovnem mestu, ki so temelj kakovostnega, uspešnega in učinkovitega dela ter bistvenega pomena za zadovoljstvo posameznika, delovne skupine in institucije. Ali imamo moč za to? Ali imamo še koga, ki tako misli? Bojim se, da je apatija vedno bolj prisotna.

Zrele in zdrave odnose ustvarja le zrela osebnost, ki ima sposobnost nadzorovati svoje nagone, impulze in izražanje agresivnosti, sposobnost prenašati neprijetnosti in trpljenje, ki se zna odpovedovati, ima zrelo vest, razvite vrednote in sposobnost samostojnega ravnanja. Ampak zelo težko se kdo loti trdega oreha - posameznika, ki po vseh zgornjih merilih lahko zelo izstopa iz povprečja.

3 ZAKLJUČEK Medicinske sestre smo strokovnjakinje za celostno obravnavo posameznikov in skupin, avtonomne za izvajanje določenih nalog, kjer prevzemamo vso odgovornost. Medicinske sestre smo samostojne strokovnjakinje v negovalnem timu in članice zdravstvenega tima. Zavezuje nas »Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije«, ki opredeljuje naše pravice in naše dolžnosti, pomaga nam oblikovati etične vrednote.

Menite, da so v sodobnem svetu vrednote v krizi?

V krizi niso vrednote, temveč ljudje, ki niso sposobni živeti v skladu z njimi.


13

Literatura

1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika (12.11.2011). 2. http://sl.wikipedia.org/wiki/Poslovna_etika (12.11.2011). 3. Maček M. Vprašanja v razmislek, Utrip 2009; XVII(5): 4.


14

SODELOVANJEINKOMUNIKACIJAMEDZAPOSLENIMIVPERIOPERATIVNI

ZDRAVSRVENINEGIIZVIDIKAETIKE

Maja Šabeder1

Izvleček

VII. načelo kodeksa etike

Zdravstvena obravnava pacienta naj predstavlja skupno prizadevanje strokovnjakov različnih zdravstvenih poklicev: medicinska sestra se zaveda poklicne pripadnosti, ter priznava in spoštuje delo sodelavcev.

Ker sodelovanje vpliva na izide zdravljenja, so prav vsi zdravstveni delavci postavljeni pred moralno zahtevo, da unčikovito sodelujejo z vsemi svojimi sodelavci. Namen članka je predstaviti in poglobiti razumevanje kompleksnega področja sodelovanja in dobre komunikacije med zaposlenimi v kontekstu etike. Uspešno poklicno sodelovanje je kompleksen pojem in je rezultat zlitja cele vrste osebnostnih, kulturnih in vedenjskih dejavnikov. Še zlasti v različnih kriznih obdobjih in stresnih situacijah, ko je vsakovrstnih resursov še manj, je moralna drža vsakega posameznika v zdravstvenem timu – tudi v odnosu do svojih sodelavcev, neprecenljiva. Sodelovanje v zdravstvenem timu naj prežema medsebojno spoštovanje.

Ključne besede: etika, komunikacija, pravice, dolžnosti, komformizem, medicinska sestra

1 Maja Šabeder, dipl. med. ses.,UKC Maribor, Operacijski blok; Ljubjanska ulica 5, 2000 Maribor [email protected]


15

DOBRARADIOLOŠKAPRAKSA(pogledodličnegatimaskoziperspektivoetičnegakodeksa)

Boštjan Gajšek1, Monika Kunšič2

Izvleček

Uvod: Dobra radiološka praksa je edina prava pot pri radiološki obravnavi bolnika, ki poleg strokovnih načel, kot so kakovosten rezultat preiskave (najboljša slika) z najmanjšo prejeto dozo ionizirajočega sevanja, vsebuje tudi visoka moralna načela radiološkega inženirja in etični kodeks, ki ga pripravlja društvo radioloških inženirjev.

Namen: Seznanitev, kako se zasnuje kakovosten tim z vizijo, ki daje možnost razvijanja idej posameznika, daje veljavo pri izvedbi skupne vizije, sestavo pravilnikov za izvajanje posegov. Vizija je v osnovi zgrajena po načelih dobre radiološke prakse, ki temelji na kodeksu etike radioloških inženirjev. Predstavila vam bova tudi osnovne člene kodeksa etike radioloških inženirjev.

Metode in cilji: Vodja in namestnika oddelka smo sestavili osnovna izhodišča za dvig kakovosti dela in bivanja na oddelku. Vsak član tima, ki pokaže interes in je pripravljen žrtvovati del prostega časa za to, da se v njegovem poklicnem okolju izboljša kakovost izvajanja dela in bivanja, napiše svoj pogled (vizijo). Na skupnem sestanku se vse ideje, ki jih skupno sprejmemo, zapišejo kot pravilnik, ter se časovno določi izvajanje posameznih točk. Cilj, ki si ga zastavi skupina je lažje dosegljiv, kajti vsak posameznik čuti pripadnost in pripomore, da se pravilnik izpolnjuje.

1 Boštjan Gajšek, dipl. inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za

radiologijo, RTG urgenca; Zaloška 7, 1000 Ljubljana 2 Monika Kunšič, inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za radiologijo,

RTG urgenca; Zaloška 7, 1000 Ljubljana


16

Rezultati: Viden uspeh radiološkega tima in njegove vizije se pokaže šele po določenem času, kajti odvisen je tudi od ostalih timov, s katerimi sodeluje. Vendar pa se določeni rezultati z vidika obravnave bolnika in sodelovanje radiološkega tima pokaže v zelo kratkem času.

Razprava: Ljudje se v današnjem času vse premalo zavedamo pomena etične obravnave bolnika, ki naj bi bil eden in edini upravičen, ne glede na izgled, izobrazbo, nacionalno in versko pripadnost,... za visoko kakovostno obravnavo.

Zaključek: Z vizijo in postavitvijo pravilnikov, zadolžitvijo in enakovredno obravnavo vseh članov RTG – tima, ki so bili pripravljeni sodelovati, bomo v enem letu postavili nove smernice za obravnavo bolnika, ki bodo temeljile na visoko kakovostni radiološki obravnavi. Le-ta bo poleg strokovnih smernic temeljila predvsem na visokih moralnih vrednotah in etiki. In tako bo deloval tudi tim med sabo, ter bo postal zgled vsem zdravstvenim timom.

Ključne besede: etika, dobra radiološka praksa, moralne vrednote, kakovost


17

BIOETIČNIVIDIKIPRIDAROVANJUORGANOVINTKIV

Gorazd Čebulc1

Izvleček

Uvod: Izraz bioetika je leta 1970 sestavil Potter iz besed bios in ethos. Beseda grškega izvora bios pomeni življenje, ethos pa navado. Etimološko je torej bioetika etika življenja, kar lahko opredelimo kot znanost, ki ureja človekov odnos do življenja in zdravja v luči vrednot in moralno razumskih načel (Lucas, 2005). Bioetika je po Potterju »veda preživetja«, Globokar (2006) jo razume kot človekovo odgovornost do vsega, kar živi.

Bioetični problem v zvezi s smrtjo je povezan z modernimi tehnologijami oživljanja in presajanja organov. Treba je torej ugotoviti, ali je neka oseba mrtva, da bi lahko začeli s presaditvijo organov, ki smo jih temu namenili, ne da bi morali čakati na znake omrtvelosti organizma. Posameznik je mrtev, ko je v celoti in nepovratno izgubil svojo notranjo celost, torej organsko celost, v kateri so zajeti organi in njihove funkcije, ki se avtoregulirajo (Lucas, 2005).

Cilji: Družbeni nadzor nad etičnostjo znanstvenih raziskav in načinov uporabe novega znanja ostaja nepogrešljiv, za to imamo prepričljive argumente iz zgodovine medicine in sedanjega časa (Trontelj, 2007). Poleg strokovne literature velja poudariti, da bioetične vidike podpirajo tudi mednarodni dokumenti: Splošna deklaracija človekovih pravic (1948), Oviedska konvencija in dodatni protokoli (1997), WHO glavne smernice za presajanje celic, tkiv in organov (2008), Istanbulska deklaracija (2008) in drugi.

Metode: Pregled strokovnih člankov na področju bioetike v povezavi z medicino in njenim subspecialnim področjem transplantacijske medicine.

1 Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant; Zaloška 7, 1000 Ljubljana [email protected]


18

Rezultati: Iskanje v PubMed bazi ob vnosu »Bioethics« vrne 19619 rezultatov. Pri vnosu sintagme »Bioethics and transplantation of organs and tissue« je na razpolago 89 prispevkov. Iskanje po svetovnem spletu ponuja prispevke različnih ustanov in strokovnjakov s celega sveta, ki se ukvarjajo z etičnimi izzivi.

Zaključek: Bioetika je razmeroma mlada veda. Pojavila se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se začne bioetiko spet dojemati širše: poleg medicinske etike vključuje širše razumljena bioetika tudi ekološko etiko – torej držo do življenja nasploh (Globokar, 2006). Čeprav se dogajajo zlorabe, predstavlja darovanje organov in tkiv pod ustreznimi pogoji čudovit in sodoben izraz človekovega altruizma, darovalcem daje dostojanstvo, ker pomagajo na smrt bolnim. Predstavlja plemenito skrb za življenje drugih in vsebuje humani občutek za skupnost (Flaman, 1994).

Ključne besede: bioetika, darovanje, organi, tkiva, altruizem, zloraba


19

ETIČNAINMORALNAVPRAŠANJAMEDICINSKIHSESTEROBKONCU

BOLNIKOVEGAŽIVLJENJA

Jana Korinšek1

Izvleček

V članku so predstavljeni trije različni primeri iz prakse, ki predstavljajo različne doktrine, poglede in dejavnosti zdravstvenega osebja in odpirajo nekatera vprašanja, ki lahko služijo kot podlaga za etična razmišljanja in ravnanja medicinskih sester pri zagotavljanju profesionalnega odločanja in delovanja pri delu z umirajočimi in njihovimi bližnjimi.

Ključne besede: medicinska sestra, umirajoči, etična vprašanja

1 UVODDejstva o medicinsko-tehničnih možnostih podaljševanja človekovega življenja, prav tako tudi staranje prebivalstva in v zvezi s tem množičen pojav kroničnih obolenj, njihovo zdravljenje in morda v zvezi s tem slabša kakovost življenja ob njegovem koncu, postavljajo nova vprašanja na področju medicinske etike in etike zdravstvene nege.

Odločanje o lastnem zdravju in življenju je temeljna osebnostna pravica posameznika. Pravice bolnikov in umirajočih so dobro opredeljene, vendar je njihovo uresničevanje v praksi velikokrat težko izvedljivo. Dejstvo je tudi, da so bolniki slabo seznanjeni o svojih pravicah.

Smrt vsakemu od nas pomeni nekaj drugega. Nekaterim pomeni olajšanje od trpljenja, drugim brezmejni strah in negotovost. Proces umiranja ostaja nespremenjen, navade, verovanja in način žalovanja pa se spreminjajo skozi

1 Jana Korinšek, dipl.m.s, DSO Ljubljana Vič-Rudnik; C. na Bokalce 51, 1000 Ljubljana [email protected]


20

čas in so odvisni tako od družbenega okolja, vere, posameznikovih osebnostnih lastnostih in mnogih drugih dejavnikov.

2 PRVI PRIMER V bolnišnico je kot udeleženec v hudi prometni nesreči pripeljan 35. letni moški. V urgentni ambulanti ob reanimacijski skupini se tim zdravstvenih delavcev bojuje za njegovo življenje. Zaradi poškodb, ki ogrožajo njegovo življenje je poškodovanec premeščen v enoto intenzivne terapije v bolnišnici. Podrobnejše preiskave in diagnostični postopki v naslednjih urah, pokažejo, da je poškodovanec utrpel hude poškodbe glave in možganov. Ekipa zdravstvenih delavcev opravi prvo testiranje za ugotavljanje tako imenovane »možganske smrti«. Ob prvi ugotovitvi, da gre za možgansko mrtvega človeka, se poškodovanec v trenutku spremeni iz bolnika v potencialno možnega darovalca organov in stečejo vsi postopki za predviden odvzem organov.

Nobenega etičnega ali moralnega vprašanja naj ne bi bilo, če se je ta moški za časa svojega življenja opredelil, da želi svoje organe darovati po svoji smrti.

2.1 V RAZMISLEK – Kaj če temu ni bilo tako?

Prvo vprašanje, ki se pojavlja je vezano na svobodno in upoštevano bolnikovo privolitev,saj se sme zdravstveni poseg opraviti šele , ko je bolnik o njem poučen in je vanj prostovoljno in pisno privolil. Res je, da darovalci organov niso več bolniki, pa vendar , če se za časa življenja niso opredelili za darovalca, se ugotavlja, da temu niso izrecno nasprotovali in se za soglasje povpraša njihove najožje sorodnike. Ali je ta trenutek ob izgubi bližnjega resnično human do svojcev?

Kdo bi se moral odločiti o tem, kako in kdaj je bolnikova integriteta dosežena in kdaj je proces življenja zaključen? Ali s sedanjim medicinsko tehničnimi znanji lahko zagotovo razglasimo človeka za »možgansko mrtvega«, saj iz zgodovine človeštva poznamo različne teorije v znanosti, ki so se kasneje izkazale za popolne zmote, kajti načini o ugotavljanju ne delovanja možganov, ko še vedno ne poznamo vseh njihovih funkcij in delovanje človekove podzavesti puščajo za seboj odprta vprašanja.

Ni dvoma, da je transplantacijska dejavnost v skladu s sprejeto medicinsko doktrino, vendar, ali je zdravstvenemu osebju dovoljeno uporabiti neko znanje, ki ga tehnično zmore in s tem opraviči neko svoje delovanje?


21

3 DRUGI PRIMER Do sedaj zdrav 83. letni starejši moški, iz zahodnega dela države, je doma nenadno zbolel z močnimi bolečinami v trebuhu in slabim počutjem Zdravnik v domačem okraju je podal sum na patološko razširitev aorte v trebušni votlini. Po predhodnem posvetu z dežurnim zdravnikom v osrednji slovenski bolnišnici, so bolnika z urgentno mobilno helikoptersko enoto prepeljali v bolnišnico. Že med prevozom se je bolnikovo zdravstveno stanje močno poslabšalo, njegovo življenje je bilo ogroženo. Ob prihodu v bolnišnico je imel kljub intenzivnemu zdravljenju zelo nizek krvni tlak, ni bil pri zavesti in ni dihal samostojno. Zdravnik je ob bolnikovem,prihodu v bolnišnico nadaljeval z intenzivnim zdravljenjem, vendar kljub prizadevanju se bolnikovo stanje ni nič izboljšalo. Zdravnik je odredil vse diagnostične postopke in preiskave za potrditev diagnoze. Ob dokazani patološki razširitvi aorte v trebušni votlini je sklical dežurno operacijsko ekipo in kljub zelo slabemu bolnikovemu stanju pričel z operativnim posegom. Bolnik je umrl na operacijski mizi.

3.1 V RAZMISLEK – Ali bi lahko ravnali drugače?

Državna Komisija. Za medicinsko etiko je spoznala, da se slovenski zdravniki za prenehanje zdravljenja pogosto odločajo pozno in obotavljivo. To lahko pripišemo napačnemu razumevanju dolžnosti ohranjanja življenja ko so izčrpane vse razpoložljive možnosti je nadaljevanje aktivnega zdravljenja v nasprotju z bolnikovo koristjo, ter bojaznijo, da se bo moral zagovarjati pred obtožbo zaradi nevestnega zdravljenja (Trontelj, 2003).

Najtežje odločitve zdravstvenih delavcev, tako etična kot moralna vprašanja se zastavljajo tedaj,ko gre za opustitev ali ukinitev zdravljenja pri brezupno bolnem ali umirajočem bolniku. Zdravnik je dolžan z vso svojo odgovornostjo in znanjem oceniti verjetni daljni potek bolezni in se odločiti za ukrepe ki so v bolnikovo največjo korist. To je lahko tudi opustitev ali prenehanje aktivnega zdravljenja brez privolitve bolnika (Trontelj, 2003).

Neaktivnost in neznanje medicinskih sester pri zagotavljanju pravic umirajočim in njihovim svojcem, ter nemoč, da bi o boljšem zagotavljanju le teh spregovorili javno, se v praksi medicinske sestre velikokrat odrekamo etičnemu načelu zagovorništva pomoči potrebnim osebam.

Medicinske sestre so pri svojih etičnih odločitvah močno podrejene avtoriteti in politiki bolnišnice, nadrejenim in tudi različnim zdravnikom. V tej podrejenosti lahko pozabijo na lastne profesionalne cilje in je lahko jedro


22

zdravstvene nege pokopano pod zdravniškimi navodili in finančnimi in administrativnimi zahtevami bolnišnice. Posledica tega je, da se medicinske sestre na etične dileme odzivajo tako, da svoj jaz odtujijo od svojega delovanja (Chambliss 1996).

4 TRETJI PRIMER V DSO je iz bolnišnice, v katero je bila sprejeta zaradi poškodbe, ki jo je utrpela pri padcu na svojem domu prišla 86. letna stanovalka, ki je do poškodbe živela sama in bila sposobna popolne samooskrbe. Ob prihodu je imela moč in željo po neodvisnosti. Redno sta jo obiskovala sin in hči, ter ji pri rehabilitaciji nudila vso podporo. Gospa je že pričela s posedanjem in bila je zadovoljna s svojim napredkom. Nekega dne je zbolela z visoko temperaturo, imela je okužbo dihal, predpisano je imela antibiotično terapijo. Ob prebolevanju bolezni je oskrbovanka opešala in je medicinski sestri zaupala, da ne ve če bo zmogla premagati bolezen, da pa si ne želi več v bolnišnico. Ker zdravstveno stanje oskrbovanke ni bilo zaskrbljujoče, njenim besedam niso pripisovali velikega pomena. Oskrbovanka je pričela odklanjati posedanje, hrana ni imela pravega okusa in začela je izražati željo po smrti. Medicinska sestra je postala pozorna na njeno vedenje, o tem se je pogovorila z zdravnikom v DSO, ter s svojci stanovalke. Takrat sta izmenjaje ob kosilu prihajala za spodbudo in pomoč pri hranjenju sin in hči. Oskrbovanka je še naprej pešala in odklanjala hrano in pijačo, tako, da je bila potrebna intravenozna prehrana. Ob pogovoru ji je bilo večkrat ponujeno bolnišnično zdravljenje, ki ga je kategorično zavračala. Tudi na prigovarjanje svojcev je ostala neomajna v svoji odločitvi. Zaposleni v DSO in svojci so spoštovali njeno odločitev in zmogli ostati z njo do njene smrti.

V RAZMISLEK ali zdravstveni delavci v želji, da bi podaljšali življenje bolnikom, varovancem, oskrbovancem in vsem ki nam zaupajo, znamo prisluhniti njihovim potrebam in željam ter jih spoštovati?


23

Literatura

1. Anon. Kam po pomoč. Viva, revija za zdravo življenje. (http://www.viva.si/clanek.asp?id=678).

2. Bernard L. Improving care near the end of life: why is it so hard? JAMA 1995; 274; 1634 – 6.

3. Bohak J. Evtanazija – odprt problem. Znamenje: revija za teološka, družbena in kulturna vprašanja. Petrovče 2000: 138 – 158.

4. Bohinc M. Filozofija zdravstvene nege in profesionalna etika. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, 2003.

5. Bohinc M, Cibic V. Teorija zdravstvene nege: ( izhodišča in načela: učbenik – dopolnilo k predmetu zdravstvena nega I ) Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za zdravstveno nego, 1993.

6. Convention for the Protection of Human Rights and Dignity of the Human Being with regard to the Aplication of Biology and Medicine. Council of Europe, Oviedo 1997; European Treaty Series 164: 1 -12.

7. Červ B. Kaj nas opredeljuje v težavnem odnosu do bolečine in umiranja ter kako vpliva ta odnos na sodelovanje in povezovanje. V: Krčevski-Škvarč N (ur.) Zbornik predavanj 6. seminar o bolečini, 2002, jun.7-8; Maribor. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor, 2002: 230-207.

8. Červ B, Maja K. G. Etična razmišljanja v zdravstveni negi umirajočih. Zdravstven nega v luči etike. DMSZTS. Ljubljana 2003: 333 – 343.

9. Deklaracija bolnikovih pravic v Evropi - WHO European Consultation on the rights of patients. Amsterdam, 28-30 Marec 1994.

10. Ersek M. The Continuing Challenge of Assisted Death. Journal of Hospice and Palliative Nursing 6(1):46-59, 2004. Lippincot Williams & Wilkins. (Objavljeno 13.2.2004).

11. http://www.medscape.com/viewarticle/468566 (15. 11. 2006). 12. Fry S, Johnstone MJ. Ethics in nursing practice. Oxford: Blackwel Science Ltd,

2002. 13. Grbec V. Raziskovalno delo v zdravstveni negi pri nas in v svetu. Obzor Zdr N

1996; 30: 145-147. 14. Harris J. Vrednost življenja : uvod v medicinsko etiko. Ljubljana: Krtina, 2002. 15. Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege (ponatis). Ljubljana: Zbornica

zdravstvene nege Slovenije, 1998. 16. International Association for Hospice and Palliative care. 17. http://www.hospicecare.com (27.1.2006). 18. Jablonski A. A model for Identifying Barriers to Effective Symptom Manegement

at the End of Life. Journal of Hospice and Palliative Nursing 7(21):23-36, 2005. Lippincott Williams & Wilkins. (Objavljeno 27.1.2005).

19. http://www.medscape.com/viewarticle/497925 (27.1.2006). 20. Kersnik J. Bioetika nekoliko drugače. ISIS. Ljubljana 1997: 58 – 59. 21. Klemenc D. Medicinska sestra – zagovornica pacientovih pravic. Obzor Zdr N

2004; 38: 287 – 96.


24

22. Klevišar M. Spremljanje umirajočih (tretja dopolnjena izdaja). Ljubljana: Družina, 2006.

23. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Mednarodni kodeks etke za babice – 2. izd. - Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tahnikov Slovenije, 2006.

24. Kopala B. Requests for assisted suicide: a nursing issue. Nurs Ethics. 1998; 5: 16 – 26.

25. Logonder M. Novosti v sistemskem zdravljenju in pri zdravljenju kronične bolečine / 18. izobraževalni dan iz onkologije za medicinske sestre, Onkološki inštitut Ljubljana, marec 1996 – Ljubljana: Onkološki inštitut 1996.

26. Lunder U., Logar V. Paliativna oskrba v Sloveniji in izzivi za prihodnost. Zdravniški vestnik. 2003; 72: 643 – 47.

27. Messori V. Izziv smrti : predlog krščanstva : slepilo ali upanje 2. izd. Ljubljana: »Knjižice«, 1986.

28. Ministrstvo za zdravje RS. Pacientove pravice. Kalčina L, Močnik Drnovšek V. (ur.). Ljubljana: Informacijskodokumentacijski center Sveta Evrope (IDC SE) pri NUK, 2005. (Zbirka Slovenija in Svet Evrope; št.42).

29. Ministrstvo za zdravje RS. Predlog zakona o pacientovih pravicah – javna obravnava. Zakon o pacientovih pravicah (EVA 2005 – 2711 – 0080, objavljeno 17. 2. 2006).

30. http://www2.gov.si/mz - splet.nsf (25. 11. 2006). 31. Mohar P. Temelji medicinske etike in deontologije. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo in šport, 1993. 32. Mohorič M. Vprašanje svetosti življenja. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljublani, Fakulteta za družbene vede, 2003. 33. Morrison V.M. Foundations of mental health care 2nd. ed. St. Louis (etc): Mospy,

2001. 34. Pahor M. Sociologija za zdravstvene delavce. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Visoka šola za zdravstvo, 1999. 35. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope: Varstvo človekovih pravic in

dostojanstva bolnih na smrt in umirajočih. (Protection of the human rights and dignity of the terminally ill and the dying) Priporočilo 1418(1999) (1), 1-4.

36. Penson J., Fisher R. Palliative care for people with cancer 2nd ed. London, Sydney, Auckland: Arnold, 1995.

37. Poredoš P. Ali je zdravniška etika drugačna od etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov? V: Klemenc D ... et al. (ur.). Zdravstvena nega v luči etike. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003: 156 – 159.

38. Rachels J. Pravica do smrti : evtanazija in morala. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987.

39. Salobir U. Paliativna oskrba bolnika. Onkologija 2002; 2: 87 – 90. 40. Scanlon C. Assisted suicide: how nurses should responded. Intl Nurs Rev. 1988;

45: 152.


25

41. Sevenhuijsen S. Prostor za skrb, pomen etike skrbi za socialno politiko. V: Sevenhuijsen S (ur.), Švab A (ur.). Labirint skrbi. Pomen perspektive etike skrbi za socialno politiko. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2003: 13 -39.

42. Simonič A. Prvi koraki k interdisciplinarnemu timskemu delu v paliativni oskrbi: Intervencijska študija paliativnega tima bolnišnice Golnik – Kliničnega oddelka za pljučne in alergijske bolezni. V: Kvas A …et al. (ur.). Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki v zdravstvenem timu : priložnost za izboljšanje kakovosti : zbornik z recenzijo. Ljubljana: DMSBZTS, 2006: 274 – 285.

43. Skela Savič B. Od besed k dejanjem: Zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe onkoloških bolnikov. Obzor Zdr N 2005; 39; 245-53.

44. Skoberne M. Zdravstvena nega umirajočega. Zdrav Obzor 1986; 20: 187 – 209. 45. Skoberne M. Hospic – zavetje za umirajoče. Zdrav Obzor 1993; 5/6: 237 – 250. 46. Slovar slovenskega knjižnega jezika I – V. SAZU. Državna založba Slovenije.

Ljubljana 1970 - 1991. 47. Slovensko društvo hospic. http://www.drustvo – hospic.si (10. 12. 2006) 48. Šmitek J. Filozofija, morala, etka v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1998; 32: 127 –

38. 49. Šmitek J. Etika in etična razmišljanja v zdravstveni negi. V: Klemenc D (ur.), Pahor

M (ur.). Medicinske sestre v Sloveniji. Ljubljana: DMSZTS, Ljubljana, 2001: 66 -83. 50. Šmitek J. Zdravstvena nega v luči etike. DMSZTS, Ljubljana 2003: 175 – 87. 51. Trontelj J. Pojasnila k stališču Državne komisije za medicinsko etiko: O ravnanju z

umirajočimi in o evtanaziji. ISIS. Ljubljana 1997: 269 – 270. 52. Trontelj J. Bolnikova privolitev: Etična vprašanja pri izbiri, opustitvi in prenehanju

zdravljenja. V: Balažic J (ur.), Kornhauser P (ur.). Medicinska etika – deontološka vprašanja pri delu zdravnika / 9. spominsko srečanje akademika Janeza Milčinskega, Ljubljana, 1. -2. december 1999; Ljubljana: Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete, 2003: 34 – 38.

53. Tschudin Verena. Etika v zdravstveni negi: Razmerja skrbi. Educy: DMSZTS. Ljubljana, 2004: 108 – 120.

54. Valente S. End-of-Life Challenges: Honoring Autonomy. Cancer Nurs 27(4):314-319, 2004. Lippincott Williams & Wilkins. (Objavljeno 13.8.2004)

55. http://www.medscape.com/viewarticle/487463 (27.1.2006) 56. Varuh človekovih pravic RS. Letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2001. 57. http://www.varuh- rs.si/index.php?id=133#c106 (17. 12. 2006). 58. Velepič M. Etika in zdravstvena nega starostnika z rakom. Starost in rak.

DMSZTS, Sekcija medicinskih sester v onkologiji, 30. strokovni seminar, Ljubljana, 9. in 10. oktober 2003: 78-81.

59. Vuga S. Zdravstvena nega in profesionalna etika. V: Toplak L (ur.). Profesionalna etika pri delu z ljudmi. Ljubljana: Univerza v Mariboru in Inštitut Antona Trstenjaka, 1996: 317 -24.

60. Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih RS. Uradni list RS 101/1999. 61. Zakon o zdravstveni dejavnosti RS. Uradni list RS 9/1992.


26

62. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju RS. Uradni list RS 9/1992 (prečiščeno besedilo).

63. Zbirke Državnega zbora RS – seje DZ. Terminski program Državnega zbora za oktober 2006; Pregled zadev za obravnavo na seji zbora. (Objavljeno 15.9.2006).

64. http://www2.gov.si/zak/sej_dz.nsf/3236949bd2c4a3248025634800...( 7.12.2006).

65. Žargi N. Poklicno izgorevanje. V: Bostič-Pavlovič, Koblar O (ur.). Zadovoljna, celovito urejena medicinska sestra – kakovostna zdravstvena nega: zbornik. Ljubljana: Fondacija Docent dr. J. Cholewa, 1997. Izobraževalni dnevi iz onkologije za medicinske sestre; 1997; Gozd Martuljk.


27

ETIČNIPOGLEDNABOLNIŠNIČNOHIGIENO

Marija Tomažič1

Izvleček

Uvod: Bolnišnična higiena je pomemben element pri zagotavljanju strokovne, varne in kakovostne zdravstvene obravnave pacienta. Pomembna je zaradi varnosti pacienta, zdravstvenih delavcev, obiskovalcev in vseh, ki vstopajo v bolnišnično okolje.

Zdravstvena nega je etična disciplina, povezana s skrbjo za posameznika ali skupino, zdravega ali bolnega. Splošna etična načela so spoštovanje človekovega dostojanstva in avtonomije, dobrodelnost in pravičnost. Zdravstveni delavci imajo odgovornost do bolnikov, sodelavcev, delodajalcev, stroke in širše družbe.

Povzetek: Poklic medicinske sestre ne pomeni le opravljanje poklica, gre za način življenja. Medicinske sestre so pri delu odgovorne pravno in etično. Pomembni etični načeli je delati dobro in ne škodovati. Upoštevano mora biti pri vseh postopkih in posegih. Tudi preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb je del vsakega postopka in posega v procesu zdravljenja in zdravstvene nege.

Pri neupoštevanju higienskih standardov pacienti redko zaznajo, da je bilo nekaj storjeno narobe. Nepravilno se dela takrat, ko tega nihče ne vidi. Tudi posledice niso vedno vidne, še težje so dokazljive. Bolnišnične okužbe namreč lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov. Poenostavljenje dela, strokovna neusposobljenost, slaba organizacija in nejasne dolžnosti vodijo v malomarnost. Zato je pomemben posameznikov sistem vrednot, organizacijska kultura in kultura posameznega oddelka.

1 Marija Tomažič, dipl.m.s., spec.manag., UKC Ljubljana, Kirurška klinika; Zaloška 7, 1000 Ljubljana


28

Zdravstveni delavci so pri delu lahko izpostavljeni etičnim dilemam in stiskam zaradi premalo kadra in časa za kvalitetno izvedbo postopkov in dosledno upoštevanja predpisanih higienskih standardov.

Zaključek: Vse moralne in etične odločitve temeljijo na vrednotah. Pričakuje se, da so moralno etične vrednote medicinske sestre višje, kot jih imajo drugi ljudje.

Odločitev je prava, kadar je upoštevano načelo, da mora delovanje medicinske sestre temeljiti izključno na odločitvah in v korist varovanca.

Ključne besede: Etika, bolnišnična higiena, preprečevanje okužb, etična načela, etične dileme


29

SPOROCIDNORAZKUŽEVANJEPROSTOROVINNEDOSTOPNIH

POVRŠINZAEROSOLNIMPRŠENJEMRAZKUŽILA

Maja Zupanc1

1 UVOD

Jesenski čas je čas povečanega števila okužb. Vlaga v zraku in primerne temperature nudijo dobre pogoje za razmnoževanje mikroorganizmov. Pojavlja se tudi veliko število črevesnih okužb, kot npr. klostridijske driske. Klostridij je bakterija, ki tvori spore. Običajna razkužila za površine so po evropskih standardih baktericidna, fungicidna in virucidna, niso pa sporocidna in zato klostridija in drugih bakterij, ki tvorijo spore, ne uničijo. Anios je dal na trg izdelke, ki so osnovani na osnovi ekološko prijaznih aktivnih snovi, kot npr. peroksiocetna kislina ali peroksid, imajo pa tudi sporocidno delovanje. Izdelki so primerni za čiščenje in razkuževanje manjših površin in večjih površin z ročnim razkuževanjem ali pa celega prostora hkrati z vsemi površinami s strojnim razkuževanjem. To je metoda, ki se v nekaterih deželah uporablja že od leta 1997 in bi jo rada predstavila. Eden od razlogov za to je tudi nizek strošek čiščenja in razkuževanja, ki je približno 25% nižji od ročnega čiščenja in razkuževanja prostorov.

V enem kubičnem metru zraka je običajno 1500 do 7000 delcev, ki so s prostim očesom nevidni. To je prah, zemlja, organski delci, vlakna, kovinski delci in podobno. 70 utežnih % od teh so delci, na katerih se lahko razvijejo kolonije mikrobov. Več kot 5000 takih delcev pomeni že kontaminirano območje.

1 Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana; Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana [email protected]


30

2 PREPREČEVANJE PRENOSA OKUŽBE V OPERACIJSKI SOBI

Kako preprečiti prenos okužbe v sobi, ki je kontaminirana in jo je zapustil okuženi pacient? Eden od najbolj učinkovitih načinov je dezinfekcija po zračni poti.

Proces dezinfekcije po zračni poti poteka iz enega emisijskega mesta z difuzijo razkužila v prostor. Nosilec razpršenih delcev je zrak. Pomembno je, da je masa delca razkužila dovolj majhna, da delec lebdi v zraku in je hitrost padanja delca 0 m/sek.

Ultrazvočna diza na aerosolnem generatorju razbije (atomizira) delce razkužila, ki tako praktično odhlapijo, ob stiku s površino pa spet kondenzirajo. Hitrost potovanja delcev v prostor mora biti ravno prav velika, da delci ne padejo na tla in da se ne zaletavajo v površine. Formulacija razkužila mora imeti dovolj veliko površinsko napetost, da delci omočijo vso površino, ne ostanejo pa v kapljicah. Aktivne snovi morajo biti čim bolj človeku in okolju prijazne, čeprav postopek izvajamo v odsotnosti pacientov in osebja.

S tem načinom razkuževanja razkužimo vse dostopne in nedostopne površine v prostoru in večino delcev v zraku, ki prenašajo mikrobe. Prostor mora biti pred razkuževanjem mehansko grobo očiščen, v njem pa lahko ostanejo vse naprave, predmeti, tudi vsi ekrani.

Površina predmetov ni mokra, na njih je monomolekularna plast razkužila, ki odhlapi. Razkužilo učinkuje na vse površine, do katerih pride zrak.

Razkuževanje po zračni poti je zelo primerno zlasti v času epidemij in hujših okužb, tudi sporocidnih. Lahko ga uporabimo za razkuževanje operacijskih prostorov, reševalnih vozil ali po odpustu pacientov z bolnišničnimi okužbami (MRSA, ESBL, VRE ipd.). S tem načinom razkužimo tudi nedostopne površine pod stropom ali pozabljena mesta pod mizicami ali posteljami.

Razkužujemo prostore do 250 m3, postopek traja, odvisno od okužbe in velikosti prostora, večinoma 30 minut, nakar prostor prezračimo in ga lahko ponovno uporabimo. Pri zelo hudih sporocidnih okužbah priporočamo podaljšanje kontaktnega časa na 120 minut, nato prostor prezračimo. Prezračevanje lahko poteka tudi preko klimatskih naprav.


31

Aerosolni generator je prenosni, tehta približno 6 kg in je popolnoma elektronsko voden. Vstaviti moramo samo volumen prostora, ki ga želimo razkužiti. Program se tudi samodejno izklopi.

Ta način razkuževanja so uporabili marca leta 2003 v Francoski bolnici v Hanoiu, Vietnam, ko je bila okužba s SARS-om in februarja 2004 v Vietnamu proti H5N1 virusu, leta 2009 v Franciji ob kontaminaciji z Mycobycterium tuberculosis.

Slika 1: Aerosolni generator.

3 ZAKLJUČEK Zakaj aerosolnega razkuževanja ne bi uporabili tudi mi za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb (MRSA, VRE, ESBL) ali ob pojavu epidemij? S tem načinom preprečimo človeške napake pri ročnem razkuževanju in prebrisavanju, postopek pa omogoča tudi prihranek.

Literatura je na voljo pri avtorici.


32

SEZNAM AVTORJEV PO STRANEH

Avtor stran

Gorazd Čebulc ..........................17

Boštjan Gajšek .........................15

Jana Korinšek ...........................19

Monika Kunšič .........................15

Avtor stran

Marjeta Maček .......................... 7

Maja Šabeder .......................... 14

Marija Tomažič ........................ 27

Maja Zupanc ............................ 29

etika v perioperativni zdravstveni negisoms.si/assets/zbornik-xxviii-29.pdf · ključne besede:...

Documents