eksistencializem camus sartre

8/15/2019 Eksistencializem Camus Sartre

1/60

Eksistencializem v gledališču:

Albert CamusJean-Paul Sartre


2/60

Eksistencializem se je uveljavil v filozofiji in literaturiredvsem med drugo svetovno vojno in po njej! kar rigeneraciji ki se je morala soadati z

• največjimi okrutnostmi v človeški zgodovini• in odkritjem atomske bombe

ni nič resenetljivega" #krati s stecajem vse$ orejšnji$vrednot! religioznih in humanisticnih! je rišla v stecajtudi vera v cloveka"


3/60


4/60

)liv! ki ga je imel eksistenializem na leo knji*evnost! jeoazen redvsem v +ranciji! v isanju

•

Sartra,• Simone de Beauvoir,

• Alberta Camusa in • Gabriela Marela.


5/60

• Sartre! Camus: ateistični eksistencializem• %irkegaard! (arcel: religiozni eksistencializem


6/60

• Eksistencializem je nazor o človekovi vr*enosti v svet , onjegovi nezaščitenosti! izostavljenosti absolutnisvobodi in absolutni odgovornosti"

• .ato je v središču stalna nuja po odlocanju"


7/60

eksistencialistična antroologija

• omembna je eksistena!• eksistenializem esence! clovekovega bistva na

slo$! ne priznava/•

je samo bistvo vsakega posameznika* "• 0o bistvo je! da clovek eksistira in se tega zaveda ,to

je hkrati svoboda in breme"• 1re za konkretno bistvo obstoja tukaj in zdaj"


8/60

• Eksistenca ni determinirana! človek jo do*ivlja s čuti,zato antroologija 2 ko se zave eksistene, doivljastrah, tesnobo, obup"

• 3lovek ni tisto! kar se zdi na zunaj! je to, kar bi lahkobil ,nerealizirana realizacija"

• Je bitje! ki so mu odprte razlicne razsenosti bivanja.• +ilozofi! ki se ne ukvarjajo s tem ,ostali filozofi! so za

Sartra esencialisti"


9/60

• Camus in Sartre sta se javno srla4567! ko izideCamusev Uporni človek , L' homme revolte"

• 8b tej knjigi se oka*ejo razlike med Sartrom inCamusem! zlasti v njuni interpretaiji svobode inclovekove eksistene! tudi do marksizma imatarazličen odnos"

• ) Sartrovem časoisu Les Temps Modernes sta seotem javno reirala"

• Sartre ne sprejme absurdnega človeka/


10/60

• Sartrov eksistencializem se skuša usmeriti v levico!• Camus v Upornem človeku ne verjame več v olitični

anga*ma ,rej je bil tudi on anga*iran! išče le šezmonost preivetja človeka"

• &jegov pojem absurdnega sveta je le detekija stanja!ne a re!itev! načrt"

• .a francoske levicarje je Camus sovranik! zadesnicarje a levicar "

• Sam se je imel za rostega strelca! ni se odločil zanobeno stran"


11/60

Albert Camus 4549 - 45;


12/60


13/60


14/60


15/60


16/60

1ledališke igre

• Svat!a #Les noces% 459F

• Kaligula ,krstna izvedba 45=6! dokončano leta 459F

• Nesporazum ,Le Malenten"u 45==

• !se"no stanje ,L(tat "e si)ge 45=F

• &ravičniki ,Les *ustes 45=5


17/60

Priredbe za oder

• &re"anost kri+u #La "(votion , la Croi-% Calderona de laHarce

• .itez iz lme"a #Le chevalier "lme"o Boe de )ega• /ekvijem za vlačugo #/e0uiem pour une nonne

Iilliama +aulknerja• !se"enci #Les poss("(s o Hesi$ 'ostojevskega


18/60

+ilozofski eseji

• Mit o Sizifu #Le M1the "e Sis1phe% ,45=7

• Uporni človek #L'2omme r(volt(% ,4564


19/60

• ) svojem gledališču BEDuie je urizarjal Ajs$ila!

Elizabetince! 'ostojevskega ,igral je vana/

• isal je o načelni$ in teoretični$ razmišljanji$ ogledališču! igralstvu! re*iji in dramaturgiji"

• Hil je strasten rivr*enec tragedije/

• zanima ga clove!ka usoda! temeljna vpra!anja

clove!kega bivanja v svetu! kar ga $ote ali ne$oteuvršča med tiste ustvarjalce! ki ji$ literarna zgodovinatlači v redal eksistenialistov"


20/60

0ako v teoriji kot raksi se ukvarja z vrašanjem

•

ali je v casu popolne desakralizaije sveta inabsolutne prevlade cloveka kot subjekta lastne

zgodovine v njem " tragedija sploh !e mogoca#


21/60

Antična tragedija se rodi iz soada med

•

bo*anskim načelom ,Kvr$ovni smisel! ki ureja svet in• osameznikom ,ki v imenu osamične svobode temu

redu reče ne/

•

med njima vlada nerazre!ljivo nasprotje.


22/60


23/60

• &erazrešljivo nasrotje je o Camusu rojstvo tragedije/• zanj obstajata dve obdobji:

- stari grki ,Ajs$il! Sofoklej! Evriid!

- elizabetinci in

- francoska klasična tragedija ,Corneille in


24/60

.a Camusa so temeljne kategorije tragicne literature:

• >ravnote*ena naetost med bo*jim in človeškim!•

skrivnost bivanja kot meja človekove individualnesvobode!• medsebojno douščanje biti


25/60

• Po srednjem veku! ko je prevladovalo samo sveto gledališče kot onovitev $ristusove usode in je bilčlovek popolnoma izrocen bo*ji volji!

• se v renesansi za kratek čas set znajdeta v ravnote*jusakralna transcendenca in $umanistični individualizemin iz napetosti med njima se je set rodila tragedija"


26/60

Je danes!

• o absolutnem trium%u $umanističnega raionalizma!ko se je človek otresel vse$ son! ki mu ji$ jenarekovalo sveto in

• se je znašel soocen s samim seboj!• o kataklizmi obeh svetovnih vojn!

slo$ !e mo*no novo rojstvo tragedijeL


27/60


28/60

• Potem ko je clovekovo kraljestvo ovzdignil vboanstvo! se človek temu boanstvu set uira/

• spet je v sporu! hkrati se bojuje in blodi! razklan medabsolutnim uanjem in dokoncnim dvomom/

• *ivi torej v tragicni atmos%eri. • ) tem aradoksnem olo*aju post nietzc$ejanskega

človeka - boga! se mu rezultat lastne volje in dejanjaka*e kot popolnoma odtujen! nesmiselen obraz nemile

usode 2• in tu Camus odkriva rostor za rojstvo sodobne

tragedije"


29/60

• sveto! ki je nekoč stalo na poti osameznikovisamovolji!

• je odstoilo rostor niču! ki se kot poslednja skrivnostbivanja razgrinja red clovekovimi zareadenimi

očmi"


30/60

• z naetosti med tem ničem in človekovo voljo osmiselnem! razumno urejenem svetu!

• iz razklanosti med človekom kot subjektom in objektomlastne zgodovinske akcije

• iz vrašanja kako biti v svetu absurda ,vrašanje osamomoru je za Camusa temeljno filozofsko vrašanje

izvira tisto zanikujoče-otrjujoče rotislovje - tisti tvorniaradoks! ki la$ko rodi tragedijo našega časa"


31/60


32/60

Camusev pojem absurda

• .a to oimenovanje se odloči na osnovi Tujca inSizifovega mita"

• Absurden ni svet! amak razmerje med clovekom insvetom! ker osameznikove elje ne ustrezajo svetu/

• kar človek eli doseči! je nedosegljivo in v tem jeabsurd"

• &ogicna posledia soznanja o absurdu bi bilsamomor ! vendar tega nima za rioročljiv izhod iz

absurda"


33/60

• 'ruga ot je religija ,krščanski Hog! vendar je tudi tozanj eskaizem"

• Camus ustvarja *ivljenjsko dro! ki se absurdu upretako, da vztraja v njem! odreka se angamaju inpoliticni akiji"

• Msti absurd! ki nagovarja k smrti! sremenim v praviloivljenjaN"

• Posameznik dosee zmago zgolj v vztrajanju"


34/60

• gledališče je tista situacija! kjer je mogoče absurdremagati tako!

• da človek v katarzičnem soočenju z lastno tragičnorazklanostjo vzame svoj aradoksalni olo*aj nase in

• ga z udejanjanjem na odru ozavesti in tako re*enesleoto in glu$ost iracionalne usode"


35/60

• ) Mitu o Sizifu je Camus oredelil ustvarjanje kotnajvišje dejanje absurdnega človeka s katerim vstoa vnesmisel!

• a se $krati *e ostavlja onkraj njega!• saj s svojo stvaritvijo ,ki je la$ko tudi ne bi bilo• *e reflektira svoj rotisloven človeški olo*aj"


36/60


37/60

Jean-Paul C$arles AOmardSartre 45;6-45F;


38/60

• rojen v Parizu!• oče bil omorski oficir! umrl! ko je Sartru 46 mesecev/• mati Anne"Marie Sh'eitzer ,nečakinja misionarja

Alberta Sc$eitzerja/• 'ilomiral 4575!• učil od 4594 do 45=6 kot učitelj/• otoval v Egit! 1rčijo in talijo/•

4599Q9= študiral v Herlinu nemška filozofa (dmunda)usserla in Martina )eideggerja/


39/60

• v kafeji$ na levem bregu Siene v 9;" zbral skuinointelektualcev/

• 4595 voklican v vojsko! bil ujet! izuščen oz obegnil"• prikljucil se je francoskemu odporni!kemu gibanju/

isal za Les Lettres Françiase in Combat /• o vojni je ustanovil literarno olitično revijo Les Temps

Modernes in se oolnoma osvetil isanju in olitičniaktivnosti/


40/60

• &ikoli ni bil clan %P+ čerav je skušal zdru*itieksistencializem in marksizem! je a sodeloval s %P+/

• ko je Camus odrto kritiziral stalinizem! mu Sartre nesledi/ 4564 ,ko izide Camusov roman Upornik serazideta"

• (ed 45= in 4566 je isal biografske študije! med njimi je najomembnejša Sveti Genet igrale! in mučenik 4567"


41/60


42/60

• Sartre je bil vodilni interpret pogleda na svet ovojnegeneracije/

• velikokrat rovokativen ,ikoli nismo bili bolj svobodnikot pod nem!ko okupaijo/ vsaka gesta je imela te*o

obveze riadnosti


43/60

• Po Sartrovem mnenju je v svetu brez boga smisel

obstoja odvisen zgolj od cloveka"• 'ejansko je človekova dolnost remagati obup

, "ngst in gnus obstoja s tem! da vsili svetu! ki je vsvoji absurdnosti! svojem kaosu in slučajnosti! ovsemnesmiseln! nekakšen smisel"


44/60

• 3lovek je svoboden v delovanju! zato zanj odgovarja"Hiti svoboden za Sartra omeni znati se posvetitinekemu ilju, angairanosti, neizmikanje odlocitvi"

• Svoboda je v tem! da izbere! akijo! ki si ji otemzavezan"

• 8 drama$ ravi!da so v nji$ ozave!ceni ljudje ,kako sori nji$ otekale oti odločitev ob nekem zunanjemrazlogu ,ri 1nusu je umetnost tista! ki sili v odločanje 2

junak mora isati"


45/60

• ) luči odločanja je redelal zgodbo o -restu v dramiMu#e

• Gre za totalno svobodo, odlocitev in odgovornost

-resta

• Eksistencializem ima teme krivde! kesanja! maščevanja• Umazane roke ,Les mains sales 2 motiv olitičnega

umora"• 3aprti v altoni 2 teme terorja! krivde in kesanja"


46/60

• &e*ivi objekti obstajajo o njegovem en soi na sebi/ inniso nič drugega kot tisto! kar so videti! ker sonesremenljivi in za vekomaj utrjeni"

• 3lovek a obstaja pour soi zase, sebi/! ker imazavest! ta a mu ne samo omogoca! da se zaveda sveta! temveč mu tudi pomaga! da ga spreminja! da gapredeluje v skladu s svojo voljo in izbiro"

• .ato ni odgovoren zgolj za svojo usodo! temveč tudi

za usodo sveta! na katerem *ivi"


47/60


48/60


49/60

• n takšna uoraba je mona samo v imenu popolnegapo!tenja glede samega sebe in sveta! v katerem*ivimo"

• ) eseju &ksisten!ializem in #umanizem ,45=

oudarja! da R3lovek predvsem biva, se srecuje s ̌samim seboj, se pojavi na svetu 2 in se !ele nato

de%inira0"

• ) skladu s takim bivanjskim ragmatizmom veruje Sartre v tisto! čemur ravi Mresnia akijeN! osebnokadar gre za olitične in socialne robleme"


50/60

• &e ostanemo večni tako! da terjamo nesmrtnost! ravi:• Mne ostanemo absolutni! če v svoji$ deli$ odsevamo

izsušena načela! dovolj razna in negativna! da sore$ajala iz stoletja v stoletje!

• temvec s strastnim bojem ,za svoj čas in pristankom

na to! da z njim do kraja propademo"

3roblem svobode in človekove obveznosti drubi obravnava tudi v provokativni dramaticni %ormi in je ves

nabit s pomembno vsebino"Sam je rekel v manifestu! natisnjenem leta 45=:


51/60

• manifest o gledališču 45=

• R&a oder $očemo ostaviti situaije! ki osvetljujejopoglavitne vidike clove!kega poloaja in dajejogledalcu monost! da se udelei clovekovihsvobodnih odločitev v te$ situacija$"R


52/60

&jegove igre so vcasih dvosmiselne! vedno a • preete s pomembnimi problemi in vpra!anji!• z vojno, tiranijo, revoluijo in• s poloajem cloveka v obdajajočem ga svetu"

• &jegove drame so redvsem situaijske! je a v nji$

veliko dramske napetosti in dialogov! ki so takointenzivni! da skoraj nujno zgrabijo gledalca in bralca"


53/60

'rame

• Muhe #Les Mouches% 45=9• 3aprta vrata #2uis clos% 45==• Nepokopani mrtveci #Morts sans sepulture% 45=• Spo6tljiva vlačuga #La putain respectueuse% 45=• 7gra je končana #Les jeu- sont faits% 45=• Umazane roke #Les Mains sales% 45=F• 2u"ič in lju!i !og #Le "ia!le et le !on 8ieu% 4564•

Nekrasov 4566• 3aprti v 9ltoni #Les se0uestres "9ltona% 4565


54/60


55/60

• (ed 45= in 4566 naiše več biografski$ študij! mednjimi najomembnejša:

• Sveti :enet4 7gralec in mučenik 4567

+ilozofija


56/60

+ilozofija

• 7maginarno #L'7maginaire%! 459• =ivanje in nič #L'>tre et le N(ant%! 45=9• ?ksistencializem in humanizem #?-istentialisme est un

2umanisme% 45=• Situations 7@; 77@; 777@#Kaj je knji+evnostA; &rimer

o"govorne knji+evnosti@@@% 45=F• Kritika "ialektičnega uma #Criti0ue "e la raison

"ialecti0ue%! 45;


57/60


58/60

• 8b nekateri$ njegovi$ ideja$ se la$ko večkrat ostavivrašanje! osebno ob misli!

• da clovek kot 4svobodno5 in izbirajoce bitje v

nobenih okoli!cinah ne more izbrati svobode zase,ne da bi hotel svobodo tudi za druge"


59/60

• M3lovek izbira glede na druge in glede na druge izberesebe " " "

• človek! ki odkrije sebe neosredno v cogito; odkrije tudivse druge in ji$ odkrije kot ogoj svojega obstoja"""

• ujno izbere zmerom bolj!e6 in nic" ne more bitibolj!e za nas, ce ni bolj!e za vse0.


60/60

• kljub grozotam Asc$itza in drugi$ tovarn smrtiSartre !e zmerom pricakuje! da se bo v tem svetuintersubjektivnosti! človekova osebna odločitev tikalatudi vsega človeštva"

• $er se clovek svobodno odloca za svojo moralo, je

zanj toliko bolj pomembno, da jo izbere tako, da bi

se vse clove!tvo moglo ravnati po njegovih dejanjih.

eksistencializem camus sartre

Documents