1

Dušan Kresnik

OCENJEVANJE HRUPA OCENJEVANJE HRUPA V OKOLJU IN MERITVE V OKOLJU IN MERITVE EMISIJE SNOVI V ZRAKEMISIJE SNOVI V ZRAK

2

KOVA, d.o.o,Teharska 4, 3000 Celje

PE Kranj, Likozarjeva ulica 1

V podjetju KOVA, d.o.o. se ukvarjamo: z varnostjo pri delu varstvom okolja požarno varnostjo gradbenim inženiringom sistemi vodenja razvojno raziskovalno dejavnostjo in opravljamo periodične preglede opreme pod tlakom

3

Na oddelku ekologija pa izvajamo meritve v sklopu preskusnega laboratorija, ki ga je

akreditirala SA pod številko LP-034

V preskusnem laboratoriju izvajamo:

ocenjevanje hrupa v okolju na podlagi meritev (SIST ISO 1996-1,2)-Pooblastilo št. 35445-15/2009-2

ocenjevanje hrupa v okolju z modelnim izračunom na podlagi računskih metod (NMPB-XPS31-133 za hrup zaradi obratovanja cest, RMR za hrup zaradi obratovanja železniških prog, SIST ISO 9613-2 za hrup zaradi obratovanja naprav in obratov- Pooblastilo št. 35445-6/011-3

meritve ravni zvočne moči industrijskih postrojenj (SIST ISO 8297)

meritve ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem zvočnega tlaka v pretežno prostem polju nad odbojno ravnino (SIST ISO 3744)

meritve emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (pretok odpadnih plinov, celotni prah, CO, NOx, SO2, celokupni organski ogljik (TOC), posamezne organske spojine, HCl, HF, celokupne kovine in Hg)- Pooblastilo št. 35421-16/2010-2

meritve imisij v zunanjem zraku (SO2, NOx, delci PM10, delci PM2.5)-Pooblastilo št. 35924-19/2009-3

meritve meteoroloških parametrov

meritve kemičnih in fizikalnih parametrov na delovnem mestu (mikroklima, razsvetljava, prah, hrup, vibracije, kemijske  škodljivosti ...) - Pooblastilo št.02039-175/2005

4

OCENJEVANJE HRUPA V OKOLJU

Zakonodaja, ki določa ocenjevanje hrupa v okolju:

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/2010) in

Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št.

105/2008)

5

Viri hrupa, ki se lahko pojavljajo

prezračevalne naprave (klimati, lakirnice, ventilatorji…)

kompresorji

pnevmatske pištole

avtopralnice…

6

Ocenjevanje hrupa na podlagi meritev

meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST ISO 1996-2 v povezavi s standardom SIST ISO 1996-1

7

Meritve obsegajo:

merjenje L(AFeq) ekvivalentne ravni hrupa izražene v dBA in izmerjene z merili, ki imajo frekvenčno ovrednoteno karakteristiko tipa A in časovno uteženo karakteristiko tipa F (fast)

popravek zaradi izrazitih impulzov (impulzen hrup je hrupa za katerega je značilen hiter porast zvočnega tlaka)

popravek zaradi poudarjenih tonov (hrup s poudarjenimi toni je hrup, pri katerem ena ali več frekvenc slišno iztopa iz spektra)

8

Popravek zaradi izrazitih impulzov:

popravek zaradi izrazitih impulzov za navadni impulzni hrup iz preglednice A.1 standarda SIST EN ISO 1996-1 se upošteva v vrednosti (5 dBA).

9

FFT analiza hrupa (dodatek C standarda SIST ISO 1996-2)

Popravek zaradi poudarjenih tonov:

10

terčna analiza hrupa (dodatek D standarda SIST ISO 1996-2)

11

15 dBA v nizkofrekvenčnem območju med 25 Hz in 125 Hz

8 dBA v srednjefrekvenčnem območju med 160 Hz in 400 Hz

5 dBA v visokofrekvenčnem območju med 500 Hz in 10000 Hz

popravek zaradi poudarjenih tonov Kt v primeru izpolnjevanja enega, dveh ali vseh treh pogojev za poudarjen ton je 4 dBA

Terčna frekvenčna komponenta, ki je od obeh sosednjih višja za več kot Δ se šteje za

poudarjeni ton, pri čemer mora biti vrednost tonske razlike najmanj:

12

Prvo ocenjevanje:

prvo ocenjevanje hrupa se izvede v času poskusnega obratovanja, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer oziroma pod dejanskimi obratovalnimi pogoji, vendar ne pozneje kot 15 mesecev po zagonu

pri prvem ocenjevanju hrupa mora zavezanec zagotoviti, da se ocenjevanje hrupa na mestu ocenjevanja hrupa izvede, ko je vir hrupa v stanju največje zmogljivosti obratovanja, pri čemer je treba oceniti hrup, ki ga povzroča vir hrupa, za vsako mesto ocenjevanja hrupa v obliki kazalcev hrupa L(dan), L(noč), L(večer) in L(dvn). Če stanja največje zmogljivosti obratovanja v času prvega ocenjevanja ni mogoče zagotoviti, je treba podati obrazložitev razlogov za nedoseganje največje zmogljivosti obratovanja in opisati dejansko stanje obremenjevanja vira hrupa v času ocenjevanja hrupa

13

Mesto ocenjevanja:

razdalja med virom hrupa in mestom ocenjevanja hrupa je ne glede na rabo prostora v vseh smereh širjenja hrupa enaka razdalji v vodoravni smeri med virom hrupa in prvo stavbo z varovanimi prostori, če v posamezni smeri širjenja hrupa prva stavba z varovanimi prostori ni dlje kot 500 m od točke na meji katerekoli

če na razdalji 500 m ni stavb z varovanimi prostori se ocenjevanje hrupa izvede na parcelni meji, ki meji na parcelo drugega lastnika, če za širjenje ni naravnih ovir

14

Pogostost obratovalnega monitoringa

Zavezanec mora zagotoviti obratovalni monitoring enkrat v obdobju treh let. Obratovalnega monitoringa ni treba zagotoviti, če je iz rezultatov prvega ocenjevanja razvidno, da vir hrupa povzroča na katerem koli mestu ocenjevanja hrupa najmanj 6 dBA nižje ravni hrupa od vseh mejnih ravni hrupa, ki so za tak vir hrupa glede na območje varstva pred hrupom, kjer se nahaja mesto ocenjevanja hrupa, določene

15

z mejnimi, koničnimi in

kritičnimi vrednostmi kazalcev hrupa

Ocenjene kazalce hrupa se primerja :

16

Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava ali obrat

Območje varstva pred hrupom

Ldan

dB(A)

Lvečer

dB(A)

Lnoč

dB(A)

Ldvn

dB(A)

IV. območje 73 68 63 73

III. območje 58 53 48 58

II. območje 52 47 42 52

I. območje 47 42 37 47

17

Mejne konične ravni hrupa

Območje varstva pred hrupom L1-večer in

noč dB(A)

L1-dan

dB(A)

IV. območje 90 90

III. območje 70 85

II. območje 65 75

I. območje 60 75

18

Kritične vrednosti kazalcev hrupa

Območje varstva pred hrupom Lnoč

dB(A)

Ldvn

dB(A)

IV. območje 80 80

III. območje 59 69

II. območje 53 63

I. območje 47 57

19

Poročilo mora vsebovati podatke o: pooblaščenem izvajalcu ocenjevanja hrupa zavezancu in njegovi dejavnosti viru hrupa z opisom njegovih glavnih tehničnih značilnosti obratovalnem stanju vira hrupa v času meritev času, dnevu in kraju ocenjevanja hrupa merilni opremi in uporabljenih standardih instrumentu in kalibracijah upoštevanih meteoroloških parametrih mestih ocenjevanja rezultatih ocenjevanja vrednotenju ocenjenih kazalcev glede na mejne vrednosti

Poročilo o ocenjevanju hrupa:

20

Uvrstitvi območij, na katere ima vir hrupa vpliv Podatke o namenski rabi prostora na območju izvajanja

ocenjevanja hrupa iz občinskih predpisov, ki ureja mejne vrednosti

Kopijo poročila mora zavezanec predložiti ministrstvu najkasneje v 30 dneh po opravljenem ocenjevanju hrupa

Poročilo o ocenjevanju mora zavezanec hraniti najmanj pet let

Poročilo o ocenjevanju hrupa:

21

Ocenjevanje hrupa na podlagi računskih metod s pomočjo programa za

modeliranje hrupa Lima

SIST ISO 9613-2 za obratovanje naprav in obratov

22

standardom SIST ISO 8297

standardom SIST EN ISO 3744

Ocenjevanje hrupa na podlagi SIST ISO 9613-2 za obratovanje naprav in obratov

Vhodne podatke (Lw) za uporabo te metode moramo pridobiti na podlagi meritev izvedenih v skladu s:

ali pa jih pridobimo na podlagi podatkov proizvajalca opreme (Lw)

23

SIST ISO 8297-zvočna moč se določi posredno z merjenjem zvočnega tlaka v različnih oddaljenostih od vira hrupa.

24

SIST EN ISO 3744 – zvočna moč se določi posredno z merjenjem zvočnega tlaka na površini okrog vira, tako da je okolje podobno prostemu polju glede na eno ali več odbojnih ravnin.

25

Primer ocenjevanja na podlagi SIST ISO 9613-2

26

Primer ocenjevanja na podlagi SIST ISO 9613-2 –določitev zunanje meje

vplivnega območja

27

pri novih investicijah lahko že v fazi priprave PGD projektov predvidimo ravni hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih in glede na izračune predvidimo dodatne okoljevarstvene ukrepe.

pri obstoječih virih hrupa, ki prekoračujejo mejne vrednosti, lahko natančneje določimo ukrepe sanacije in se s tem izognemo nepotrebnih stroškom zaradi nepravilne izbire sanacije

Uporabnost modeliranja hrupa

28

v primeru, ko je za določen proizvodni objekt model hrupa že narejen, lahko enostavneje dodajamo nove vire hrupa in ugotavljamo njihov vpliv na obstoječo obremenjenost okolice s hrupom

zanemarimo lahko hrup ozadja

29

MERITVE EMISIJE SNOVI V ZRAK

Zakonodaja:

Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja

(Uradni list RS, št. 31/07, 70/08 in 61/09) in

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 105/2008)

30

Viri emisij, ki se lahko pojavljajo

lakirnice (celotni prah)

31

Ureditev merilnega mesta

vzorčevalna odprtina naj bo v ravnem delu pokončnega dela dimnika s konstantno obliko. V čim večji meri naj bo oddaljena od vira, ki bi lahko povzročil motnje enakomernega toka odpadnega plina v odvodniku (npr.: ventilator, zožitev, krivina ipd.)

dolžina ravnega dela pred vzorčevalno odprtino vsaj 5 hidravličnih premerov

dolžina ravnega dela za vzorčevalno odprtino vsaj 2 hidravlična premera oziroma

dolžina ravnega dela za vzorčevalno odprtino pred izpustom v zrak (pred vrhom) vsaj 5 hidravličnih premerov

na odvodnikih, ki imajo premer manjši od 0,35 m uredimo 1 odprtino

na odvodnikih, ki imajo premer med 0,35 in 1,5 m uredimo 2 odprtini, ki ležita pravokotno ena na drugo

na odvodnikih, ki imajo premer več kot 1,5 m uredimo 4 odprtine, ki ležijo pravokotno ena na drugo

32

Ureditev merilnega mesta

Legenda:

1-vzorčevalna linija 2-vzorčevalna ravnina 3-vhod 4-pretok 5-vrh odvodnika

33

Prve meritve:Pri prvih meritvah je potrebno zagotoviti:

izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja emisij snovi in opredelitvijo za emisijo snovi v zrak pomembnih parametrov obratovanja naprave

izdelavo strategije vzorčenja in vzorčenje odpadnih plinov merjenje parametrov stanja odpadnih plinov (hitrost, temperatura in vlažnost

odpadnih plinov) merjenje koncentracije snovi v odpadnih plinih (celotni prah) merjenje prostorninskih pretokov odpadnih plinov izračun masnih pretokov snovi v odpadnih plinih, vključno z oceno razpršenih in

ubežnih emisij snovi ugotavljanje obratovalnih parametrov naprave in drugih iz lastnosti odpadnih plinov

izvedenih veličin za napravo, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz

nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, mora zavezanec pred izvedbo prvih meritev zagotoviti izdelavo programa obratovalnega monitoringa

34

Prve meritve:Pri prvih meritvah je potrebno zagotoviti:

če je za napravo, za katero poseben predpis ne ureja emisije snovi v zrak in zanjo ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora zavezanec zagotoviti prve meritve v obsegu navedenem v strokovni oceni vplivov emisije snovi v zrak

za napravo, ki obratuje in ima stalno ali prekinjajoče ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami v času značilnega enakomerno obratovanja naprave in dodatno z eno posamezno meritvijo v času obnove zalog ali vstopnih surovin, priprave na zagon ali čiščenja naprav ali drugačnega obratovalnega stanja, ki ni tipično za enakomerno obratovanje naprave

povprečne vrednosti koncentracije snovi se preračuna na enoto prostornine suhih odpadnih plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je tak preračun predpisan

35

Občasne meritve:

Če je največji izmerjeni masni pretok iz naprave enak ali manjši od mejnega masnega pretoka, se občasne meritve izvajajo vsako peto leto, drugače pa vsake tretje leto.

36

Mejne vrednosti:

Mejne vrednosti za celotni prah predpisuje 21. člen Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/2007,70/08, 61/09)

Mejna koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3 pri masnem pretoku celotnega prahu, ki presega mejno vrednost masnega pretoka celotnega prahu 0,2 kg/h

Če je masni pretok celotnega prahu enak ali manjši od mejnega masnega pretoka celotnega prahu iz prejšnjega odstavka, je mejna koncentracija celotnega prahu enaka 150 mg/m3.

37

Poročilo o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu:

poročilo o meritvah mora izvajalec predložiti zavezancu v elektronski obliki (elektronski podpis) najkasneje 60 dni po opravljenih meritvah.

zavezanec pa mora ministrstvu posredovati poročilo v elektronski obliki najkasneje 10 dni po prejemu poročila

38

Ocena o letnih emisijah snovi v zrak:

oceno o letnih emisijah snovi v zrak mora izvajalec predložiti zavezancu najpozneje do 10. marca.

zavezanec pa mora posredovati oceno o letnih emisijah snovi v zrak v elektronski obliki najpozneje do 31.marca tekočega leta za preteklo leto.

39

Strokovna ocena vplivov emisije snovi v zrak:

firmo in sedež upravljalca naprave

kraj naprave (lokacijo izpustov z Gauss-Krügerjevimi koordinatami)

vrsto naprave uvrstitev naprave v eno od

skupin iz seznama naprav iz priloge 4 in navedba proizvodne zmogljivosti naprave

opis tehnološkega procesa v napravi, ki vpliva na emisijo snovi

opis spremembe naprave, če gre za gradnjo zaradi spremembe naprave

mejne vrednosti za emisijo snovi, ki jih je treba upoštevati pri obratovanju naprave

obseg prvih meritev emisije v zrak

poudarki ki jih je potrebno upoštevati pri poročilu o izvedenih prvih meritvah (navede se tudi zahteve za ureditev merilnih mest)

obseg obratovalnega monitoringa

40

Strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave lahko izdela

pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa

41

HVALA ZA POZORNOST