DUBROVNIŠKA DUBROVNIŠKA REPUBLIKAREPUBLIKA

Kevin Haller, 3. GbKevin Haller, 3. Gb

DubrovnikDubrovnik

Začetki Dubrovnika segajo v prvo polovico 7. Začetki Dubrovnika segajo v prvo polovico 7. stoletja, ko so se na skalnatem polotočku stoletja, ko so se na skalnatem polotočku Lausu (lat. Lausa = čer, skala), ki se je Lausu (lat. Lausa = čer, skala), ki se je kasneje preimenoval v Ragusium, začeli kasneje preimenoval v Ragusium, začeli naseljevati ljudje (predvsem Iliri) iz bližnjega naseljevati ljudje (predvsem Iliri) iz bližnjega Epidauruma (današnjega Cavtata), ko so Epidauruma (današnjega Cavtata), ko so bežali pred napadalci. Mesto na polotočku je bežali pred napadalci. Mesto na polotočku je bilo naravno zaščiteno s samo geografsko bilo naravno zaščiteno s samo geografsko lego, saj je bilo od kopnega ločeno z ozkim lego, saj je bilo od kopnega ločeno z ozkim morskim kanalom, proti morski gladini pa je morskim kanalom, proti morski gladini pa je bilo zaščiteno z nedostopnimi soteskami.bilo zaščiteno z nedostopnimi soteskami.

Na nasprotni strani Na nasprotni strani morskega kanala morskega kanala pa so se pa so se naseljevali Slovani naseljevali Slovani (večinoma Hrvati) (večinoma Hrvati) in tu se je razvilo in tu se je razvilo naselje Dubrovnik. naselje Dubrovnik. Ime Dubrovnik je Ime Dubrovnik je naselje dobilo po naselje dobilo po hrastovih hrastovih gozdovih, ki se še gozdovih, ki se še danes imenujejo danes imenujejo dubrave.dubrave.

V 10. in 11. stoletju je morska ožina V 10. in 11. stoletju je morska ožina med naseljema zaradi nanosa postajala med naseljema zaradi nanosa postajala vse bolj plitka. Tako je bil nekdanji vse bolj plitka. Tako je bil nekdanji polotoček Laus ob koncu 11. stoletja polotoček Laus ob koncu 11. stoletja združen s kopnim in nekdanja morska združen s kopnim in nekdanja morska ožina je postala današnji Stradun. V 12. ožina je postala današnji Stradun. V 12. stoletju sta bili naselji dokončno stoletju sta bili naselji dokončno združeni, utrjeni z istimi okopi in novo združeni, utrjeni z istimi okopi in novo nastalo mesto so poimenovali nastalo mesto so poimenovali Dubrovnik.Dubrovnik.

V tem času je bilo zgrajeno prvo obzidje V tem času je bilo zgrajeno prvo obzidje mesta, da bi ga varovalo pred vdori Arabcev, mesta, da bi ga varovalo pred vdori Arabcev, Benečanov, Makedoncev, Srbov in drugih Benečanov, Makedoncev, Srbov in drugih ljudstev.V Dubrovniku sta bila že od vsega ljudstev.V Dubrovniku sta bila že od vsega začetka zelo razvita pomorstvo in trgovina, ki začetka zelo razvita pomorstvo in trgovina, ki sta veliko pripomogla k svetovljanstvu tega sta veliko pripomogla k svetovljanstvu tega mesta. Dubrovnik je bil svobodna plemiška mesta. Dubrovnik je bil svobodna plemiška republika z lastno ustavo, z lastno upravo, s republika z lastno ustavo, z lastno upravo, s knezom na čelu in je 6 stoletij priznaval le knezom na čelu in je 6 stoletij priznaval le formalno oblast najmočnejšega soseda (do formalno oblast najmočnejšega soseda (do leta 1205 Bizanta, od 1205 do 1358 beneške leta 1205 Bizanta, od 1205 do 1358 beneške republike, nato do 1526 hrvatsko-ogrskih republike, nato do 1526 hrvatsko-ogrskih vladarjev, od 1526 do 1808 turškega sultana), vladarjev, od 1526 do 1808 turškega sultana), zato pa je imel pravico svobodnega trgovanja zato pa je imel pravico svobodnega trgovanja s temi deželami.s temi deželami.

V svoji zgodovini se je Dubrovniška V svoji zgodovini se je Dubrovniška republika rešila močnih osvajalcev s republika rešila močnih osvajalcev s pomočjo visoke diplomacije in velike pomočjo visoke diplomacije in velike državniške modrosti. Silovite in državniške modrosti. Silovite in zastrašujoče napadalce je umirila z zastrašujoče napadalce je umirila z obilico daril v srebru in zlatu.obilico daril v srebru in zlatu.

VIRI IN LITERATURAVIRI IN LITERATURA

Francis W. Carter, Francis W. Carter, Dubrovnik (Ragusa) : A Dubrovnik (Ragusa) : A Classic City-StateClassic City-State. London, New York, 1972. . London, New York, 1972.

Vesna Čučić, Vesna Čučić, Poslednja kriza Dubrovačke Poslednja kriza Dubrovačke republikerepublike. Zagreb, Dubrovnik, 2003. . Zagreb, Dubrovnik, 2003.

Robin Harris, Robin Harris, Dubrovnik : A HistoryDubrovnik : A History. London, . London, 2003. 2003.

Bernard Stulli, Bernard Stulli, Povijest Dubrovačke RepublikePovijest Dubrovačke Republike. . Zagreb, Dubrovnik, 1989. Zagreb, Dubrovnik, 1989.

––. . Studije iz povijesti DubrovnikaStudije iz povijesti Dubrovnika. Zagreb, 2001. . Zagreb, 2001.