dr. silva novljan narodna in univerzitetna knjižnica
DESCRIPTION
Založništvo-pomemben dejavnik razvijanja pismenosti Posvetovanje založnikov, Rogaška Slatina, 5. in 6. junij 2006. Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica. Izvleček - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
![Page 1: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/1.jpg)
Založništvo-pomemben dejavnik razvijanja pismenosti
Posvetovanje založnikov,Rogaška Slatina, 5. in 6. junij 2006
Dr. Silva NovljanNarodna in univerzitetna knjižnica
![Page 2: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/2.jpg)
IzvlečekRaziskovalni rezultati o pismenosti slovenskega prebivalstva so najprej vznemirili
strokovno javnost, ki se zaveda, kako pomembna je pismenost za razvoj in delovanje posameznika in družbe. Njihovo vztrajno opozarjanje javnosti in politike na negativne učinke nezadovoljive pismenosti prebivalstva je v letu 2003 pripeljalo do nastanka osnutka nacionalne strategije za razvoj pismenosti. To je nacionalni strateški dokument celostnega (vseživljenjskega) razvoja pismenosti od predšolskega obdobja do odraslosti, ki določa prioritete in cilje vzgojno-izobraževalne politike na področju pismenosti. Z njo vlada prevzema skrb za razvoj pismenosti prebivalcev in prebivalk Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport pa koordinira udejanjanje. Odgovornost za udejanjanje pa prevzamejo tudi drugi resorji, vladne in nevladne institucije.
Med vplivne dejavnike razvoja pismenosti se uvršča tudi založništvo. Z dostopnostjo bralnih in drugih virov pomaga uresničevati cilje strategije: osveščati javnost/različne ciljne skupine o vlogi jezika, branja in pomenu pismenosti za učinkovito delovanje, razvijati bralno kulturo ter motivacijo za branje in pisanje, s posebnimi izdajami pa lahko učinkovito poskrbi tudi za razvoj pismenosti pri ranljivih skupinah prebivalstva.
Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil/sporočil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Ta opredelitev zahteva tudi od založništva, da pozorno razvija svoj program, da v njem opredeli tudi cilje razvijanja pismenosti, izobraževanje udeležencev za doseganje ciljev in organizacijo mreže dostopnosti kakovostnih vsebin iz založniškega programa, v sistemski shemi pa tesno sodelovanje z ustvarjalci in uporabniki programov.
V prispevku bomo zato predstavili strategijo in možnosti za vključenost založništva pri njenem udejanjanju.
![Page 3: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/3.jpg)
Kaj bomo brali? Kar nam bodo dali!
Založnik (oseba, ki nas zalaga z nosilci sporočil) :
• odloča, kaj bomo brali/poslušali,gledali• naredi avtorja,• širi bralno/vizualno in avdio kulturo,• dviguje raven pismenosti>
omogoča izbiro
![Page 4: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/4.jpg)
Komisija za razvoj pismenosti 15 članov15 članov imenoval jo minister za šolstvo in šport 2004 imenoval jo minister za šolstvo in šport 2004 deluje pri Andragoškem centru Slovenijedeluje pri Andragoškem centru Slovenije Delo komisije: Delo komisije: - leto 2004 …. priprava Strokovnih podlag za pripravo smernic za razvoj leto 2004 …. priprava Strokovnih podlag za pripravo smernic za razvoj pismenosti : pismenosti : i) povzetki domačih in tujih raziskav s področja pismenostii) povzetki domačih in tujih raziskav s področja pismenosti ii) pregled in analiza tujih strategij pismenostiii) pregled in analiza tujih strategij pismenosti iii) pregled pismenosti v strateških in razvojnih dokumentih na državni in iii) pregled pismenosti v strateških in razvojnih dokumentih na državni in mednarodni ravnimednarodni ravni- leto 2005 … izdelava leto 2005 … izdelava Nacionalne strategije za razvoj pismenostiNacionalne strategije za razvoj pismenosti december 2005 - Kolegij ministra za šolstvo in šport se z osnutkom nacionalne strategije strinja ministrstvo podpira ta strateški dokument
njeno delo sofinancirata Ministrstvo RS za šolstvo in šport in njeno delo sofinancirata Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Evropski socialni skladEvropski socialni sklad
![Page 5: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/5.jpg)
NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ PISMENOSTI
nacionalni strateški dokument vseživljenjskega razvoja pismenosti, od predšolskega obdobja do odraslosti; določa cilje in prioritete razvoja pismenosti.
Odgovornost za udejanjanje Vlada prevzema skrb za razvoj pismenosti prebivalcev in
prebivalk Slovenije;
Ministrstvo za šolstvo in šport koordinira udejanjanje, sodelujejo tudi druga področja, vladne in nevladne organizacije.
![Page 6: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/6.jpg)
ZAKAJ NACIONALNA STRATEGIJA?
Izsledki mednarodnih in domačih raziskav so opozorili na nujnost sistematičnega pristopa k razvoju pismenosti;
otroci, mladostniki in odrasli dosegajo nižje rezultate pri pismenosti kot druge razvite države;
brez dolgoročno načrtovane nacionalne strategije, se bo razkorak v ravni pismenosti, v primerjavi z drugimi razvitimi državami, le še povečeval.
![Page 7: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/7.jpg)
KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVOTROCI IN MLADOSTNIKI
Zelo malo bralcev vseh starosti v Sloveniji dosega najvišje ravni bralnih zmožnosti (interpretacija in integracija).
Socialno ekonomski položaj družine je najmočnejši dejavnik pismenosti otrok in mladine.
Slovenske šole povečini ne zmanjšujejo vpliva socialnih
dejavnikov na bralne zmožnosti otrok kot uspe šolam v drugih državah. Obstajajo pa uspešne šole, ki ta vpliv presežejo.
Med uspešne dejavnike razvoja pismenosti sodijo tudi knjižnice.
![Page 8: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/8.jpg)
KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVODRASLI
Izobrazba/število let šolanja/ je najpomembnejši dejavnik pismenosti, odrasli v Sloveniji z manj kot 12 leti šolanja dosegajo najnižje ravni pismenosti;
Izobrazba staršev je drugi najpomembnejši dejavnik pismenosti, otroci manj izobraženih staršev praviloma dosegajo nižje ravni pismenosti;
Med mladimi, ki se šolajo in njihovimi vrstniki, ki so zgodaj prekinili šolanje, so zelo velike razlike v dosežkih v pismenosti;
Odrasli, ki se izobražujejo dosegajo višje rezultate v pismenosti v primerjavi s tistimi, ki se ne vključujejo v organizirane oblike izobraževanja.
![Page 9: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/9.jpg)
175
225
275
325
375
No
rve
ška
Šve
dsk
a
Švi
ca
Ne
mči
ja
Niz
oze
msk
a
Fin
ska
ZD
A
Da
nsk
a
V. B
rita
nija
N. Z
ela
nd
ija
Ma
dža
rska
Če
ška
Čile
Irsk
a
Be
lgija
Po
ljska
Slo
ven
ija
Po
rtu
ga
lska
1.raven
2.raven
3.raven
4.raven
Povprečni dosežki mladih od 16-19 let v besedilni pismenostiPovprečni dosežki mladih od 16-19 let v besedilni pismenosti
odrasli dijaki
MEDNARODNA RAZISKAVA PISMENOSTI ODRASLIH, 1998MEDNARODNA RAZISKAVA PISMENOSTI ODRASLIH, 1998
KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVODRASLI
![Page 10: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/10.jpg)
93
59
63
49
21
7
7
30
34
39
43
36
0
10
3
12
30
48
1
0
6
9
0 20 40 60 80 100
Nedokončana OŠ
Končana OŠ
Eno ali dvoletna poklicna SŠ
Triletna SŠ
Srednja šola
Višja šola in več
1. raven
2. raven
3. raven
4/5. raven
Besedilna pismenost odraslih po ravneh in končani šoliBesedilna pismenost odraslih po ravneh in končani šoli
KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVODRASLI
MEDNARODNA RAZISKAVA PISMENOSTI ODRASLIH, 1998MEDNARODNA RAZISKAVA PISMENOSTI ODRASLIH, 1998
![Page 11: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/11.jpg)
KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVDostopnost knjig
Značilnosti prirasta knjig v splošnih knjižnicah pokrajine 2000
Povprečni delež naslovov iz založniških programov: 74,32 % (2.364)
57,69% / 65,39% pokrajini brez OI 73,97% / 81,08% pokrajine z OI Povprečno število izvodov na prebivalca: 0,15
(250.760); 0,11 / 0,20 v pokrajini Povprečno število izvodov na naslov: 106 povprečje subvencioniranih izvodov na naslov: 113 povprečje na pokrajino: 11; 3,72 / 16,74
![Page 12: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/12.jpg)
Vrstni red števila naslovov v programih založb in v prirastu splošnih knjižnic, 2000
02468
101214
program
prirast
![Page 13: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/13.jpg)
Povprečno število izvodov po naslovu iz založniškega
programa, 2000
Program Izvodimladina 210učbeniki 21leksikoni 75priročniki 93leposlovje 122družbosl. 53religija 34ekonomija 20pravo 38medicina 21matemat. 46tehnika 13umetnost 62
050
100
150200250
mla
dina
učbe
niki
leks
ikon
ipr
iročn
iki
lepo
slov
jedr
užbo
sl.
relig
ijaek
onom
ijapr
avo
med
icin
am
atem
at.
tehn
ika
umet
nost
![Page 14: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/14.jpg)
KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVUporaba knjig.Vrstni red po pridobljenih izvodih in vrstni red po izposoji v knjižnicah
na 1000 prebivalcev, 2001.
0
2
4
6
8
10
12
14
izvodi
izposoja
![Page 15: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/15.jpg)
Izposoja na izvod v osrednjih knjižnicah po založniških
programih, 2001
![Page 16: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/16.jpg)
0102030405060
Izposoja
Izvodi
Značilnosti prirasta (povprečje na izposojevališče) in izposoje leposlovja (na 1000 prebivalcev) v splošnih knjižnicah, 2001
![Page 17: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/17.jpg)
Člansko vsakdanje oblačilo
Člansko vsadkanje oblačilo
![Page 18: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/18.jpg)
Poročilo o razvoju 2006 (Urad za makroekonomske analize in razvoj, 2006)
Podatki za 2004:• Splošen razvoj je 79% povprečja Unije • Kupna moč prebivalca pod povprečjem EU-
25: BDP SLO 17.900 evrov > 22.600 evrov• Hitro poslabševanje starostne strukture• Neuravnotežen razvoj regij• Predzadnje mesto v EU po porabljenem
času za branje.
![Page 19: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/19.jpg)
TEMELJNE USMERITVE STRATEGIJE
Ozaveščanje o pomenu pismenosti Izboljšanje pismenosti pri vseh posameznih v
vseh življenjskih obdobjih
večja socialna vključenost posameznikov razvoj družbe in gospodarstva
![Page 20: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/20.jpg)
CILJIOSVEŠČATI javnost/različne ciljne skupine: - o vlogi jezika in pomenu pismenosti za učinkovito delovanje; - branje je temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega
znanja ter delovanje v skupnosti.
RAZVIJATI:- bralno kulturo ter motivacijo za branje in pisanje;- sporazumevalne zmožnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje)
posameznika;- družinsko pismenost in druge oblike pismenosti;- različne bralne strategije ter zmožnost kritičnega branja.
OMOGOČITI vsem ljudem dostop do bralnega in drugega gradiva in jim svetovati pri izboru. Ključno vlogo imajo knjižnice.
POVEČATI družbeno skrb za razvoj pismenosti pri ranljivih skupinah prebivalstva.
RAZISKOVATI: - (spremljati) ravni pismenosti primerjalno z ravnmi v razvitih državah;- spodbujati druge raziskovalne dejavnosti na področju pismenosti (npr.
modeli razvoja pismenosti).
![Page 21: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/21.jpg)
OPREDELITEV PISMENOSTI
Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi.
Poleg zmožnosti branja, pisanja in računanja, ki veljajo za temeljne zmožnosti pismenosti, se danes poudarja tudi pomen drugih zmožnosti (npr. poslušanje) in novih pismenosti, kot so informacijska, digitalna, medijska pismenost in druge, ki so pomembne za uspešno delovanje v družbi.
Kot zmožnost in družbena praksa se pismenosti pridobivajo in razvijajo vse življenje v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežemajo vse človekove dejavnosti.
![Page 22: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/22.jpg)
CILJI PO POSAMEZNIH PODROČJIH
Razvijanje družinske in porajajoče se pismenost pri predšolskih otrocih za uspešen nadaljnji razvoj pismenosti,
razvijanje temeljne zmožnosti branja, pisanja in računanja v prvih letih šolanja ter pozitiven odnos do pismenosti,
nadgrajevanje razvoja pismenosti v višjih razredih osnovne in srednje šole za uspešno nadaljnje izobraževanje, učenje ter usposabljanje za poklic,
na visokošolski ravni pri študentkah in študentih spodbujanje nadaljnjega razvoja in nadgradnje vseh vrst pismenosti ter ozaveščenosti o pomenu vseživljenjskega razvijanja pismenosti,
spodbujanje razvoja in rabe pismenosti pri odraslih.
![Page 23: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/23.jpg)
RAVNI RAZVITIH ZMOŽNOSTI ZA POSAMEZNA OBDOBJAPREDŠOLSKO OBDOBJE
Ob koncu predšolskega obdobja imajo otroci razvite predbralne in predpisalne zmožnosti:
poznajo različne vrste slikovnega in besedilnega gradiva, v bralnem gradivu ločujejo slikovni in črkovni del, prebrani ali pripovedovani vsebini sledijo in jo razumejo, ustvarjajo različna grafična in slikovna sporočila, poznajo različne vire informacij.
![Page 24: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/24.jpg)
OSNOVNA ŠOLA – PRVO TRILETJE
Na koncu prvega triletja učenke in učenci: poznajo pomen branja in pisanja, po navodilih tvorijo kratka in jasna govorna besedila, poslušajo krajša besedila in jih razumejo, pišejo z vsemi črkami abecede kratka in enostavna pisna
besedila, usvojijo bralno tehniko in berejo krajša besedila glasno in tiho z
razumevanjem, poznajo lokacije bralnih virov (knjižnice, knjigarne).
![Page 25: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/25.jpg)
OSNOVNA ŠOLA – DRUGO TRILETJE
Na koncu drugega triletja učenke in učenci: poslušajo in povzamejo besedila, primerna njihovi razvojni
stopnji, tvorijo pisna in govorna besedila ter pri tem upoštevajo osnovna
pravopisna oz. pravorečna pravila, glasno in tiho tekoče berejo besedila, prebrano razumejo in
poznajo strategije za izboljšanje razumevanja, uporabljajo osnovne bralne strategije, samostojno uporabljajo knjižnico.
![Page 26: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/26.jpg)
OSNOVNA ŠOLA – TRETJE TRILETJE
Ob koncu osnovne šole učenke in učenci: samostojno tvorijo pisna in govorna besedila in upoštevajo
pravopisna oz. pravorečna pravila, iz prebranega oz poslušanega besedila povzamejo bistvo in
kritično presojajo sporočilo, berejo tekoče glasno in tiho ter prilagajajo hitrost branja
zahtevam besedila, izberejo in uporabljajo primerno bralno in pisno strategijo, prebrano znajo uporabiti v različnih okoliščinah, samostojno izbirajo in uporabljajo knjižnično gradivo in druge
informacijske vire.
![Page 27: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/27.jpg)
SREDNJA ŠOLA
Ob koncu srednje šole dijakinje in dijaki: poslušano in prebrano kritično vrednotijo, pri tvorjenju pisnih besedil in branju izberejo učinkovite pisne ali
bralne strategije, tvorijo govorna in pisna besedila glede na različne okoliščine,
teme in namene, obvladajo samostojno delo z besedili (razčlenjevanje,
razumevanje, tvorjenje), prepoznavajo sporočilnost besedil v različnih medijih, samostojno izberejo, uporabijo in predstavijo informacije v
različnih življenjskih okoliščinah.
![Page 28: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/28.jpg)
VISOKOŠOLSKE USTANOVE
Ob zaključku študija študentke in študenti: pri samostojnem učenju, raziskovalnem delu in v vsakdanjem
življenju učinkovito uporabljajo različne bralne in pisne strategije ter različne informacijske vire,
pisna in govorna besedila kritično vrednotijo in sporočila smiselno uporabijo v različnih okoliščinah,
obvladajo strategije tvorjenja strokovnih in drugih besedil, obvladajo rabo strokovnega jezika.
![Page 29: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/29.jpg)
ODRASLI
Odrasli obvladajo: temeljne zmožnosti govornega in pisnega sporazumevanja v
različnih okoliščinah ter za različne namene najmanj na ravni zaključene štiriletne srednje šole,
pridobivanje, razumevanje, vrednotenje in uporabo informacij za potrebe delovnega mesta, družinskega in družbenega življenja, porabo prostega časa,
spretnosti za uporabo različnih virov informacij.
![Page 30: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/30.jpg)
Možnosti založnikov
Ozaveščanje o pomenu pismenosti. Razvoj bralne/vizualne,avdio kulture in
različnih bralnih/… strategij. Oskrba s knjigami/ viri in možnostmi za
uporabo, tudi za ranljive skupine. Motiviranje za branje/…uporabo. Svetovanje pri iskanju, izboru, vrednotenju
virov. Spodbujanje raziskovanja pismenosti.
![Page 31: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/31.jpg)
UDEJANJANJE - 4 področja ukrepov založnikov
1. Programi Program za knjige, avdio in video gradivo Razvoj programov za ciljne skupine Dopolnitev in posodabljanje vsebine Programi za formalne in neformalne programe razvijanja pismenosti Učno gradivo in pripomočki za prepoznavanje ravni pismenosti in
njeno razvijanje Objava praktičnih vsebin za razvijanje pismenosti v različnih
izobraževalnih okoljih Objavljanje teoretičnih, raziskovalnih izsledkov o pismenosti
2. Izobraževanje in usposabljanje kadrov
Stalno strokovno spolnjevanje kadra za pripravo založniških programov
Usposabljanje kadra za širjenje dostopnosti bralnih virov in razvijanja kakovosti bralne kulture
Dopolniti formalni program izobraževanja založnikov in knjigarnarjev s pismenostjo
![Page 32: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/32.jpg)
UDEJANJANJE - 4 področja ukrepov
3. Mreža Oblikovanje mreže vsebinsko različnih založniških
programov Zagotavljanje dostopnosti bralnih virov Pomoč pri dostopnosti in izbiri knjig za knjižnice,
posameznike Ohranitev in razvoj ponudbe malih založnikov in
založniških programov, ki niso osnova dejavnost organizacije
4. Sistemska ureditev Sprejetje usmeritev in ukrepov za načrtno sodelovanje
udejanjanju strategije Financiranje Akcijski načrt udejanjanja 2007-2013 Letni načrti Spremljanje učinkov vplivanja na razvoj pismenosti z
raziskavami
![Page 33: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/33.jpg)
UDEJANJANJE
dopolnjuje in gradi na drugih, že sprejetih programih razvoja slovenske družbe kot celote, hkrati pa vsebuje tudi ukrepe, ki bodo razvoj na področju pismenosti še pospešili
v letu 2006 bo Komisija pripravila predlog Akcijskega načrta udejanjanja strategije za obdobje 2007-2013
![Page 34: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/34.jpg)
Kriteriji uspešnosti
prispevek k splošnemu razvoju predstavljanje ustvarjalnosti vseh
področij posodabljanje vseh strok in tem seznanjanje vseh prebivalcev z
novostmi porast števila bralcev različnih skupin porast števila bralcev dobrih knjig
raznolikih vsebin
![Page 35: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/35.jpg)
Pod črto: za boljšo pismenost
1. Oblikovanje programa: Prepoznavnost založnika in njegove ponudbe V programski shemi in poslanstvu razbiranje namena, kakovosti
in vrednot založnika Klasiki vedno na zalogi Nagrajevanje kakovosti (tudi v avtorskih honorarjih) Profiliranost založniških programov Raznolikost vsebin za različne staroste stopnje in potrebe, nivoje
pismenosti, zaznavne sposobnosti (lahko berljive) Raznolikost, ki zajema tudi potrebe posebnih skupin prebivalcev,
in predstavlja multikulturnost Vključevanje prevodov s področja stroke (še zlasti pokrivanje
belih lis) in leposlovja (razvoj jezika, besedišča)
.
![Page 36: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/36.jpg)
Sprotno objavljanje teoretičnih in raziskovalnih dosežkov (razvoj jezika, besedišča)
Spodbujanje ustvarjanja na področju stroke in tematsko pokrivanje belih lis (še posebej poučne knjige za mladino, leposlovje za dečke)
Sodelovanje s knjižnicami pri načrtovanju vsebine programa Štipendije za dobre avtorje Nagovor ciljih skupin za sodelovanje pri oblikovanju
programa Poučne knjige za mladino ustvarja skupina strokovnjakov
(poleg najboljšega strokovnjaka tudi razvojni psiholog, pedagog, specialni didaktik, specialist za posamezna področja)
Sodelovanje s strokovnjaki za prehodna razvojna obdobja, za dostopnost bralnih virov za skupine s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, naglušni, gluhi, disleksija, učne težave)
![Page 37: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/37.jpg)
2. Oblikovanje knjige: Knjiga nagovarja, najde bralca Osladnost naslovnic naj nadomesti kakovostno oblikovanje
(sporočilnost, likovna vzgoja). Besedilo na platnicah vabi z objektivnostjo in informacijami.
Knjiga, ki omogoča izbor: Navajanje podatka o nakladi: pomembno vpliva na izbiro vira,
ker pomaga oceniti njegov namen in pomen (še zlasti iz kataloga).
Informativni zapis osnovnih podatkov o avtorju in delu, ki vpliva na odločitev za izposojo, naj ne bo na zunanjem robu platnic, kjer se v knjižnici prekrije, v rokah obrabi.
Popolnost in natančnost, objektivnost podatkov o knjigi vpliva na odločitev za nakup in predstavljanje knjige.
![Page 38: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/38.jpg)
Knjige z velikim tiskom, zvočne knjige, video knjige (znakovni jezik, podnapisi)
Knjige za starejše z lahko vezavo, listanjem Dober prevod Kakovost ilustracije Brezhibnost in lepota jezika Poučna knjiga izdana z recenzijo, tudi za mladinske
poučne knjige (pomembne so strokovne reference recenzenta)
Strokovne knjige s slovarčkom novih izrazov, še zlasti v poučnih knjigah za mladino
![Page 39: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/39.jpg)
3. Predstavljanje knjige:
Predstavljanje kakovosti Založniški katalogi se ocenjujejo po vrednosti informacij bolj kot
po obliki; zato predstaviti dela tudi z namenom, zahtevnostjo, kakovostjo, obliko, ceno.
Posebna predstavitev letnih načrtov potencialnim kupcem: knjižnicam.
Sodelovanje s knjižnico: možnost in čas za seznanitev z virom povečuje nakup.
Knjiga v knjižnici NI BREZPLAČNO dostopna! Njena najnižja cena je približno cena žepne izdaje (žepnice), le da jo plača davkoplačevalec za uporabnike knjižnic.
Knjižni sejem na večji površini, ki pusti dihati, uživati in izbirati Nagovor ciljih skupin Nagovor za sodelovanje pomembnega odraslega za otroka ,
npr. očeta, družine Nagrade bralcev Sodelovanje bralcev, kaj radi berejo znamenite osebe, poklici,
anonimneži Zapisi bralnih doživetij različnih oseb….. blogi o branju
![Page 40: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/40.jpg)
4. Dostopnost knjige:
Projektne aktivnosti Sodelovanje na prireditvah Knjiga z nižjo ceno (brez davka) Tisk po naročilu Povezava članske izkaznice knjižnice z znižano ceno nakupa
knjige Povezava bibliografskega zapisa v vzajemnem katalogu z
možnostjo e-nakupa, nakupa po telefonu, pošti Darilne akcije Knjigarne ob/v knjižnicah, trgovinah Potujoče knjigarne/ tudi premične knjigarne z lokacijo v javnosti
dostopnih prostorih E- knjigarne On line branje Telefonsko svetovanje, naročanje, nakup z dostavo na dom
![Page 41: Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica](https://reader033.vdocuments.mx/reader033/viewer/2022061610/568151cd550346895dc00803/html5/thumbnails/41.jpg)
Viri. Elley, W.B. & M.Gradišar & Z. Lapajne. (1995). Kako
berejo učenci po svetu in pri nas? Nova Gorica: Educa.
Jenko, M.: Prepočasi zmanjšujemo razvojni zaostanek za EU, Delo, 27.6.2006, str. 9.
Možina,E.& L. Knaflič& L. Kodelja. (2001). Pismenost odraslih v Sloveniji. Andragoški center Slovenije.
Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. ttp://pismenost.acs.si/projekti/komisija
Novljan, S.: Knjižničarstvo: V. Knjižna kultura. Ljubljana: Umco, 2005 str. 84-160.
PIRLS 2001. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 24.3.2004 s spletne strani http://www2.arnes.si/ uljpeins/czve/pirls
Strategija pismenosti. Študija angleškega primera. Posvetovanje British Council& Ministrstvo za šolstvo Ljubljana 24.4.23006