dr. samo peter medved univ. dipl. grad. - izs.si · pdf filecelo v lastni zbornici smo kljub...
TRANSCRIPT
PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA in ČLANA UO MSG pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE
1
dr. Samo Peter Medved univ. dipl. inž. grad.
Spoštovane kolegice in kolegi pooblaščeni gradbeni inženirji
Slovenija je lani proslavila 25 let obstoja, naša zbornica pa 20 let delovanja. V
tem času smo dosegli dva res velika ekstrema, tako dolgotrajen in velik vzpon
gradbene stroke in dobrih pogojev za delovanje gradbenih inženirjev do
ekstremnega dna panoge, ki je marsikoga pripeljalo do borbe za lastno
eksistenco, propada podjetij in preusmeritve v druge gospodarske panoge.
Ugled gradbeništva v javnosti je strmoglavil, kakovost je padla. V tem času
smo doživeli tudi spremembe zakonodaje na slabše in težnje po deregulaciji
našega poklica.
Kot kaže se nam vsaj na področju povpraševanja in investicij obeta
stabilizacija razmer in izboljšanje pogojev za delovanje.
Za vse ostalo bomo morali poskrbeti sami.
Ali smo v preteklosti storili dovolj? Smo zadovoljni z gradbeno zakonodajo in
predlaganimi spremembami? Smo bili slišani in dobro organizirani? Na osnovi
dialoga z nekaterimi od vas sem dobil občutek, da ne dovolj, kljub stabilno
financirani IZS. Gradbeni inženirji nismo mogli realizirati vseh svojih
prizadevanj pri upravljanju zbornice. Celo v lastni zbornici smo kljub veliki
večini članstva obstali na obrobju vpliva in odločanja. Mnogo tega smo
dopustili sami s svojo neangažiranostjo.
Prepričan sem, da zmoremo skupaj to spremeniti in povrniti ugled in status
gradbeni stroki in zagotoviti boljše pogoje za gradbene inženirje.
IZOBRAZBA
Rojen sem leta 1965 v Mariboru. Po končani osnovni šoli v letu 1980 sem obiskoval I. gimnazijo v
Mariboru in maturiral leta 1984.
Istega leta sem se vpisal na Tehniško fakulteto v Mariboru – smer VTO Gradbeništvo, kjer sem
pod mentorstvom prof.dr. Bedenika in somentorstvom prof. Vukašina Ačanskega v začetku leta
1990 diplomiral na univerzitetnem programu iz področja Uvajanja sile prenapenjana.
V letu 1993 sem opravil strokovni izpit iz gradbeništva.
PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA in ČLANA UO MSG pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE
2
Svoje podiplomsko izobraževanje sem začel na podiplomskem študiju Univerze v Mariboru na
Fakulteti za gradbeništvo, ki sem ga v letu 2012 nadaljeval na enovitem doktorskemu študiju. V letu
2016 sem doktoriral pod mentorstvom prof. dr. Bojana Žlendra in somentorja dr. Stanislava
Lenarta iz področja ojačitve nevezanih nosilnih slojev voziščnih konstrukcij s prostorsko mrežno
strukturo trakov – geocelic.
POKLICNA POT
Po služenju vojaškega roka sem se v začetku leta 1991 zaposlil v podjetju SGP Konstruktor kot
projektant – konstrukter za področje visokih gradenj.
Zaradi splošne krize v gradbeništvu, pomanjkanja dela in slabega stanja v podjetju, sem svojo
poslovno pot nadaljeval v enem največjih takratnih projektantskih podjetij za nizke gradnje - PTB v
Mariboru, ki sem ga prav tako zaradi krize, pomanjkanja dela in slabega stanja v podjetju zaključil leta
1993 kot vodja oddelka za konstrukcije in geotehniko.
V istem letu sem se zaposlil v zasebnem podjetju Lineal, kjer kmalu postanem družbenik podjetja in
leta 1999 tudi direktor podjetja. Kot odgovorni projektant, vodja projekta ali kot predstavnik
projektantskih konzorcijev sem sodeloval pri načrtovanju konstrukcij, geotehničnih objektov,
državnih cest, avtocest, železnic, objektov visokih gradenj, tehnoloških objektov… Lineal v tem
obdobju postane eno vodilnih in največjih inženirskih podjetij v Sloveniji, ki je uspešno poslovalo tudi v
času največje recesije v gradbeništvu. Podjetje je sodelovalo ali sodeluje kot vodilni partner ali partner
na skoraj vseh najpomembnejših infrastrukturnih projektih v Sloveniji. V podjetju sem vodil proces
uvajanja standardov kakovosti, kar je rezultiralo v pridobitev certifikat kakovosti ISO 9001:2000 med
prvimi projektantskimi podjetju v Sloveniji. Prav tako, med prvimi pričnemo v svojo prakso uvajati
informacijsko modeliranje objektov – BIM, ki postaja nova tehnološka osnova za razvoj gradbeništva in
skupna platforma za povezovanje vseh strok v procesu graditve objektov. BIM med prvimi uvajamo na
globalnem trgu na področju linijskih objektov in infrastrukture. V letu 2016 sem zaključil 17 letno
vodenje podjetja in svojo pot nadaljujem kot tehnični direktor podjetja Lineal.
DELO V STROKOVNIH IN POKLICNIH ORGANIZACIJAH
Poleg poklicnega dela sem aktiven tudi kot dolgoletni član UO Združenja za svetovalni inženiring
pri GZS,
Sem član UO DCM-društva za ceste Severovzhodne Slovenije,
Bil sem pobudnik za ustanovitev in član UO združenja SiBIM – združenja za informacijsko
modeliranje objektov Slovenije, s katerega pomočjo je Slovenija v letu 2016 postala članica EU BIM
Task group.
Sem med ustanovnimi člani in član Slovenskega geotehničnega društva,
Bil sem med ustanovnimi člani Zbornice za gradbeništvo Slovenije, kjer sem bil daljo časa tudi član
UO.
Sem član programskega sveta Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije in
predsednik programskega sveta Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
v Mariboru.
Na zadnjih volitvah v letu 2016 sem kandidiral za predsednika IZS s podporo UO matične
sekcije gradbenih inženirjev.
PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA in ČLANA UO MSG pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE
3
STROKOVNO IN ZNANSTVENO DELO
Sem avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov iz področja BIM-a, uporabe novih materialov,
geotehnike, gradnje prometne infrastrukture in prometa ter soavtor nagrajenih rešitev na mednarodnih
natečajih. Bil sem organizator in soorganizator številnih strokovnih posvetovanj, kongresov in
strokovnih dogodkov.
PROGRAM DELOVANJA V MSG
Povabilo in podpora matične sekcije gradbenih inženirjev predstavljata zame veliko čast in priznanje za
dosedanje delo, zato sem se odločil kandidirati za delo v organih MSG.
IZS je urejena organizacija s članarino kot stabilnim virom financiranja. Za to financiranje obstaja
zakonska podlaga. Inženirji brez članstva ne morejo opravljati svojega poklica in prevzemati zakonskih
odgovornosti.
Inženirji, ki delujejo pri graditvi, se vse od leta 2009 soočajo s hudo krizo dejavnosti, padanjem
standarda, strokovnosti in konkurenčnosti. Inženir kot poklic je v zadnjih letih med najmanj cenjenimi
poklici v državi, kar še posebej velja za gradbene inženirje, ki delujejo v procesu graditve. S konjunkturo
gospodarstva se na srečo to stanje postopoma, a prepočasi izboljšuje.
IZS v zadnjih kriznih letih te usode ni delila s svojim članstvom. V tem času je zbornica, z zagotovljenim
stabilnim financiranjem, zgradila dobro institucionalno ureditev in organiziranost, ki pa je bila od članstva
žal preveč odtujena.
IZS deluje, kot zbornica šestih enakovrednih sekcij. Statut IZS zagotavlja enakovrednost strok v
delovanju zbornice.
Žal pa smo gradbeni inženirji, ki nas je v IZS skoraj 50% in prispevamo večinski delež pri financiranju
zbornice pri odločanju v manjšini (šestina), tako pri glasovanju kot pri zagotovljenih sredstvih. Na ta
način delovanje IZS ne omogoča enakopravnost članstva.
Posledično je zaradi tega največji odstotek nedejavnih članov po matičnih sekcijah ravno iz vrst
gradbenih inženirjev.
Statut zbornice je zastarel in nujno potreben prenove.
V naslednjem mandatnem obdobju si bom v primeru izvolitve prizadeval za spremembe in izboljšanje
delovanja MSG naslednjih področjih:
Status pooblaščenih inženirjev in odnos članstva
Pooblaščeni inženir mora postati ugleden predstavnik sodobne in konkurenčne družbe, z ustreznim statusom, ki je primeren izobrazbi in prevzeti odgovornosti.
Spremeniti je treba mnenje članstva in vzbuditi prepričanje, da lahko aktivno vpliva na delo MSG in zbornice.
MSG mora moč, ki jo s svojim številnim članstvom ima, izkoristiti za izboljšanje statusa gradbenih inženirjev v IZS in v celotni družbi.
Dvig kompetentnosti pooblaščenih gradbenih inženirjev.
Dvig vrednotenja realno doseženega inženirskega dela na trgu dela.
PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA in ČLANA UO MSG pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE
4
Spremembe podobe in organiziranosti
Zmanjšati je treba odtujenost zbornice od članov, med katerimi prevladuje mnenje, da za obvezno članarino ne dobijo dovolj.
Sedanji način kadrovanja, statutarna ureditev in izvedba volitev ustvarjajo pri članstvu podobo, da IZS sestavljajo dolgoletne strukture, v katere se le stežka uvrstijo novi kadri.
Posodobiti je treba statut IZS.
Komunikacija in povezovanje
Izboljšati komunikacijo in srečevanje gradbenih inženirjev in motiviranje članstva za vključitev v delo MSG.
Izboljšati je treba povezave med posameznimi matičnimi sekcijami.
Povezovanje članov in neposredna obveščanja članstva na sodobnih informacijskih osnovah (strokovna družabna omrežja, spletni forumi …).
Izboljšati je treba komunikacijo z izobraževalnimi ustanovami.
Izboljšati je treba komunikacijo s pristojnimi inšpekcijskimi organi.
Kakovost
Zagotoviti je treba dvig kakovosti inženirskega procesa. MSG lahko s konkretnim delovanjem vzpodbudi dvig kakovosti in podpira procese, povezane z zagotavljanjem kakovosti.
Zagotavljati je treba strokovno pomoč in izobraževanje pri uvajanju standardov kakovosti.
Revizije in recenzije je treba uvesti v inženirsko prakso kot sestavni del kakovosti.
V segment dviga kakovosti spada tudi podpora pri uvedbi: a. standardiziranih popisov, b. BIM-a, c. tehničnih specifikacij in druge gradbene regulative, d. posodabljanja programa strokovnih izpitov, e. specialističnih izpitov in baz specialistov za posamezna področja in pri f. organizaciji strokovnih natečajev.
Kot kandidat za predsednika MSG bi za delovanje zbornice v naslednjem mandatnem obdobju
izpostavil naslednje cilje in prioritete:
uvedbo oz. izboljšanje neposredne komunikacije UO MSG s članstvom,
izboljšanje stikov in sodelovanja zbornice s podjetji, ki zaposlujejo pooblaščene gradbene inženirje,
spremembe oziroma posodobitve aktov zbornice,
izboljšanje stikov z mediji in povečanje ugleda gradbeništva kot gospodarske panoge v javnosti,
izpostavljanje primerov nelojalnega konkurenčnega delovanja članov zbornice, posodobitev (ali prevzem kodeksa ECEC v celoti) in nadzor nad izvajanjem etičnega kodeksa IZS,
prilagajanje programov strokovnih izpitov potrebam na trgu in novim znanjem,
aktivno sodelovanje z univerzami, fakultetami, visokimi strokovnimi šolami in tistimi srednjimi šolami, ki izobražujejo profile za bodoče pooblaščene inženirje,
vzpostavitev sistema za spremljanje slabih in dobrih praks pri vsakdanjem inženirskem delu s poudarkom na težavah in problemih, povezanih z upravnimi postopki, soglasjedajalci ...
vlaganje v sodobne informacijske rešitve (BIM, Cloudi, portali…), slediti trendom digitalizacije družbe,
razširitev delovanje zbornice tudi z vključevanjem mladih gradbenih inženirjev, ki še nimajo statusa pooblaščenih inženirjev.