Download - traktor vzdrževanje

7/23/2019 traktor vzdrevanje

1/54

POVZETEK

V kmetijstvu potrebujemo za opravljanje osnovne kmetijske dejavnosti veliko razlinekmetijske mehanizacije, ki omogoa laje, kvalitetneje in uinkoviteje opravljanje

dejavnosti. Da je ta kmetijska mehanizacija na razpolago takrat, ko jo potrebujemo, jo je

potrebno pravilno in pravoasno vzdrevati. Vzdrevanje pa za podjetje ali posameznika

predstavlja stroek. Vsako kmetijsko gospodarstvo tei k temu, da bi lahko planiralo

stroke vzdrevanja in da bi te stroke zmanjali na minimum oziroma jih optimizirali. Cilj

naloge je predstaviti dejavnost vzdrevanja traktorjev Fendt v podjetju anvita ter

predstaviti ukrepe, s katerimi lahko zmanjamo stroke vzdrevanja in podaljamo

ivljenjsko dobo kmetijske mehanizacije.

!ljune besede" kmetijska mehanizacija, traktorji, vzdrevanje, preventivno vzdrevanje,

kurativno vzdrevanje, #kupina anvita.

ABSTRACT

$n agriculture, %e need a lot o& di&&erent agricultural machiner' to per&orm basic

agricultural activities. (gricultural machiner' let us to make these activities easier, better

and more e&&ective. )hat the agricultural machiner' is available %hen it is needed, it is

necessar' proper and timel' maintenance o& it. *aintenance &or a compan' or an

individual represents a cost. (n' agricultural econom' tends to plans maintenance costs

and to reduce those costs to a minimum and optimize them. (im o& this %ork is to presenta maintenance activit' &or Fendt tractors in the compan' anvita and present measures in

order to reduce maintenance costs and e+tend the li&e o& agricultural machiner'.

!e'%ords" agricultural machiner', tractors, maintenance, preventive maintenance, curative

maintenance, anvita.


2/54

KAZALO VSEBINE

1 UVOD..............................................................................................................................................................1

. -/D/0$)/V -10/*(................................................................................................................2.2 /D#)(V$)/V -!-03(.....................................................................................................................2

.4 /D-#)(V!/ $5 -*/3$)V/..........................................................................................................6

.6 */)-D/ D/0(......................................................................................................................................6

2 KMETIJSKA MEHANIZACIJA.................................................................................................................5

2. (7V-3 !*/)$3#!/ */8(5$7(C$3/ $5 )(!)-3/V..............................................................9

2.2 V#)/ )(!)-3/V.......................................................................................................................... .:

2.4 #/#)(V5$ D/0$ )(!)-3/V........................................................................................................ .2

2.6 7(8)/V/ ;0/D/ )(!)-#!$8 -03...........................................................................................9

3 POMEN VZDREVANJA KMETIJSKIH STROJEV.............................................................................21

4. (7V-3 $5C$-V V7D()$V5- V7D


3/54

KAZALO SLIK

#lika " azvoj strojnih sklopov traktorja..............................................................................:

#lika 2" 5ekatere vrste traktorjev standardni, zglobni, vinogradniki, gorskiE..................2

#lika 4 @" )raktorji Fendt skozi zgodovino........................................................................4:


4/54

1 UVOD

1eseda traktor izvira iz latinske besede trahere, kar pomeni vlei in iz katere lahkoizpeljemo besedo vlailec. 0ahko pa jo izpeljemo tudi iz treh anglekih besed" gasoline

traction engine tractor. De&inicija traktorja iz strokovne literature izgleda sledee oje,

::9E" Traktor je samopogonsko vozilo na kolesih z vsaj dvema osema ali vozilo na

gosenicah, ki ga izdelujemo zato, da se z njim lahko nosi, vlee ali poganja kmetijske stroje

ali naprave pri gibanju ali pri stacionarnem delu. )raktor je danes osnovni ali vsesplono

uporaben stroj, katerega naloga je vleka, transport in pogon prevoznih in neprevoznih

delovnih strojev. Vleko in transport so stoletja, ponekod pa e danes bolj ali manj

uinkovito opravljali z ivalsko vprego, vendar pa je pojav traktorja dal kmetijskim

opravilom isto novo razsenost. #odobnega kmetijstva brez kmetijske mehanizacije si

namre ni mono ve niti zamisliti. )raktor je omogoil, da je bilo mono nanj namestiti

razne prikljune stroje in orodja, ki so olajali kmetijsko delo.

V #loveniji je bilo leta 2G4 29.:@@ traktorjev, kar je skoraj 2G H ve kot leta 2GGG.

!metijsko gospodarstvo ima povpreno dva traktorja. #lovenija ime ?2,2 traktorjev na

tiso prebivalcev, oziroma ?,4 traktorja na hektar. Vsak dvajseti #lovenec ima traktor, kar

nas uvra na sam svetovni vrh po tevilu traktorjev glede na tevilo prebivalcev. V

#loveniji je med registriranimi cestnimi vozili ?,4 H traktorjev in G,6 H traktorskih

prikolic. ;lede na starost je 9:,6 H traktorjev starejih od 2 let in A:,6 H traktorskih

priklopnikov starejih od 2 let. 7a primerjavo, sosednja (vstrija ima 6G,? traktorja na

tiso prebivalcev. V (vstriji je okoli 44G.GGG traktorjev, to tevilo mehanizacije, tako kot

pri nas, narekuje tudi teak alpski teren. Ve kot osemmilijonska (vstrija, ki meri @4.@AA

kvadratnih kilometrov, obdeluje skoraj 9 H povrin, traktor pa ima v lasti vsak

petindvajseti (vstrijec. V kmetijstvu je zaposlenih A,A H avstrijskih delavcev apler,

2G6E. 5a lestvici po tevilu traktorjev na hektar obdelovalnih povrin je #lovenija

uvrena pod sam vrh.

#troki za gorivo in stroki za vzdrevanje tolikne mehanizacije, med katero je precej

torej tudi stare mehanizacije, niso zanemarljivi. 7manjevanje strokov vzdrevanja in

strokov goriva v kmetijstvu lahko voliva na ekonomiko pridelave hrane in posledino tudi


5/54

zmanjevanje emisij toplogrednih plinov, saj je poznano, da dobro vzdrevani stroji

porabijo manj energije in v zrak spuajo manj kodljivih snovi. 5a zmanjevanje strokov

v kmetijstvu lahko torej vplivajo sami uporabniki s primernimi ukrepi pri opravljanju

delovnih operacij in s primernimi ukrepi vzdrevanja kmetijske mehanizacije.

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

7manjevanje tevila kmetijskih traktorjev in porabe goriva v kmetijstvu lahko drastino

vpliva na ekonomiko kmetijske pridelave. #trokovnjaki s podroja kmetijske tehnike so

ugotovili, da kar AG H vse porabljene energije v kmetijstvu in gozdarstvu predstavlja

dizelsko gorivo, stroki goriva pa predstavljajo tudi do 6G H strokov za uporabo traktorja

na kmetiji. 5a zmanjevanje porabe goriva v kmetijstvu lahko v veliki meri vplivajo sami

uporabniki kmetijske oziroma gozdarske mehanizacije z nekaterimi ukrepi, ki jih spodbuja

projekt /&&icient 2G http"IIe&&icient2G.euIapp&armsIregisterE, kot so" pravilno vzdrevanje

traktorjev in strojev, pravilno nastavljanje strojev, zmanjevanje tevila prehodov npr. pri

obdelavi tal z uporabo metod za reducirano obdelavo tal oziroma direktno setev, tehnika

vonje, izbira pravilnega tlaka v traktorskih pnevmatikah glede trdnosti podlage, precizno

kmetovanje, uporaba sodobnih traktorjev z izboljanimi motorji in transmisijami itn.

aznovrstna kmetijska mehanizacija torej zahteva nenehno vzdrevanje, e posebej, e je

izpostavljena tekim pogojem dela, kot je npr. primer v vejih organizacijah, ki se bavijo s

kmetijsko dejavnostjo. Vzdrevanje vse kmetijske mehanizacije zahteva visoko raven

primerne organizacije in obvladovanje vseh monih nastalih situacij. Dobra organizacija in

odnos do vzdrevanja lahko podalja ivljenjsko dobo mehanizacije.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

#kupina anvita je bila ustanovljena s sklepom Dravske banovine e pod oblastjo

!raljevine 3ugoslavije. 1anovinsko posestvo skupaj z nijo kmetijsko olo, pozneje

dravno, so zadrali v takni obliki tudi 5emci, ko so leta :6 to pokrajino predali

2


6/54

*adarom. *adari so nadaljevali z delom dravnega posestva in kmetijske ole. 0eta

:6A je kmetijsko posestvo nadaljevalo z delom. azlini drubenopolitini sistemi so

posestvo razbili na ve manjih, nepro&itnih enot. 0eta :?2 je prilo do zdruitve

!metijskega posestva akian, !metijskega posestva 1eltinci in posestva 0endava v !;

akian. 0eta ::, ob uveljavitvi zakona o podjetjih, se je lendavski del !metijskega

gospodarstva, ki je bil do tedaj )-7D, odcepil. 0eta ::9 je bilo v sodni register vpisano

lastninsko preoblikovanje !metijskega gospodarstva akian p.o. # tem se je !; akian

preoblikoval v delniko drubo http"II%%%.panvita.siE.

V letu 2GG je drubo !; akian d.d. prevzela druba (grar poslovno svetovanje d.o.o.

iz *urske #obote in jo s tem dokonno privatizirala. V letu 2GG2 so po pripojitvi podjetja(grar poslovno svetovanje d.o.o v !; akian d.d. vstopili novi delniarji in tudi

dejansko prevzeli upravljanje in poslovodenje drube http"II%%%.panvita.siE.

7 najsodobnejo mehanizacijo obdelujejo ve kot 4.AGG ha kmetijskih povrin v #loveniji

in ve kot AGG ha v sosednji *adarski. )e povrine so razdeljene na ekonomske enote"

1eltinci, *urska sobota, )eanovci, *otvarjevci, 0emerje ter *adarska. ovrine so

namenjene za proizvodnjo osnovnih kultur" penice za prehrano ljudi, krmo ali semeE,oljne ogrice za trgE, koruze za zrnje za krmo ali semeE ter jemena za krmo ali za

semeE http"II%%%.panvita.si E.

Dejavnost poljedelstva je vkljuena v sistem integrirane pridelave poljin, ki doloa

uravnoteeno porabo agrotehninih ukrepov ob skladnem upotevanju gospodarskih,

ekolokih in toksikolokih dejavnikov, in v proces globalizacije v svetovnem merilu /)-

/>E, katere posledica je zamisel o prestrukturiranju dela poljedelstva in razvoju novihdejavnosti. -bstojee poljedelske kulture so postopno prestrukturirali v trno stabilneje

poljedelske kulture penica krma, koruza silaa, oljna ogrica, koruza B zrnje,

jemenE, ki bodo v pomembnem deleu namenjene tudi porabi v bioenergetiki. #

prestrukturiranjem poljedelskih kultur elijo dosei vijo dodano vrednost, npr. z gojenjem

maka, konoplje in lanu, katerih predelava zahteva visoko razvito tehnologijo. $ntenzivno

bodo irili obseg lastnih obdelovalnih povrin http"II%%%.panvita.si E.

4
http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/


7/54

/den osrednjih ciljev je sonaravna proizvodnja kakovostnih kultur, ki v integralni

dejavnosti skupine anvita pomembno prispevajo k proizvodnji kakovostne krme za ivali,

leta pa je predpogoj za proizvodnjo kakovostnih ivil.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

V diplomski nalogi bomo prikazali vzdrevanje kmetijske mehanizacije, konkretno

traktorja Fendt, na primeru podjetja anvita. ri tem bomo analizirali kako se to

vzdrevanje opravlja, kakni so postopki, katera dokumentacija se ob tem vodi in ali se

morebiti ob tem pojavljajo kakne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mono s primernejo

organizacijo odpraviti. -b tem predpostavljamo, da ima podjetje na voljo dovolj

usposobljenih vzdrevalcev, v primeru vejih okvar pa organizirano sodelovanje z

zunanjimi strokovnjaki. )orej predpostavljamo, da organizacija vzdrevanja omogoa

primerno kvaliteto vzdrevalnih nalog na traktorjih znamke Fendt. -b tem se omejujemo

samo na eno organizacijo, to je podjetje anvita ter na eno samo vozilo, gre za traktor

priznanega nemkega proizvajalca Fendt.

1.4 METODE DELA

! pisanju naloge smo pristopili s teoretinega vidika, kar pomeni pregled obstojee

literature s podroja kmetijske mehanizacije in vzdrevanja strojev in vozil, tukaj torej

prevladuje deskriptivni pristop V drugem delu naloge, kjer je prisoten empirini pristop

smo si precej pomagali tudi z lastnimi izkunjami, ki smo jih pridobili med delom v

podjetju anvita.

6


8/54

2 KMETIJSKA MEHANIZACIJA

ojem kmetijska tehnika je znan toliko asa kot kmetijstvo samo. =lovek si je pri delu e

pred tisoletji pomagal z enostavnimi stroji in orodji. 7 iznajdbo kolesa in uporabo

vprene ivine za delo se je zaela razvojna krivulja na tem podroju strmo dvigati.

Vpreni plug, ki naj bi ga izumili pred ve kot tirimi tisoletji, je materialen dokaz o

tisoletnem razvoju te zvrsti tehnike. lug se v svoji osnovni obliki vse do danes v bistvu

ni spremenil, e ve, v nekaterih deelah je ostal prav tak, kakren je bil na zaetku. 7

razvojem industrije in spremljajoih tehninih odkritij je tehnino znanje nezadrno

osvajalo kmetijsko podroje. !malu po odkritju parnega batnega stroja se pojavijo parni

plugi in lokomobile kot mobilni izvori mehanske energije. V kratkem asu je prila vuporabo vrsta strojev, katerih osnovna zamisel je e danes aktualna, med njimi na primer

sejalnica 3ames Cooke 9@AE, mlatilnica (ndre% *eikle 9@?E, kosilnica atrick 1ell

@2?E in poljski traktor #tock :G9E, simbol razvoja kmetijske tehnike, imenovan tudi

motorni plug. azvoj te tehnike je loveku olajal delo, predvsem pa je poveal njegovo

produktivnost. !metovalec je lahko okoli leta @GG v eni uri mlave obdelal priblino GG

kilogramov ita, z uporabo preprostih mlatilnic, gnanih z ivino, lokomobilo in konno z

elektrino energijo, pa je koliina oienega ita okoli leta :4G narasla na 2GGG kgIh.#torilnost sodobnega itnega kombajna je od 2G do 4G ton na uro. )oda zaradi skokovitega

poveanja produktivnosti in pospeitve razvoja kmetijskih strojev potrebujemo, e hoemo

doseeno razvojno stopnjo res obvladati, tudi primerno vzdrevati vso to mehanizacijo na

kmetiji 1ernik, ::?E.

*ed vso kmetijsko mehanizacijo zaseda traktor eno izmed pomembnejih mest. !metijski

stroj, imenovan traktor, je od svoje prvobitne zasnove pa do danes v stalnem tehninem in

uporabnostnem spreminjanju. Vedno se prilagaja novim potrebam zasnove glede na

tehnologije dela v kmetijstvu, iroke uporabnosti v komunali, gozdarstvu in transportu ter

zahtevami o varovanju okolja. Vedno v povezavi ekonomske upravienosti vgrajenega

tehninega znanja v konstrukcijo traktorja. -snovni namen traktorja pa je e vedno ostal

enak" pomo kmetu pri delu 1ernik, 2GG6E.

A


9/54

azvoj kmetijstva je hiter. 5a eni strani mora kmetijska tehnika omogoati v prihodnosti

velike pridelke in zmanjevati izgube pri pridelavi, na drugi strani pa mora kmetijska

tehnika uvajati nove postopke za razvoj ekstenzivnih kmetijskih podroij. oleg vedno

vejih povrin, ki se obdelujejo, in veje koliinske pridelave, vpliv splonega tehninega

razvoja na pridelavo razdelimo v ve stopenj. ! prvi stopnji je za poveanje pridelkov v

tehnini smeri najbolj prispevala uporaba keminih materialov, kot so mineralna gnojila in

&ito&armacevtska sredstva. V drugi stopnji poveanja kmetijske pridelave temelji na

uporabi tehninih pretvornikov energij. V primerjavi z industrijo ti vplivi v kmetijstvu

vedno vstopajo v nekem asovnem zamiku. )a sredstva se skokovito vkljuijo v

kmetijstvo v AG letih, ko je tudi delovna produktivnost v strmem naraanju. V tem asu

stojimo pred tretjo stopnjo tehninega razvoja v kmetijstvu. )o stopnjo oznauje uporabanovih in&ormacijskih tehnologij, posebno uporaba mikroraunalnikov pri kontroli in

vodenju kmetijske pridelave. Cilj vkljuevanja in uporabe te tehnine novosti je predvsem

v zmanjevanju uporabe produkcijskih sredstev gnojil, pesticidov, energijeE, kakor tudi

bolje ekoloke sprejemljivosti za okolico. )a izhodia uporabe pa zahtevajo predvsem

tone in&ormacije o pridelkih, strokih, poteku pridelave, klimi in vplivu teh &aktorjev na

okolje. 7a optimalno in relativno stalno kmetijsko pridelavo nova in&ormacijska

tehnologija omogoa v kmetijstvu raunalniko podprto pridelavo, pri tem pa daje novepoti za zmanjanje obratovalnih sredstev ob soasnem pozitivnem vplivu na okolje

1ernik, 2GGAE.

oloaj in monost razvoja kmetijske tehnike je odloilen od splonega tehninega razvoja

v doloenem asu civilizacije. )a razvoj se tekom asa razdeli v tiri asovna obdobja

1ernik, 2GGAE"

-bdobje materialov"


10/54

obdobju, ter vtisnilo neizbrisen dokaz v okolju. >poraba elektromotorjev in

motorjev z notranjim izgorevanjem je povzroila, da se je loveka trajna mo, ki je

do sedaj znaala G,2A kJ, zaela stopnjevati. osledica tega je bila prva

industrijska revolucija.

-bdobje in&ormacij" red nami je ele prvi del uporabe tako imenovane tehnine

inteligence, ki je sposobna od loveka sprejeti in&ormacijo, jo shraniti, obdelati in

nato razmnoiti ter ponovno voditi do uporabnika in&ormacij. 7aetki tega obdobja

segajo v as odkritja pisave, splono razirjanje je potekalo z razvojem tiskarstva.

Danes pa je na stopnji avtomatiziranega opravila obdelave podatkov, vodenja

proizvodnega procesa in podpore odloanja, kar je tudi cilj tehnine inteligence. )a

napredek v mikroelektroniki pa imenujemo druga industrijska revolucija. V tej sta

povezani, pridelava in celotno gospodarstvo. avno tako kot v preteklosti, bo tudi

to obdobje imelo daljnosene in dosledne vplive na kmetijsko tehniko.

-bdobje biotehnike" ribliuje se nam t.i. zelena revolucija za katero je znailen

geoineniring in razvoj biotehnologije. ri emer pa e ne vemo natanno kaken

bo ta vpliv na lovetvo in drubo.

2.1 RAZVOJ KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN TRAKTORJEV

rvi zaetki mehanizirane vleke pluga, ko realizirana vlena sila ni bila iz izvora ivalske

moi, so se pojavili" okoli leta @?G se je zaela uporaba kolesnih vlailcev traktorjev v

7D( s parnim pogonom. 0eta @@G so v (meriki na podvozje lokomobile namestili motor

z notranjim izgorevanjem. *otor je bil -ttov, z enim valjem in 2G !* 6,9 kJE. V

srednjo /vropo so lokomobile prihajale iz (nglije, katere so nato nadomestili motorji z

notranjim izgorevanjem, tako kot tudi drugod po svetu. V 0ondonu, na drugi svetovni

razstavi, ki je bila leta @?2, so predstavili lokomobilo z voznim mehanizmom. *o

parnega stroja je bila @ !*, delovni tlak pare A barov in masa 9,A t. V 5emiji so prvo

lokomobilo uporabili @?:, obdelala zorala je letno do 6GG ha. )rajna mo lokomobile je

bila 9A !*, vrtilna &rekvenca kolenaste gredi 4AG min, parni tlak 4 barov, masa

lokomobile 9 t. ovrinska storilnost je bila 6 ha na dan, delovna hitrost pluga A G

kmIh. ri tem je potrebovala 6 t premoga in G m 4 vode ter tiri ljudi za opravljanje

9


11/54

celotnega postopka oranja. V usiji je bil zaetek uporabe goseniarjev s parnim pogonom

okoli leta :GG. ionir uvajanja motorizacije kmetijstva je bil pesnik inenir *a+ /'th

@4? :G?E, ki ga imenujejo tudi oe kmetijske tehnike. )ako je e leta @@A ustanovil

D0; Deutsche 0and%irtscha&tsgesellscha&t. rvi motorni plug moi 2@ !* 2G,A kJE je

izdelal . #tock leta :G9, ki je ob svojem delu oranju potreboval samo enega loveka.

)raktor plug je bil namenjen samo za oranje 1ernik, 2GG6E.

rve serijsko izdelane kolesne traktorje v ve kot sto tiso izdelkih so izdelali v tovarni

Ford leta :9 v 7D(. $menska mo motorja je bila 2G !* pri vrtilni &rekvenci motorja

GGG min, tiritaktni -ttov motor s tirimi valji, masa traktorja 4?G kg, prenosnik

vrtilnih gibanj je imel tri prestavne stopnje naprej s konnim polastim pogonom napogonska kolesa. -snovna konstrukcijska zamisel standardnega traktorja je e danes

enaka, kot jo je imel traktor Fordson 1ernik, 2GG6E.

0eta :2 je tovarna 0anz izdelala traktor 1ulldog s 2 !* z dvotaktnim dizel

delovanjem z arilno glavo, kot gorivo je uporabljal surovo na&to. 1il je brez menjalnika

prestavnih stopenj, vzvratno gibanje traktorja so dosegli z zamenjavo smeri vrtenja

motorne gredi. 7 razvojnim delom je ista tovarna leta :2? zaela serijsko izdelovatitraktorje 0anz ;roKbulldog z 2@ !* in jih je do leta :4 izdelala 924G traktorjev.

#ledila je osnovna izvedba leta :2: z imensko mojo 4G !*, pri vrtilni &rekvenci AGG

min, z enovaljnim dvotaktnim motorjem z arilno glavo, s prenosnikom vrtilnih gibanj s

tremi prestavnimi stopnjami, z najvejo hitrostjo A,? kmIh in maso traktorja 2?AG kg ter

vzvratno prestavno stopnjo. )raktor so do leta :62 izdelali ve kot GG.GGG. 0eta :4? je

tovarna Deutz izdelala traktor z mojo !*, s tremi prestavnimi stopnjami v menjalniku,

z najvejo hitrostjo @ kmIh in zrano hlajenim motorjem. )raktor je imel prikljuno gred invozna kolesa opremljena s pnevmatikami. $zdelovali so ga tudi po drugi svetovni vojni.

!onstrukcijske dopolnitve za poveanje uporabnosti in storilnosti traktorjev so nezadrno

rasle. V dveh desetletjih so na traktor namestili dodatne naprave strojne sklope, ki so do

danes ohranili prvobitni namen namestitve 1ernik, 2GG6E, pri emer njihov terminski

razvoj prikazuje slika .

@


12/54

#lika " azvoj strojnih sklopov traktorja

Vir" 1ernik, 2GG6

2.2 VRSTE TRAKTORJEV

)raktorje v osnovi delimo na dva osnovna sklopa to so enoosni traktorji in dvoosni

traktorji. Dvoosni traktorji tevilno prevladujejo. 7aradi svoje tevilnosti predstavljajo

tudi z varnostnega stalia veliko vejo nevarnost, e zlasti pri delu s traktorskimi

prikljuki v neugodnih delovnih pogojih ;lui, 2GGE" /noosni traktorji so traktorji, ki imajo samo eno pogonsko os, ozek kolotek, hitrost

gibanja obiajno ne presega A kmIh, nimajo vgrajenih svetlobnih teles in so

manjih moi. V to skupino sodijo motokultivatorji, motorne &reze, kosilnice in

drugi podobni stroji,ki imajo samo eno pogonsko os. )i traktorji so v uporabi

predvsem kot pogonski in delovni stroji na vrtovih, v vinogradih, rastlinjakih

oziroma povsod tam kjer imamo opraviti z manjimi delovnimi povrinami. Vendar

je znailnost te skupine traktorjev ta, da imajo vse prikljune stroje kot dvoosnitraktorji s to razliko, da so za njih posebno prirejeni in manjih kapacitet. -b

nestrokovni uporabi so ti traktorji prav tako nevarni kot nepravilna uporaba

prikljunih strojev pri dvoosnih traktorjih. azdelitev teh traktorjev omejujemo

glede na" mo motorja, datum izdelave in vgrajen motor z notranjim izgorevanjem.

Dvoosni traktorji so traktorji, ki imajo dve pogonski osi, obiajno so s pogonom na

zadnja kolesa vendar to v zadnjem obdobju tehnolokega in tehninega razvoja ne

dri ve, kajti dananji traktorji, ki prihajajo na trie, so v veini primerov

:


13/54

opremljeni s tirikolesnim pogonom in le redki imajo pogon samo na eno os

praviloma na zadnjoE.

5as v nadaljevanju zanimajo predvsem dvoosni traktorji, zato se enoosnim ne bomo

posebej posveali.

-snovna razdelitev dvoosnih traktorjev loi kolesne dvoosne traktorje in traktorje

goseniarje. 5a kolesih kolesnih traktorjev so gumijaste pnevmatike, pri goseniarjih pa so

nameene gosenice, ki so lahko gumijaste ali kovinske. ri nekaterih novejih izvedbah je

mona tudi kombinacija, kar pomeni da je mogoe kolesnik prirediti v goseniarja in

obratno goseniarja v kolesni traktor. V splonem delimo dvoosne traktorje glede nakonstrukcijske znailnosti, tevilo pogonskih osi, doseeno maksimalno potovalno hitrost,

speci&inost uporabe, uporabo kabine ali varnostnega loka.

!olesne traktorje v splonem delimo v" standardne, zglobne ali pregibne, ogrodne,

sistemske, univerzalne in specialne kolesne traktorje 1ernik, 2GG6E"

#tandardni traktorji so najbolj razirjeni in uporabni. ;lavno mesto za

prikljuevanje prikljukov imajo v zadnjem delu, pri novejih izvedbah pa tudi nasprednjem delu. # sistemom tritokovnega pripenjanja je mogo priklop veine

noenih, polnoenih ali vleenih prikljunih strojev. 5ekatere tipi traktorjev imajo

pogon samo na zadnja kolesa, nekateri pa imajo pogonska vsa tiri kolesa. V obeh

primerih so zadnja kolesa veja in prednja, na katerih je tudi krmilni sistem,

manja. Druga znailnost je razporeditev tee, ki spredaj zajema 6G H in zadaj ?G

H od celotne tee traktorja, nekateri stareji modeli traktorjev imajo spredaj 4G H

in v zadnjem delu 9G H tee. 7globni ali zgibni traktorji imajo precejnjo podobnost s standardnimi traktorji.

azlikujejo se v nainu krmiljenja, saj je pri zglobnih omogoeno v pregibanju

njegovega osrednjega dela. ri nekaterih izvedbah je to natanno v sredini traktorja

pri drugih pa je to mesto zamaknjeno nekoliko naprej ali nazaj, odvisno od namena

uporabe. )i traktorji imajo zaradi pregiba zelo ugoden krog obraanja. 5ekateri

proizvajalci so razvili tudi takne tipe zglobnikov, da se ob premikanju krmilnih

koles zamika za doloen kot tudi prednja preme s imer je doseen e ugodneji

G


14/54

obraalni krog. $majo pa tudi svoje pomanjkljivosti. !lasini zglobniki z mestom

pregiba tono na sredini trupa so namre iz varnostnega vidika slabi. roblem je

zlasti njihova bona stabilnost, izvedba varnostnih kabin, tesnjenje in e nekateri

drugi varnostni elementi. )e oitne pomanjkljivosti so tovrstne traktorje potisnile iz

masovne proizvodnje. e vedno pa jih sreamo v vinogradnitvu in kmetijstvu.

-grodni traktorji so traktorji, ki se bistveno razlikujejo od standardnih traktorjev, in

sicer tako po izgledu kot tudi nainu prikljuevanja prikljunih strojev. !abina je

obiajno v zadnjem delu stroja, motor pa je nameen pod ali za kabino. 5jihova

dobra lastnost je dobra preglednost. -grodnikom se prikljuke pripenja v njihovem

zadnjem delu, na prednjem delu, stransko oz. bono ter med prednjo in zadnjo

premo traktorja. !er so ogrodniki izredno prilagodljivi je mogoe na njih priklopiti

tevilne naprave zaradi esar imajo visoko uporabnost tako v kmetijstvu kot tudi pri

izvajanju del pri razlinih gospodarskih drubah, e zlasti tistih, ki se ukvarjajo z

vzdrevanjem cest in druge komunalne in&rastrukture. niverzalni traktorji so namenjeni za kmetijska dela vendar pa se jih s pridom

uporablja tudi v komunalne in druge namene. 5jihova odlika je visoka potovalna

hitrost zato so zelo primerni tudi za cestni transport. 7nailnost teh traktorjev je ta, da

je motor elastino vpet v podvozje, prednja in zadnja prema sta vzmeteni in imajo

razpored tee AG " AG. 5jihova potovalna hitrost je lahko @G kmIh in ve.

V skupino specialnih traktorjev sodijo" sadjarskovinogradniki traktorji, traktorji

za strmine, visoko kolesni traktorji in dvorini traktorji.

#like nekaterih vrst traktorjev prikazujemo v nadaljevanju slika 2E"


15/54

#lika 2" 5ekatere vrste traktorjev standardni, zglobni, vinogradniki, gorskiE

2


16/54

Vir" ;lui, 2GG

2.3 SESTAVNI DELI TRAKTORJEV

!metijsko mehanizacijo oznauje mona in robustna konstrukcija, velike dimenzije in

tea, kar je povezano z zahtevami po visoki uinkovitosti ter s tekimi delovnimi

razmerami. -d kmetijske mehanizacije, traktorjev in delovnih strojev se zahteva velika

delovna uinkovitost, neprekinjeno delo pri maksimalni obremenitvi in pri razlinih

klimatskih pogojih, ob prisotnosti vode, blata in prahu (rnek, 2GAE.

Danes uporabljani traktorji so veinoma samonosne konstrukcije, kar pomeni da so posamezne

enote, kot so motor, menjalnik, di&erencial in hidravlika zvijaeni skupaj in kljub lastnim

posebnostim opravljajo naloge kot celota.

4


17/54

)emeljni del, ki traktor poganja je motor z notranjim izgorevanjem. ri dvoosnih traktorjih

je dizel motor, pri enoosnih traktorjih pa sta na triu poleg dizel motorja tudi dvotaktni in

tiritaktni bencinski motor. Dizelski motorji za pogonsko gorivo uporabljajo plinsko olje,

nekateri novi motorji, izdelani po natanno doloenem standardu, pa uporabljajo bioloko

pridobljena goriva. Dizel motorji delujejo v okviru tiritaktnega procesa, ki se deli na takt

sesanja, takt stiskanja, takt dela in takt izpuha. *otorji so po konstrukciji bistveno

moneje zgradbe, saj delujejo pod vijimi tlaki kot bencinski motorji. )i motorji so po

izdelavi zahtevneji s tem pa tudi draji. *otorji so opremljeni s posebnimi rpalkami, ki

gorivo potiskajo pod visokim tlakom v valje motorja in to v tono doloenem asu v tono

doloen valj motorja in tono doloeno koliino. 5aprava imenovana 1oscheva rpalka je

zelo natanna in tudi zelo zahtevna za vzdrevanje. =rpalke starejih izvedb motorjev sobile serijske ali rotacijske pri novejih motorjih pa je njihova zgradba drugana, saj

delujejo tudi pod do G krat vijim tlakom. !rmiljenje rpalk poteka elektronsko. Veina

sodobnih motorjev izrablja tudi izpune pline,in sicer tako, da imajo v sistemu izpuha

vgrajeno turbino, ki pod pritiskom polni motor z zrakom. )aki motorji delujejo bolj

elastino in imajo bolji izkoristek, vendar pa so nekoliko obutljiveji na nepravilnosti pri

delu. #odobni motorji imajo poleg prisilnega polnjenja zraka tudi posebni hladilnik

vsesanega zraka, ki omogoa e bolji izkoristek goriva. 8lajenje je tekoinsko ali zranoodvisno od proizvajalca. *azanje je urejeno preko oljne kopeli ali karterja v kateri je

rpalka, ki mae vse gibajoe dele. 1encinski motorji uporabljajo za pogonsko gorivo

bencin in v nekaterih primerih tudi petrolej. Dananji motorji uporabljajo :A oktanski

bencin, motorji stareje izdelave pa tudi :@ oktanskega. Vrsta uporabljenega goriva za

posamezen stroj je odvisna od priporoil proizvajalca stroja. V :A oktanskem bencinu je

neprimerno manj svinca, zato je njegova uporaba okolju prijazneja. Delujejo na podobnem

principu kot tiritaktni dizel motorji. azlikujejo se v tem, da v valje motorja prihaja emeanica goriva in zraka. 1encinski motorji imajo za nemoteno delovanje posebno napravo,

imenovano uplinja, ki mea gorivo in zrak katerega potem motor vsesa v valj. oleg uplinjaa

pa so sestavni deli bencinskih motorjev e vigalne sveke, ki vgo zmes goriva. 5oveje

izvedbe bencinskih motorjev imajo direktni vbrizg goriva in nekatere druge spremembe, ki jih

obiajno motorji vgrajeni v enoosne traktorje nimajo. *azanje je urejeno preko oljne kopeli ali

karterja v katerem je olje ustrezne kvalitete s rpalko, ki mae vse gibajoe dele motorja.

Dvotaktni bencinski motorji so vgrajeni predvsem v enoosne traktorje in v manje kmetijske

stroje kot so" motorne rone kosilnice, motorne kropilnice in druge naprave, ki morajo imeti

6


18/54

visoke obrate in so ceneji. *otor ima enostavno konstrukcijo in je brez ventilov. 5jihovo

nalogo opravlja bat s svojo obliko in odprtinami v valju ;lui, 2GG in 1ernik, 2GG6E.

)raktorje je potrebno dosledno vzdrevati po navodilih proizvajalca. 7lasti je pomembno

servisiranje ter pravilno obremenjevanje motorja in prikljuevanje primernih prikljunih

strojev. V praksi se je e do nedavnega pojavljalo, da so posamezni lastniki traktorjev za

delovanje motorja uporabljali gorivo, ki je namenjeno uporabi za ogrevanje. oleg tega, da je

to prepovedano in kaznivo, pa lahko predstavlja za doloen motor tudi nepopravljivo kodo,

zlasti e gre za nove motorje z visokotlanim vbrizgom.

#klopka je naslednji pomemben del traktorja. -b tem, da slui za menjavanje hitrostnih

prestavnih razmerij, slui tudi za zaustavljanje pogonske gredi, ki poganjajo prikljunestroje. 0astnosti posameznih vrst sklopk so pogojene z njihovim namenom uporabe. Veina

traktorjev ima vgrajene suhe torne sklopke, nekateri pa tudi velamelne oljne sklopke.

5oveji tipi traktorjev imajo tudi hidravline turbinske sklopke, katerih prednost je v tem,

da varujejo kompletno transmisijo pred pokodbami, omogoajo varno speljevanje in v

nekaterih primerih prepreujejo tudi drsenje pogonskih koles. #klopka na traktorjih je

obiajno sestavljena iz dveh enot, in sicer enote s katero upravljamo menjalnik in enote s

katero upravljamo prikljuno gred. 5ekateri stareji traktorji imajo samo eno enoto. V tem

primeru se ob vkljuitvi sklopke prekine povezava med motorjem in menjalnikom in hkrati

tudi med motorjem in prikljuno gredjo ;lui, 2GG in 1ernik, 2GG6E.

*enjalnik" 7 menjalnikom spreminjamo hitrost in vleno mo traktorja, kar je e posebej

pomembno pri razlinih vrstah del in pri noenju ali vleenju prikljunih strojev. 0oimo

ve vrst menjalnikov" mehanine in brezstopenjske menjalnike ter menjalnike ki delujejo

pod obremenitvijo. *enjalniki sodobnih traktorjev, ki delujejo neslino, imajo sistem dela

sinhroniziran. V #loveniji glede na starostno strukturo traktorjev v njih prevladujejo

menjalniki z vzdolnim pomikom zobnikov ;lui, 2GGE.

A


19/54

Di&erencial je del zadnje preme. ;lavna naloga di&erenciala je usklajevanje vrtenja

pogonskih koles. -hije zadnje preme je v enem delu spojeno z menjalnikom v drugem delu

pa z polgredmi. #toasti zobnik je na koncu glavne gredi in prenaa navor na veliki

kroniasti zobnik ter spreminja smer vrtenja za :GL. Veliki kronikasti zobnik je pritrjen na

ohije di&erenciala in se z njim vred vrti. Di&erencial, ponekod imenovano kot izravnalno

gonilo, izravnava neskladje poti, ki jo opravi zunanje pogonsko kolo nasproti notranjemu. 5a

di&erencialu je tudi di&erencialna zapora, ki ima pri traktorjih pomembno vlogo. )raktorji

namre pogosto opravljajo delo v slabih pogojih zaradi esar se pogonska kolesa lahko vrtijo

tudi v prazno. 7 vklopitvijo zapore di&erenciala prineta obe kolesi enakomerno delovati ne

glede na podlago. #tareji traktorji so opremljeni z zaporo za rono vklopitev, noveji pa imajo

obiajno avtomatsko zaporo, ki se avtomatsko vklaplja in izklaplja ko je to potrebno 1ernik,2GG6E.

rikljuna gred slui prikljuevanju pogonskih gredi traktorskih prikljukov. #odobni

traktorji imajo prikljuno gred v prednjem in zadnjem delu traktorja. /ksploatacijske

znailnosti prikljune gredi se odraajo v vrtilni hitrosti, ki je v zadnjem delu traktorja

standardizirana s A6G obr.Iminuti in v prednjem delu GGG obr.Iminuto. #odobneji traktorji

imajo poleg prej omenjenih opcij tudi monost prikljuitve na prikljuno gred, ki ima samo

9AG obr.Iminuto. rikljuna gred ima utorno ali evolventno olebljenje. 5ekateri traktorji

lahko prikljuno gred poveejo z menjalnikom hitrosti in s tem regulirajo hitrost vrtenja.

omembneje varnostne zahteve prikljune gredi so ;lui, 2GG in 1ernik, 2GG6E"

izhodni ep prikljune gredi mora biti zavarovan tudi ko ni prikljuena kardanska

gred,

monost prikljuevanja prikljune gredi iz kabine traktorja, pri starejih traktorjih

te monosti ni,

veina strojev je konstruiranih za A6G obr.Iminuto zato ni dovoljeno prikljuevanje

na gredi z ve obrati, saj ima to lahko za posledico velike pokodbe in lome stroja

kot tudi pokodbe ljudi ob stroju.

?


20/54

)raktorska hidravlika in enota za tritokovno pripenjanje omogoajo dviganje in spuanje

noenih prikljukov. 8idravlika ima poleg osnovne naloge, kot je dvigovanje bremena in

noenje priklopnih strojev tudi druge naloge, to je uravnavanje gibanja prikljunih strojev

glede na delovni odpor, uravnavanje dinaminih obteitev, omogoanje taknega razvoda

olja, ki omogoa priklapljanje hidrodinaminih pogonov. 7gradba hidravline naprave je

enostavna, na traktorju zavzemajo majhen prostor in je sorazmerno poceni. 0oimo dva

tipa hidravlinih naprav" enosmerna hidravlika deluje le v eni smeriE in dvosmerna

hidravlika deluje v obe smeriE. ri priklopu prikljunega stroja na traktorsko hidravliko

nemalokrat prihaja do teav, jeze in celo nesre. e posebej je to problem pri traktorjih, ki

nimajo reenega upravljanja hidravlike zunaj traktorske kabine. V tem primeru je

krmiljenje hidravlike reeno z mehanskimi sklopi in ga je mogoe izvajati le v traktorskikabini. #odobneji traktorji so opremljeni z elektronskim krmiljenjem hidravlike kar ima

tako v eksploatacijskem kot tudi v varnostnem pogledu velik pomen. 5oeni traktorski

prikljuki pri transportu namre razbremenjujejo prednjo premo, elektronsko krmiljenje

hidravlike pa prikljuni stroj spua ali celo dviguje e je to potrebno, tako da ne pride do

prevelike razbremenitve prednjih vodilnih koles traktorja. )ritokovno prikljuevanje je

lahko urejeno v zadnjem ali pa tudi v prednjem delu traktorja. #predaj je obiajno poleg

tritokovnega prikljunega drogovja nameena tudi prikljuna gred, ki zagotovi popolnoeksploatacijsko izrabo traktorja. )ritokovno vzvodovje je standardizirano. omembneji

noeni prikljuki so plugi, brane, obraalniki, zgrabljalniki, trosilniki umetnega gnojila,

nakladalniki gnoja ipd ;lui, 2GG in 1ernik, 2GG6E.

)raktorski priklop omogoa pripenjanje polnoenih ali vleenih traktorskih prikljukov. ri

starejih traktorjih je priklop obiajen z vleno glavo na katerega priklopimo rudo prikljuka s

sornikom, katerega pred izpadanjem zavarujemo z varovalno sponko ali drugo primerno

zaito. )a priklop je slabo mobilen oz. spreminjanje njegovega poloaje je teje in omejeno

zahteva rono spreminjanje viine priklopa ob traktorjuE. #odobneji traktorji imajo priklop s

pominimi vodili. # spuanjem in dvigovanjem priklopne glave v traktorju je priklapljanje

zelo enostavno in hitro ;lui, 2GGE.

9


21/54

(vtomatska dvina kljuka je namenjena pripenjanju enoosnih prikolic. ripenjanje je mogoe s

pomojo traktorske hidravlike. rikljuek ima pomembne prednosti pred obiajnim priklopom

za traktorske priklopnike, saj omogoa pripenjanje in odpenjanje prikljuka s sedea voznikaM

pripeti prikljuek povea obremenitev zadnjih koles traktorja, kar ima za posledico lajo in

varnejo vleko enoosnega priklopnika 1ernik, 2GG6E.

!abina ali varnostni lok zagotavljata vejo varnost upravljavcu stroja med opravljanjem

delovne naloge. omembno je seveda tudi njeno zagotavljanje voznikovega dobrega

poutja. 5a traktorjih so vgrajene raznolike varnostne kabine, ki pa lahko zaradi

improvizacije pri vgrajevanju izgubijo svoje osnovno poslanstvo. Varnostni lok po drugi

strani svoje prvotne &unkcije, to je zagotovitve varnosti ob prevraanju ne uspe opraviti;lui, 2GGE.

)raktorji kot tudi traktorski priklopniki morajo biti ustrezno opremljeni z svetlobnimi

telesi. Vse naprave, ki imajo nalogo osvetlitve podroja dela in transporta morajo ustrezati

osnovnim varnostnim standardom. 5a vozila morajo biti nameena po predpisih in

pravilnikih, ki jih doloajo za to sprejeti zakoni. #vetlobne naprave morajo delovati

brezhibno, kar pomeni, da ne smejo biti prikrite, zamazane ali zakrite. Vsa svetlobna

telesa, ki so nameena v parih, morajo ustrezati enaki razdalji od sredine toke vozila,

nameena morajo biti na isti viini nad cesto in biti barvno usklajena ;lui, 2GGE.

2.4 ZAHTEVE LEDE TRAKTORSKIH OLJ

)raktorje praviloma poganjajo dizelski motorji, mo se prenaa preko menjalnika,

reduktorja in di&erenciala, pogosto pa so v sklopu transmisije tudi mokre zavore,hidravlina sklopka ali hidravlini menjalnik. Delovne &unkcije se opravljajo s pomojo

sistema hidravlike. )eki obratovalni pogoji, prisotnost prahu, vlage, blata in velikokrat

tudi ne najbolji pogoji vzdrevanja zahtevajo izredno visoke zahteve, ki jih morajo

mazalna olja v traktorjih dosegati. ri tem je konstrukcija veine traktorjev taka, se z enim

oljem mae tako reduktor, menjalnik, di&erencial in hidravlini sistem. Vedno ve

traktorjev pa ima v pogonskem sklopu tudi mokre zavore, kar postavlja e dodatne zahteve,

glede kakovosti maziv, ki se uporabljajo za mazanje traktorjev 1ernik, 2GG6E.

@


22/54

!onstrukcijsko se razlini traktorji seveda razlikujejo, nekateri imajo loeno mazanje

transmisije in hidravlike, nekateri zopet ne, v vsakem primeru pa imajo predpisana

najrazlineja olja. !er se ponavadi za vsak traktor uporabljajo razlina

hidravlinoItransmisijska olja, pa v skladu z navodili proizvajalca, lahko menjavanje

delovnih prikljukov med posameznimi znamkami in tipi traktorjev privede do problemov

zaradi meanja olj, e posebno, e ima traktor tudi mokre zavore. rav izredno velika

raznolikost mazalnih sredstev za menjalnike, reduktorje, di&erenciale in hidravliko v praksi

velikokrat povzroi okvare na pogonskih strojih in s tem gospodarsko kodo zaradi

bistveno skrajane ivljenjske dobe posameznih delov traktorja ali delovnega stroja. 7ato

so univerzalna olja, ki se lahko uporabljajo tako v motorju, transmisiji, hidravliki in mokrihzavorah zaradi enostavnosti uporabe pri veini uporabnikov v kmetijstvu, zelo zaelena

(rnek, 2GAE.

7godnja kategorija univerzalnih olj, univerzalno traktorsko olje )-> )ractor -il

>niversalE je bila marketinko zelo uspena. >porabljalo se je tako v motorju kot v

prenosnikih in hidravlinih sistemih traktorjev. Vendar je z uvedbo mokrih zavor na

traktorjih uporaba )-> olj postala nesprejemljiva zaradi pretiranega ropota zavor, cviljenjaoz. kripanja. !ontinuirano raziskovanje je privedlo do paketa aditivov za super

univerzalno traktorsko olje #>)- oz. #)-> #uper )ractor -il >niversalE, kjer je bil

poudarek na odpravi neugodnih stranskih pojavov pri kombinaciji motornih aditivov in

modi&ikatorjev trenja. rvo tako olje je bilo predstavljeno leta :9 z oznako #)->.

#asoma pa je oznaka #)-> postala splono razirjen pojem za olja, ki se lahko

uporabljajo v vseh glavnih sistemih traktorjev. rav zaradi teav s )-> olji so se

vzporedno s #>)- olji pojavila tudi univerzalna traktorska transmisijska olja >))- B>niversal )ractor )ransmission -ilE, ki sicer niso bila namenjena mazanju motorja so pa

zelo dobro reevala probleme povezane z mokrimi zavorami (rnek, 2GAE.

:


23/54

7 uporabo univerzalnih olj lahko uporabniki naredijo velik korak k racionalizaciji

mazalnih olj v kmetijstvu. )o pomeni kakovostno mazanje sklopov traktorja s samo enim

oljem, enostavno in cenejo oskrbo, odpravo morebitnih zamenjav maziv pri vzdrevanju s

imer se podalja tudi ivljenjska doba traktorjev in delovnih strojev in ne nazadnje tudi

izboljanje ekolokega nadzora nad rabljenim oljem. #eveda morajo biti takna olja

kakovostna. 5ajveji vpliv na kakovost traktorskih olj imajo proizvajalci traktorjev in

kmetijske mehanizacije. V zadnjih leti so se z zdruevanjem oblikovale 4 velike

korporacije 3ohn Deere, (;C-, C58E, ki predstavljajo ve kot AGH vse svetovne

proizvodnje. )i nenehno diktirajo razvoj in kakovost olj skupaj s svojim razvojem, ter

postavljajo lastne speci&ikacije, katerim mora doloeno olje ustrezati, da se lahko uporablja

v njihovih traktorjih strojihE. V teh speci&ikacijah so podane preskusne metode inzahtevani rezultati, katerim mora olje ustrezati, da si pridobi zaeleno speci&ikacijo. -lje

mora seveda zadostiti zahtevam, ki jih olju postavljajo motor, menjalnik, reduktor,

di&erencial in mokre zavore na eni strani in na drugi strani hidravlika. *azanje zobnikih

prenosov zahteva dobre protiobrabne lastnosti, mokre zavore zahtevajo posebno

karakteristiko trenja, ki omogoa njihovo uinkovito delovanje, brez hrupa, cviljenja in

vibracij. )raktorji so tudi podvreni vsem vrstam klimatskih razmer. #uho vreme povzroi

kontaminacijo olja s prahom, mokro vreme pa, da hidravlika deluje z dosti vejovsebnostjo vode, kot katero koli industrijsko postrojenje, kar postavlja e dodatne zahteve

glede kakovosti olja (rnek, 2GAE.

!ljub vsemu je univerzalno olje v vsakem primeru nek kompromis med elenimi

lastnostmi. Ve razlinih sklopov se mae z enim oljem, ve razlinih zahtev se postavlja

enemu olju, bolj je to olje en kompromis, povpreje med vsemi temi zahtevami. ri tem e

najbolj izstopajo zahteve, ki jih olju postavlja motor. )e se e najslabe vklapljajo vkoncept hidravlinotransmisijskih olj. 7ato se v zadnjih letih #>)- olja vse bolj

opuajo. V prvi vrst zato, ker tudi z najnovejo tehnologijo aditiviranja ne dosegajo

najnovejih speci&ikacij za motorna olja. )ako je njihov trni dele e pod 2H, v prvo

polnjenje traktorjev pa to olje tudi po veini ne gre ve. )ako se vse bolj uporabljajo >))-

olja skupaj s kakovostnimi motornimi olji (rnek, 2GAE.

2G


24/54

oseben problem predstavljajo olja na podroju ekologije. Danes so vpraanja strupenosti,

bioloke razgradljivosti in bioloke akumulacije vse pomembneja tudi v kmetijstvu.

*ineralna maziva so teko razgradljiva in toksina, onesnaevanje tal in vodnih virov z

razlinimi mazivi pa lahko povzroi resne ekoloke probleme. 5ajbolj sporna podroja

uporabe so hidravlina in reduktorska olja za kmetijsko, gradbeno, gozdarsko in rudniko

mehanizacijo, kjer e najmanji izpust lahko povzroi nepopravljive posledice. -d

priblino 22.GGG ton letno prodanih maziv v #loveniji, se jih kot rabljeno olje zbere le

okoli G H. 7aradi tega gre razvoj v smeri bioloko razgradljivih olj. rimerne hitro

razgradljive, nestrupene bazne tekoine za zamenjavo mineralnih traktorskih olj so naravni

estri" repino olje in sonnino oljeM sintetini nenasieni estri" )* oleati ter sintetini

nasieni estri. astlinska olja imajo v primerjavi z mineralnimi olji, ki so strupena in tekorazgradljiva, vrsto prednosti, predvsem v bioloki razgradljivosti, nestrupenosti in

obnovljivosti surovine. Vendar niso vsa rastlinska olja primerna za maziva. 7a dobro

delovanje morajo maziva izpolnjevati doloene zahteve, kot so dobra mazalnost, dobra

korozijska zaita, zdruljivost z ostalimi materiali, dobre nizko temperaturne lastnosti ter

zadovoljiva oksidacijska in hidrolitina stabilnost. 7aradi kakovostnih in tudi ekonomskih

razlogov se za maziva najve uporablja repino olje in sonnino olje z visoko vsebnostjo

oleinske kisline. 5ajveji problem naravnih bioloko razgradljivih olj je v neprimerljivioksidacijski stabilnosti glede na mineralna olja. #intetini estri pa se s svojimi lastnostmi

e zelo pribliajo mineralnim oljem in predstavljajo velik kakovostni korak v razvoju

bioloko razgradljivih olj. *ed najpomembnejimi so nenasieni estri, ki so po sestavi

podobni naravnim estrom vendar imajo bolje lastnosti ter nasieni estri, ki tudi e v

mnogoem prekaajo mineralna olja (rnek, 2GAE.

2


25/54

3 POMEN VZDREVANJA KMETIJSKIH STROJEV

22


26/54

Vsi tehnini sistemi so izdelani tako, da so uporabni le za doloen as, torej za ocenjeno

ivljenjsko dobo. Da bi bil nek tehnini sistem uporaben im dlje, ga je med njegovim

delovanjem potrebno tudi primerno vzdrevati. )o je e posebej pomembno pri tistih

sistemih, pri katerih je velika monost okvar, ki prepreujejo pravilno delovanje, vendar se

ob primernem vzdrevanju lahko odpravijo. )ipini primeri taknih sistemov so vozila, pa

naj si gre za cestni potniki promet, za transportna sredstva, pa tudi mehanizacijo. ri njih

vzdrevanje predstavlja nujno potrebno in izredno pomembno &azo v celotnem ciklu

ivljenjske dobe. )a cikel se zane z razvojem in kona z odpisom oz. odstranitvijo iz

uporabe. 0ahko reemo, da se je zavest o potrebi vzdrevanja pojavila e na zaetku

razvoja in uporabe strojev in naprav. 5a splono samo zavest o potrebi vzdrevanja ne

zadoa. *nogokrat se vzdrevanje obravnava loeno, ve ali manj neodvisno od drugihsegmentov uporabe tehninega sistema. )o e posebej velja za razvojno &azo, ko se

ponavadi premalo razmilja o tem, da se bodo razviti in izdelani sistemi morali tudi

vzdrevati. *nogokrat prevladuje miljenje, da vzdrevanje nima nikakrne zveze z

razvojem, da projektantu sploh ni treba razmiljati o vzdrevanju, torej da je vzdrevanje

izkljuna skrb uporabnikov sistema. )o pa je popolnoma zgreena miselnost 8arl, !egl,

2GG@E.

5oveja &ilozo&ija pa vedno bolj poudarja ugotovitev, da so vsi segmenti nekega

tehninega sistema med seboj povezani ter da te vezi doloajo konno kakovost in

uporabnost tega sistema. 5a osnovi teh spoznanj se je razvila teorija zanesljivosti in njen

segment, teorija vzdrevanja, ki jo mnogokrat imenujemo tudi teorija obnavljanja, teorija

izmenjave in podobno. Vse te teorije so v zadnjem asu dobile mono podporo z novo

vedo, imenovano logistika, ki se preteno ubada s skupnimi problemi sistemske podpore

tehninih sistemov. avno logistika je jasno pokazala na pomen in mesto vzdrevanja vivljenjskem ciklu tehninih sistemov, zaradi esar je t.i. logistini pristop k vzdrevanju

eden od najprimernejih nainov analiz problemov vzdrevanja.

24


27/54

od pojmom vzdrevanja razumemo opravljanje vseh del, ki zagotavljajo zanesljivo

delovanje nekega delovnega sredstva oziroma njegovo zmonost, da bo v stanju izvrevati

zahtevane &unkcije, in to pod danimi pogoji in v danem trenutku pod pogojem, da so za to

zagotovljeni potrebni zunanji pogoji. Vzdrevanje je kombinacija vseh tehninih,

administrativnih in menaderskih postopkov med uporabnim obdobjem delovnega

sredstva, ki ima namen ohraniti stanje, v katerem lahko sredstvo izvruje zahtevano

&unkcijo. redmet vzdrevanja v kmetijstvu je kmetijska mehanizacija. )o so vsi tisti

materialni viri in pripomoki, ki jih ni mogoe de&inirati kot output, so pa nujno potrebni

kot aktivni &aktorji ali kot katalizatorji pri spreminjanju inputa v output. V samem procesu

kmetijska mehanizacija ne spreminja svoje oblike in ohranja vse svoje lastnosti, se pa

obrablja. 7aradi &izine obrabe in &izinega staranja tako izgublja svoje lastnosti in ez asizgubi zmonost sodelovanja v poslovnem procesu. # primerno strategijo vzdrevanja

lahko bistveno podaljamo to zmonost. Vendar pa se dogaja tudi, da ob pojavljanju novih

tehnologij ali bolj produktivnih delovnih sredstev obstojee delovno sredstvo ni ve

konkurenno z vidika koliin, kakovosti ter predvsem cene. )akrat se vzdrevanje ne

izplaa ve in potrebno ga je zamenjati Drstvenek, 2GG?E.

>porabnost tehninega sistema je odvisna predvsem od naina projektiranja in izdelave terod naina uporabe in vzdrevanja. !orektivno kurativnoE vzdrevanje temelji na

odpravljanju okvar in pokodb na delovnih sredstvih ele po njihovem nastanku. )o

metodo dostikrat imenujemo tudi" poglej in odpravi. reventivno vzdrevanje pa temelji na

izvajanju niza aktivnosti, kot so 8arl, !egl, 2GG@E"

ciklini pregledi delovnih sredstev,

cikline meritve parametrov delovnih sredstev,

izdelava plana,

odprava okvareN

26


28/54

)e dejavnosti se izvajajo, e preden nastane okvara ali zastoj. )ako lahko poenostavljeno

reemo, da preventivno vzdrevanje temelji na izreku" bolje prepreiti kot zdraviti.

Vzdrevanje pri vozilih je skupek meril za varovanje in ponovno vzpostavitev zahtevanega

stanja, pa tudi ugotovitev in presoja dejanskega stanja tehninega sistema. Vzdrevanje

zajema obnovo, pregled in servisiranje celotnega sredstva inIali posameznih delov tega

sredstva. -bnova so ukrepi za ponovno vzpostavitev zahtevanega stanja. -bnova zajema

vsa dela v zvezi z zagotavljanjem varnosti v skladu s predpisi in pripravljenosti za

delovanje. regled so merila za ugotovitev in oceno dejanskega stanja. regled zajema

predvsem preizkus delov, npr. traktorja, na vzdrljivost, obrabo in pokodbe, pa tudi

nadzor in &unkcionalno delovanje vozil in posameznih delov traktorja. #ervisiranja so v

smislu varnostnih pravil merila za potrditev zahtevanega stanja. #ervisiranje zajema vsadela za ohranitev varnosti v skladu s predpisi in pripravljenosti za delovanje. #premembe,

dopolnitve in demontae zajemajo v smislu varnostnih pravil vsa dela, preko katerih je bilo

prvotno stanje traktorja ali posameznih delov traktorja spremenjeno ali dopolnjeno 8arl,

!egl, 2GG@E.

3.1 RAZVOJ PRINCIPOV VZDREVANJA SKOZI AS

2A


29/54

Vzdrevanje je bilo v preteklosti zapostavljena dejavnost zaradi omejenosti vzdrevalnega

podroja na nujna popravila, ki so bila potrebna zaradi e nastalih okvar in napak.

opravila je najpogosteje opravljala oseba, ki je stroj uporabljala in ga zato tudi najbolje

poznala. )edaj so bila delovna sredstva e relativno preprosta, produktivnost nizka,

kontinuirani proizvodni procesi redki in predimenzioniranost posameznih sestavnih delov

skorajda pravilo. 5a zaetku razvoja industrijske civilizacije je bilo vzdrevanje kaotino.

)emeljilo ni na kakrnih koli ekonomskih ali tehninih predpostavkah, saj je bila tudi sama

proizvodnja skrajno neracionalna. Vse vzdrevalne akcije so se opravljale po nastanku

napake, popravila pa je opravljal kar delavec, ki je s strojem upravljal in ga zato najbolje

poznal. 7 mehanizacijo in avtomatizacijo so v uporabo prili vse bolj specializirani stroji.

Vedno pomembneji postajata produktivnost in ekonominost delovnih sredstev. )udi vkmetijstvu ni ve merodajna samo tehnino tehnoloka stran proizvodnje ampak celoten

tehnino ekonomski kompleks gospodarjenja. # tem je na veljavi pridobilo tudi

vzdrevanje kot dejavnost, ki skrbi, da imajo delovna sredstva im vijo razpololjivost in

s tem monost pridelave veje koliine izdelkov in poveanje dohodka kmetijskega

gospodarstva. # pojavom vse ojih povezav med storilnostjo in gospodarnostjo

proizvodnih procesov zane prihajati vzdrevanje v ospredje kot ena najvanejih

dejavnosti, ki neposredno vpliva na omenjene dejavnike. Vzdrevanje, zraven odpravljanjanapak, zane delovati tudi v preventivnem smislu, toda brez primernih kriterijev o tem kdaj

naj bo neki sestavni del sistema zamenjan. 7ato je prihajalo do neekonomine porabe

materiala, ki pa hkrati ni prineslo vije zanesljivosti. ojavila se je potreba po sistemu, ki bi

bil na osnovi izdelane metodologije sposoben zajeti v obzir vse v problem vpletene

&aktorje. )ako se je pojavila tehnologija vzdrevanja Oglede na stanje Condition 1ased

*aintenanceEP, kjer posegi ne temeljijo na asu delovanja opazovanega sistema, temve na

stanju in zanesljivosti celotnega tehninega sistema. )akno vzdrevalno politiko poznamotudi pod imenom Opolitika vzdrevanja tretje generacijeP. V odvisnosti od asa nastanka

in zaradi tega seveda speci&ine tehnine in tehnoloke razvitostiE loimo razline

koncepte vzdrevanja Drstvenek, 2GG?E"

kurativno vzdrevanje,

preventivno vzdrevanje,

korektivno vzdrevanje,

terotehnoloki pristop k vzdrevanju,

2?


30/54

logistini pristop k vzdrevanju,

vzdrevanje glede na stanje,

nartno vzdrevanje,

CV celostno produktivno vzdrevanje )*E,

v zanesljivost usmerjeno vzdrevanje,

v poslovanje usmerjeno vzdrevanje,

ekspertni pristop k vzdrevanju in

samovzdrevanje.

3.2 KURATIVNO VZDREVANJE

)a vrsta vzdrevanja je bila v uporabi vse do petdesetih let in je torej najstareja. !ljub

temu, da opravljamo preventivna vzdrevalna dela in obnovitvene posege na delovnih

sredstvih, se nastopu okvar ne moremo popolnoma izogniti. !urativno vzdrevanje je s

stalia organizacije enostavno in najceneje. e danes je ta nain najpogosteji. )o

pomeni, da vzdrujemo takrat, ko se nekaj pokvari. !urativnih vzdrevalnih del ne

moremo terminsko planirati vnaprej, ker ne poznamo tonega asa nastopa okvare ali

pokodbe na delovnem sredstvu, zato pravimo, da so to neplanirana vzdrevalna dela.

Delovna sredstva, ki jih pravilno vzdrujemo in pravilno uporabljamo, so danes zelo

zanesljiva in se le redko kvarijo. =e pa se kaj pokvari, moramo kar najhitreje poskrbeti za

popravilo. ri popravilu moramo pridobiti tudi kak rezervni del. V dananjih asih je to

dokaj enostavno. #tandardni deli so dobavljivi v nekaj urah, bolj speci&ini deli pa v nekaj

dneh. avno zaradi navedenega je ta vrsta vzdrevanja v dananjem asu zelo popularna.

-benem pa daje optimalne rezultate, saj ni velikih strokov. -b tem je potrebno samo

spremljati katerih delov delovnega sredstva, ki so pomembni, ni mogoe dobiti takoj na

trgu. )e dele je najbolje imeti doma na zalogi ali pa jih naroiti e prej. !urativno

vzdrevanje praviloma obsega tiri stopnje Drstvenek, 2GG?E"

odkritje okvare ali napake,

ugotovitev mesta okvar, vzroka okvare,

29


31/54

popravilo okvare oziroma napake,

preveriti, da je napaka odpravljena.

rednosti kurativnega vzdrevanja so Drstvenek, 2GG?E"

popolna izkorienost uporabnosti,

ni potrebno poznati zakonitosti pokodovanja sestavnih delov sistema.

#labosti kurativnega vzdrevanja so Drstvenek, 2GG?E"

sestavni deli in sistemi naglo izpadajo iz dela, pri emer erminov izpada ne moremo

predvideti, vsi izpadi se morajo odpraviti operativno, zato obstaja velika verjetnost

dolgotrajnega vzdrevanja, potreben je tudi as za naroilo ali izdelavo rezervnih

delov,

nezmonost planiranja ciklinosti aktivnosti vzdrevanja,

zlomi lahko povzroijo de&ormacije tudi na drugih delih stroja, celo pokodbe

delavcev,

skrajuje se ivljenjska doba delovnih sredstev, produktivnost dela je slaba tako v vzdrevalnih slubah kot tudi v proizvodnji,

slabo je izkorianje naprav in delovne sile, potrebno je nadurno delo itd.,

posledice posega ele po okvari zmanjujejo uinkovitost celotne delovne

organizacije.

3.3 PREVENTIVNO VZDREVANJE

2@


32/54

reventivno vzdrevanje se je zaelo uveljavljati v zaetku petdesetih let prejnjega

stoletja in se je iz 7D( razirilo po vsem svetu ter postalo podlaga vsem kasnejim,

modernejim in tehnoloko razvitim vzdrevalnim dejavnostim. reventivno vzdrevanje

je posebna oblika nartovanega vzdrevanja. ravilno organizirano preventivno

vzdrevanje pomaga dosei minimalno tevilo okvar na delovnem sredstvu in s tem

zmanja stroke zaradi nepriakovanih popravil in izpada proizvodnje. reventivno

vzdrevanje temelji na planu preventivnega vzdrevanja. lan preventivnega vzdrevanja

temelji na vzdrevalnem nartu za posamezno delovno sredstvo, ki ga praviloma danes

naredi e izdelovalec stroja ali naprave. )o je dokument, ki o vsakem delovnem sredstvu

daje celovito in&ormacijo, kako ga moramo vzdrevati 8arl, !egl, 2GG@E.

-snovna naloga preventivnega vzdrevanja je, da s pomojo nartovanih vzdrevalnih del

s im nijimi stroki zmanjamo nevarnost nastopa nepriakovane okvare ali zastoja.

reventivno vzdrevanje je podroje, na katerem lahko doseemo najveji prihranek v

smislu zmanjanja proizvodnih strokov, pri emer imamo na voljo celo vrsto metod

nadziranja kritinih delov delovnega sredstva 8arl, !egl, 2GG@E.

;lavne vrste preventivnega vzdrevanja Drstvenek, 2GG?E" #ervisiranje, ki vkljuuje naloge, ki jih izvrujemo na delovnem sredstvu

periodino in so planirana. -pravljena dela zagotavljajo, da bo delovno sredstvo

ostalo v prihodnjem obdobju v dobrem operativnem stanju. ;re za manje ureditve,

nastavitve in pritrditve, ienje povrin in &iltrov, mazanje in polnjenje raznih

naprav.

reventivni pregledi obsegajo nadzor nad delovanjem komponent oziroma

sestavnih delov delovnega sredstva, da bi ugotovili morebitne neustreznosti, kilahko pripeljejo do neizbenega nastopa okvare. )o so pregledi delovanja

delovnega sredstva na osnovi monitoringa. *onitoring pomeni stalno spremljanje

in nenehni nadzor nad delovanjem delovnega sredstva z razlinimi naini, kot so

razni naini merjenj.

2:


33/54

Vzdrevanje glede na stanje obsega ocenjevanje &izinega stanja doloene

komponente ali sestavnega dela delovnega sredstva, za katerega vemo, da je

podvren obrabi, iztroenju ali ostalim oblikam poslabanja stanja. -cenjevanje

stanja in odloitve glede izvrevanja vzdrevalnih del vrimo po vnaprej doloenem

asovnem razporedu. 5a osnovi izvrene ocene stanja se odloimo, ali bo sestavni

del e v uporabi do naslednjega pregleda stanja ali pa ga bomo zamenjali oziroma

popravili. =e se ob oceni stanja ugotovi, da je treba neki del zamenjati, je to

vzdrevanje glede na stanje, za razliko od asovno e vnaprej doloene zamenjave

tega dela ne glede na njegovo stanje obrabljenosti oziroma iztroenosti.

reventivna zamenjava delov je asovno vnaprej doloena zamenjava doloenega

elementa na delovnem sredstvu. *enjavo opravimo, ker bi zaradi nepriakovane

okvare lahko bilo ogroeno loveko ivljenje oziroma zdravstveno stanje

delavcev.

V tesni povezavi s preventivnim vzdrevanjem je !"#$!%&'(" ')*#+$',(-$, ki se je

pojavilo konec petdesetih let prejnjega stoletja, ko se je pojavila potreba po spreminjanju

in dograjevanju delovnih sredstev z namenom olajanja izvajanja preventivnega

vzdrevanja. redelave opreme s konstrukcijskimi slabostmi z namenom zvianjazanesljivosti in vzdrevalnosti so poimenovali korektivno vzdrevanje.

4G


34/54

V)*#+$',(-$ /$*$ (, 0%,(-$ se je razvilo okoli leta :9G kot del preventivnega

vzdrevanja. -snova razvoja je razmah elektronike in prenosnih elementov, ki omogoajo

merjenja ki so lahko periodina ali stalnaE vrste razlinih parametrov pomembnih za

ocenjevanje stanja opreme in so temelj odloanja o potrebnem obsegu popravila oziroma

zamenjave. -d osnovnega preventivnega vzdrevanja se razlikuje v tem, da so za

preventivne preglede znailni asovno vnaprej predpisani posegi, ki jih je treba izvritiM pri

vzdrevanju glede na stanje pa na osnovi analize stanja izvrimo samo tiste posege, ki so

glede na rezultate meritev potrebni. Cilj metode je torej im dalja uporaba sestavnega dela

nekega delovnega sredstva ob nezmanjani varnosti ali zanesljivosti delovanja. ri tem je

potrebno dobro poznati meje izrabljenosti sestavnih delov. 7biranja taknih merilnih

veliin, njihova obdelava in natanna uporaba rezultatov ter napovedi stanja opreme bodov prihodnosti predmet razvoja natannih algoritmov in izpopolnjenih tehnik in tehnologij,

kar bo omogoilo e natannejo, kvalitetnejo ter hitrejo in bolj uinkovito vzdrevanje

Drstvenek, 2GG?E.

Danes se v praksi e vedno pogosto pojavlja (,#%(" ')*#+$',(-$, ki je kombinacija

korektivnega in preventivnega vzdrevanja. 7raven korektivnega dela, ki ga odlikuje

popolna izkorienost rezervnega dela in nepotrebnost poznavanja zakonitosti odpovedi sev tem vzdrevanju izvajajo tudi drugi pristopi, kot so nartovana popravila, preventivni

pregledi, nartovani posegi ipd., kar je odvisno od zahtev in speci&inosti posameznega

tehninega sistema in proizvodnega procesa Drstvenek, 2GG?E.

3.4 SODOBNI PRISTOPI K VZDREVANJU

4


35/54

Celostno produktivno vzdrevanje se je razvilo v zaetku sedemdesetih let prejnjega

stoletja na 3aponskem. -snovno vodilo je, da so stroji vedno usposobljeni za izvajanje

primarne proizvodnje, kar pomeni da med obratovanjem ni stanja odpovedi. V svetu je

poznano pod imenom )otal roductive *aintenance. V ta sistem so vkljuena razmiljanja

o vzdrevanju strojev in opreme e pri konstruiranju novih proizvodov, kjer naj bo

doseena konstrukcija takna, da bodo potrebe po vzdrevanju im manje. ri sami

uporabi pa naj bodo prisotne stalne izboljave opreme zaradi kontinuiranega poveevanja

uinkovitosti sistema, kar zahteva tudi popolno udeleenost vseh zaposlenih, na elu z

upravljavcem stroja, preko vseh organizacijskih nivojev, do vkljuno najvijega vodstva

podjetja. o de&iniciji je tovrstno vzdrevanje torej nenehno iskanje izboljav uinkovitosti

proizvodne opreme s konkretno vsakdanjo vkljuitvijo vseh akterjev, ki ima za ciljneprekinjeno izboljevanje globalne storilnosti celotne proizvodne opreme ne glede na

raven njene uinkovitosti Drstvenek, 2GG?E.

42


36/54

!lasine metode preventivnega vzdrevanja so zastarele v zaetku estdesetih let. )akrat

so v svetu zaeli z uvajanjem F*/( metode pri analizi varnosti letal. ozneje so jo

uporabljali pri tudiju varnosti v letalski industriji, proizvodnji satelitov in proizvodnji

elektrine energije z jedrsko tehnologijo. ;lavne &aze pri izvajanju metode F*/( so

opredelitev sistema, njegovih &unkcij in elementovM identi&ikacija nainov odpovedi

elementov sistema in njihovih vzrokovM tudij uinkov razlinih nainov odpovedi in

priporoila. V osemdesetih letih se je metoda zaela uporabljati tudi v drugih industrijskih

panogah, predvsem v kemini in avtomobilski industriji. 7 njeno uporabo so na podlagi

dolgoletnih raziskav in zgodovine vzdrevalnih posegov ugotovili, da se verjetnost napak

ne poveuje glede na ivljenjsko dobo delovnih sredstev in njihovih sestavnih delov.

$zdelali so est tako imenovanih ivljenjskih vzorcev zanesljivosti delovanja delovnihsredstev in ugotovili, da @:H razpololjivih delovnih sredstev ni treba preventivno

vzdrevati, medtem ko je za preostalih H to potrebno. )o je induktivna metoda, ki se

uporablja za analiziranje asov do odpovedi sestavnih delov in njenih monih posledic.

-kvare klasi&iciramo v rizine skupine in za vsako od njih izdelamo navodila za delo, s

pomojo katerih minimiziramo njihovo odpravljanje. 7a delovna sredstva pod strogimi

predpisi varnosti pri delu in za ozka grla predpisujemo preventivno vzdrevanje, za vsa

druga delovna sredstva pa sprejmemo tveganje, da bomo reevali okvare kurativno, potono predpisanih navodilih za delo Drstvenek, 2GG?E.

*etoda 3ust in time je princip dela, ki zavezuje k pravoasnemu ukrepanju, da pravoasno

vzdrujemo. )o se je v svetu pokazalo kot eno izmed uinkovitih orodij za zmanjanje

zalog v proizvodnji, pri vzdrevanju pa pomeni orodje za znianje strokov, saj se zavestno

odpovemo doloenim in&ormacijam na raun znianja strokov, vendar vzdrevanje ob tem

ne zanemarimo. *oramo ga natanno planirati in organizirati, da vedno ob pravemtrenutku odpravimo nastali zastoj. )o pomeni da moramo potem, ko imamo e osnovne

plane in scenarije vzdrevanja za posamezne stroje, predvideti e asovno, kdaj bo nek del

odpovedal, da ga takrat imamo na zalogi in da imamo na razpolago vzdrevalce, ki bodo ta

del zamenjali ob pravem trenutku ;rilj, 2GGAE.

3.5 VZDREVANJE SODOBNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE TRAKTORJEV

44


37/54

Da se vzpostavi sistem vzdrevanja, je potrebno veliko znanja in pravilne razporeditve

vzdrevalnega procesa. otrebno je uskladiti servisne storitve, generalna popravila in

obnove. #ervisi traktorjev se opravljajo po doloenem tevilu delovnih ur. )a razpored

predpie proizvajalec in tono opredeli, katere elemente, tekoine in maziva je potrebno

zamenjati, oistiti ali nastaviti. V najveji meri se servisni intervali pri vseh tovrstnih

vozilih opredelijo na 2AG, AGG, GGG, 2GGG in 4GGG delovnih ur, seveda odvisno od

proizvajalca. ri tem moramo upotevati vse servisne intervale, ki jih je potrebno opraviti

po doloenem tevilu delovnih ur ali prevoenih kilometrih. Vsa preventivna opravila je

potrebno opraviti na podlagi vnaprej doloenega urnika, ki ga postavi proizvajalec. )a

urnik je vedno priloen k navodilom za uporabo in vzdrevanje za novo nabavljenasredstva. >rnik vzdrevanja, ki nam ga proizvajalec poda zraven novo nabavljenega stroja

je nekakna obveza, ki se je moramo drati, e elimo, da bo stroj deloval im dalj asa, ob

tem pa nam povzroal im manj odpovedi. redpisane so tudi vrste tekoin, olj in

elementov, ki jih smemo uporabljati, da se lahko uveljavi garancija. -biajno traja

garancijsko obdobje eno ali dve leti od prevzema delovnega sredstva. !er imajo

proizvajalci preraunane vse sestavne elemente in njihove vrednosti, se moramo drati tega

narta. rav tako je pomembno, da poskuamo v najveji meri uporabljati tista olja intekoine, ki jih predpie proizvajalec. =e uporabljamo drugana od predpisanih moramo

pri tem paziti, da imajo enake lastnosti, z minimalnimi odstopanji. #voje naloge v sistemih

z olji in tekoinami imajo tudi &iltri, ki sluijo za odstranitev netopljivih trdih tujkov delci

in neistoe zaradi obrabe in montaeE. 7elo pomembni pri delovnih sredstvih v

kmetijstvu, kjer je prisotnega ogromno prahu so tudi zrani &iltri. reko teh priteka zrak v

notranjost motorja. 5ekateri sodobneji traktorji imajo vgrajena dva zrana &iltra B enega

zunanjega in enega notranjega. ri vseh delovnih sredstvih v kmetijstvu, katera imajomotorje z notranjim zgorevanjem je izredno pomembna redna zamenjava zranih &iltrov,

saj so ta delovna sredstva namenjena delu v najrazlinejih vremenskih razmerah. -b

zakasnjenih zamenjavah lahko pride do notranjih pokodb motorja osi, 2GG6 in raml,

2GGAE.

46


38/54

ri traktorjih pogoste teave povzroajo visokotlane hidravline cevi. !er so hidravline

cevi del tokokroga celotnega hidravlinega sistema, pride ob pokodbi ene od cevi do

iztekanja hidravline tekoine. 7a nadaljnje delo je potrebna nujna zamenjava. okodbe

hidravline cevi nam lahko povzroijo kar nekaj dodatnih strokov.

3.6 ZMANJANJE STROKOV VZDREVANJA

7 uvedbo kontrolne knjige bi lahko veliko pripomogli k boljemu in pravoasnemu

vzdrevanju, kar posledino pomeni tudi ceneje vzdrevanje. !ontrolno knjigo izpolnjuje

vsak delavec, ki upravlja s sredstvom. $zpolnjuje jo vsak dan oz. ob vsaki uporabi.

!ontrolna knjiga mora vsebovati osi, 2GG6E"

podatke o osebah, ki jim je zaupana uporaba delovnega sredstva,

podatke o osebi, ki je odgovorna za vzdrevanje delovnega sredstva traktorjaE,

dolnosti voznika,

podatke o delovnem sredstvu,

oprema delovnega sredstva in

obrazce za izpolnjevanje glede dnevnih, tedenskih obveznosti.

Voznik traktorja ali drugega delovnega sredstva lahko prine z vonjo po predpisanem

poitku, brez vpliva alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi

v organizmu, ki bi lahko povzroila nezanesljivo ravnanje v prometu ali pri delu na njivi.Voznik je odgovoren, da stalno kontrolira sledee osi, 2GG6E"

kdaj potee rok za opravljanje tehninega pregleda vozila,

kdaj je potrebno izvajati redni servis s strani pooblaenega serviserja pri

doloenem tevilu opravljenih delovnih ur,

voznik mora biti prisoten pri izvajanju tehninega pregleda, preventivnih pregledov

in pri rednih servisih,

4A


39/54

mora vizualno in z evidenco spremljati delovno sredstvo mesena poraba goriva,

zamenjava olja, preverjanje hladilne tekoine, menjava pnevmatik, itd.E.

- vseh ugotovitvah oz. potrebnih pregledih mora voznik obvestiti pristojnega delovodjo.

=e voznik pred ali med vonjo ugotovi pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju, ki ne

vplivajo na varnost vonje, jih mora vpisati v kontrolno knjigo ter nanje opozoriti

odgovornega. Voznik mora ob ugotovljeni pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivala na varnost

prenehati z vonjo, o pomanjkljivosti takoj obvestiti odgovornega delavca, se z njim

pogovoriti o monosti odprave okvare ter organizirati nadaljevanje vonje.

Dnevni preventivni pregledi se izvajajo za vsa vozila oziroma delovna sredstva. 7a

izvajanje dnevnih pregledov moramo imeti kontrolno knjigo o vsebini pregleda. Dnevni

pregled opravi voznik, kar potrdi s podpisom v kontrolno knjigo o dnevnih pregledih.

Vsebina dnevnega pregleda, ki ga izvaja voznik zajema zlasti osi, 2GG6E"

pregled olja, hladilno sredstvo, pregled akumulatorja,

preizkus delovanja zavor, opozorilnih zvonih signalov, pregleda se stanje

pnevmatik

pregled in preizkus delovanja vseh instrumentov, komand, signalnih naprav, gretja,

hlajenja, pregled in preizkus svetlobnih teles,

pregled naprav za spajanje vlenega in priklopnega vozila,

pregled dodatne opreme.

)edenski pregledi se opravljajo po konanem delovnem tednu. reglede izvaja ustrezno

strokovno usposobljene osebe v podjetju. -sebe, ki izvajajo tedenske preglede so osi,

2GG6E"

vodja parka disponent,

vzdrevalec vozil,

voznik.

)edenski pregled zajema osi, 2GG6E"

popolno ienje vozila, odstranitev ostankov goriva in maziva,

4?


40/54

preizkus pogonskega motorja, preizkusi se delovanje vseh zavor, hidravlina

instalacija in oprema, pregled in preizkus delovanja vseh instrumentov, opozorilnih

naprav, vseh svetlobnih teles,

pregleda se podvozje, instalacija, stanje prikljunih elementov, koles, stanje

pnevmatik, naprave za spajanje vlenega vozila in priklopnika,

pregled dodatne opreme,

pregledi ostalih naprav, elementov in opreme, ki lahko vplivajo na varnost pri

vonji, nakladanju in razkladanju vozila.

;lede na ugotovitve pregleda se odpravijo vse napake, okvare in pomanjkljivosti.

opravilo izvedejo strokovni delavci prevoznika oz. pooblaeni serviserji. >gotovitve

pregleda je potrebno beleiti v kontrolni knjigi.

3. OSPODARNA VONJA IN ZMANJANJE STROKOV VZDREVANJA

# podaljevanjem servisnih intervalov pri sodobnih kmetijskih strojih se je v precejni merizmanjala potreba po vzdrevanju vozil, toda temu ni isto tako. edno vzdrevanje

namre pomeni tudi stalni nadzor nad delovanjem sredstva, ki ga ne opravlja le pooblaen

serviser, temve vsak lastnik sam. V precejni meri je servisni interval odvisen od delovnih

razmer in od vsebnosti vepla uporabljenega goriva. 5e izgoreti delci sajeE se namre

delno izpirajo tudi z oljem v motorju in tako poslabujejo mazalne sposobnosti.

49


41/54

5ajugodnejo porabo goriva je mogoe dosei samo delovnim sredstvom, ki je v

brezhibnem stanju npr. ist zrani &ilter, uinkovito hlajenjeE. 7aradi hitrega razvoja

dizelske tehnologije igrajo &iltri za gorivo vedno vejo in zelo pomembno vlogo pri

&iltriranju dizelskega derivata, preden pritee v brizgalno napravo. =e gorivo ni dovolj

&iltrirano, pride v napravi do erozije drobcev in korozije, kar povzroi unievanje naprave.

rosta voda povzroa e v zelo majhnih koliinah in v najkrajem asu pokodbe zaradi

nezadovoljivega mazanja na vbrizgalni rpalki za gorivo. redvsem na podrojih z visoko

vlanostjo zraka in veliko temperaturno razliko prodre voda v sistem oz. obtok goriva.

5ezadovoljiva istoa goriva pomeni poveano obrabo dizelske vbrizgalne rpalke, kar

povzroi ogromno izgubo, rpalka zane puati zaradi razpok in privede do nenatannega

in netonega vbrizga. Dobro delovanje zranih &iltrov zagotavlja optimalno zmogljivost inzaito motorja. apir iz mikrovlaken skrbi za uinkovito ienje, njegova velika &iltrirna

povrina z enakomerno porazdeljenimi porami ulovi skorajda vse delce umazanije. V

izredno pranem okolju lahko navadnemu zranemu &iltru vstavimo dodaten varnostni

vloek, ki izloi tudi najmanje delce prahu. )a dodatni vloek zagotavlja ienje

vsesanega zraka tudi v ekstremnih pogojih. 7 njim se izognemo dragim okvaram, kot je

prekomerna obraba motorja in njene posledice. Dobro delovanje zranega &iltra vsekakor

pozitivno vpliva tudi na porabo goriva in na kvaliteto njegovega izgorevanja #itar, 2GGE.otrebno je kontrolirati in skrbeti tudi, da je zrani tlak v pnevmatikah v predpisanih

mejah. )lak, ki je za bar prenizek povea porabo goriva za kar AH. osledica nijega

tlaka je izrazito povean upor kotaljenja. # tem se povea obraba in zmanja ivljenjska

doba pnevmatike. )udi uporaba nepravilne dimenzije pnevmatike lahko vpliva na porabo

goriva #itar, 2GGE.


42/54

=e se predvideva, da bo potrebno prestaviti v nijo prestavo, je to potrebno storiti tik pred

to potrebo, da imamo vedno na voljo zadostno tevilo vrtljajev motorja in oviro

premagamo brez dodatnega prestavljanja. ri vsaki menjavi prestave pride do prekinitve

vlene sile, kar privede do izgube asa in hitrosti ter posledino tudi vejo porabo goriva.

ovea se tudi obraba sklopke in sinhronizacijske naprave. ri prestavljanju v vijo

prestavo naj se ne preskakuje prestav. *otor naj deluje v najugodnejem obmoju tevila

vrtljajev #itar, 2GGE.

-b zagonu motorja se plin ne dodaja. /lektronski sistem motorja med postopkom zagona

uravnava koliino za vbrizg, pri tem pa upoteva temperaturo motorja. # takim nainom se

preprei nepotrebna koliina goriva za vbrizg, ki povzroa nepotrebne emisije kodljivihsnovi. )emperatura motorja v prostem teku pod nizko obremenitvijo naraste le poasi. 7ato

se naj motor ne ogreva v mirovanju, ampak naj se ogreva med vonjo pod srednjo

obremenitvijo. )ako se motor, menjalnik in pogonska prema ogrejejo kar najbolj

gospodarno. ri tem se ne izgublja niti asa, saj se motor ogreva med vonjo ne pa med

mirovanjem. riporoljivo pa je, da se pri daljem mirovanju motor izkljui, saj motor tudi

v prostem teku porablja priblino 2 litra goriva na uro. -bmoje gospodarnega delovanja

turbo dizelskega motorja je pri priblino od AG do 9GH nazivnega tevila vrtljajev in pripriblino @G H polne obremenitve. 7aradi tega je zaeleno pri visokih obremenitvah drati

tevilo vrtljajev motorja v optimalnem obmoju merilnika tevila vrtljajev, ki je ponavadi

oznaeno kot zeleno. V situacijah, v katerih se zahteva velika mo se vozi s polno mojo in

imensko hitrostjo. ri gospodarni vonji je tevilo vrtljajev izjemno pomemben podatek.

Voznik naj prestavi v prestavo, v kateri motor deluje v najugodnejem obmoju tevila

vrtljajev #itar, 2GGE.

4:


43/54

4 TRAKTORJI FENDT

Fendt svojim kupcem zagotavlja vodilne produkte s podroja kmetijske mehanizacije in

preko svojega delovanja uresniuje cilj" Oomagati kmetovalcem do im vejega monega

uspehaQP V nemkem mestu *arktoberdor& je vsa proizvodnja podrejena strogim

kriterijem visoke kakovosti produktov, procesov in razvoja. 7aposleni so visoko

kvali&icirani delavci, pa najsi gre za razvojnike ali delavce v proizvodnji, ve kot ?G H jih

izhaja iz kmetijstva. !er Fendt verjame le v visoko kakovost in brezhibnost strojev, ki jih

proizvajajo, so v letu 2G2 tovarno razirili in jo prilagodili proizvodnji visoke kakovosti.

reden traktor ali stroj zapusti proizvodno linijo, mora prestati ve testiranj neposredno v

montai, kjer so hidravlika, zavore in podvozje izpostavljeni ekstremnim pogojem

http"II%%%.&endt.comIintItractors.aspE.

6G
http://www.fendt.com/int/tractors.asphttp://www.fendt.com/int/tractors.asp


44/54

Dolgoletni razvoj z bogato zgodovino je Fendt pripeljal na mesto vodilnih svetovnih

podjetij na podroju razvoja mehanizacije. Fendtove traktorje in kombajne tako odlikujejo

tevilne tehnoloke inovacije, ki so razvite z namenom olajanja vsakodnevnega dela ter

im veje varnosti stroja. azvita je bila OF/5D) /FF$C$/5) )/C85-0-;R B

&ilozo&ija V/= z *(53QP

$novacije imajo pomen le, e zagotavljajo uinkovitost v praksi. 7a tem stoji koncept Fendt

/&&icient )echnolog' in pomeni z manj vloenimi sredstvi dosei ve, pa najsi gre za as,

gorivo in vloke. >inkovitost je gonilna sila Fendta in dolgoronega uspeha

http"II%%%.&endt.comIintItractors.aspE"

Ve za uporabnike" # Fendtom dobite vejo uinkovitost, raznolikost, ve udobja in

ve varnosti.

Ve z inovacijami" $novacije so osnova za doseganje najveje uinkovitosti strojev

Fendt.

Ve za okolje" manj porabe goriva, :A H manj 5-+, :A H manj odpadnih delcev,

manj C-2.

V ve kot @Gletni zgodovini podjetja je Fendt poskrbel za revolucionaren tehnoloki

razvoj in postavil pomembne temelje v razvoju tehnologije za kmetijstvo, nekateri razvojni

mejniki pa so naslednji http"II%%%.&endt.comIintItractors.aspE"

:4G" # predstavitvijo Dieselrossa slika 4E, prvega evropskega malega traktorja s ?

!* z noenim plugom in od vonje neodvisno kosilnico, je Fendt vstopil v

obdobje rasti.

:49" Dieselross F@ ? !*E je opremljen z od vozne hitrosti neodvisno in pod

obremenitvijo vklopljivo kardansko gredjo.

:6:" *eseno je proizvedenih 2G traktorjev Dieselross F @ @ !*E.

:A4" rvi je predstavljen prevozni voz Fendt z 2 !* in tirimi priklopnimi

tokami. 0eta :A: sistem prejme najvijo nagrado nemkega intituta ;erman

(gricultural #ociet'.

:A@" Favorit slika 6E postavi tehnoloke in oblikovne trende, s 6G !* in

prestavno roico.

6
http://www.fendt.com/int/tractors.asphttp://www.fendt.com/int/tractors.asphttp://www.fendt.com/int/tractors.asphttp://www.fendt.com/int/tractors.asp


45/54

:?@" Farmer 4 # 6@ !*E s tehnologija, ki postavi trend v panogiM )urbomatik

spreminjanje smeri vonje samo s pritiskom stopalko sklopkeE.

:9A" #pecialni traktorji za vinogradnitvo, sadjarstvo in hmeljarstvo 62, AG in ?A

!*E.

:9?" 5ovi standardi za traktorje vijih moiM serija Favorit 0# z udobno kabino in

?cilindrskim motorjem @A do AG !*E.

:9:" 5ajnapredneji za tisti as" traktorji z visokimi momi B Favorit ?22 0#

slika AE 2 !*E in ?2? 0# 2A2 !*E.

:@G" 5ov trend traktorjev B serija Farmer 4GGM 6G kmIh, 6kolesni zavorni sistem,

)urbomatic in udobna kabina z gumijastimi leaji.

:@6" redstavljen je traktor s prostim pogledom, 4@G ;)(.

:@9" Visoka tehnologija s kompaktnimi dimenzijami odlikuje serijo 2GG, od 6G do

9A !*, za vinogradnitvo, sadjarstvo in hmeljarstvo.

::4" rvi videnoM serija Fendt @GG je prva serija v obmoju visokih konjskih

moi s turbo sklopko, hidropnevmatskim vzmetenjem kabine in prednje preme ter

najvijo hitrostjo AG kmIh.

::6" #erija Favorit AGG C :AB6G !*E je izboljana z najvijo hitrostjo AG kmIh,vzmetenjem in turbo sklopko v srednjem razredu moi.

::A" #vetovna premiera na (gritechniki" :2? Vario slika ?E, prvi traktor vije

moi z brezstopenjskim menjalnikom Vario.

::9" (;C- prevzame tovarno Fendt v svojo skupino.

::@" 5ova serija 9GG Vario. 5ov Variotronic poanje svetovne nagrade.

redstavljen je tudi prvi kombajn Fendt.

:::" # sloganom OVario 2GGGP Fendt predstavi popolno linijo traktorjev Vario z modeli, od @? do 29G !*.

2GG2" aziri se linija Fendt kombajnov in balirk.

2GGA" Fendt predstavi :4? Vario slika 9E s 4?G !* in ?G kmIh ter 42 Vario.

Dieselross praznuje 9A let.

2GG?" 0ansiranih je A novih serij Vario, skupaj z 2 modeli in momi od :A do 4?G

!*.

62


46/54

2GG9" Fendt predstavi raziskovalni projekt )$#$S, &uturistino vozilo. $zdana sta

traktor s pogonom na olje repinega semena in nov sprednji nakladalnik.

2GG@" V Jadenbrunnu na Fendt Field Da' je predstavljenih novih modelov

kombajnov. otacijski kombajn s 6A: !* je opremljen z najvejim rotorjem v

industriji.

2GG:" Fendt predstavi serijo specialnih traktorjev 2GG VIFI. 5ovi seriji 2GG in @GG

Vario ter hibridni kombajn Fendt so predstavljeni na (gritechniki.

2GG" redstavljeni so prvi modeli koncepta Fendt /&&icient )echnolog'M novi sta

tudi seriji @GG in :GG Vario z do 4:G !*. rvi je predstavljen tudi itni kombajn

Fendt.

2G" 5ovi 9GG Vario z novo kabino Visiolus. !ombajni Fendt !atana ?A so prvi

v pogonu pri strankah.

2G2" relomno leto v zgodovini podjetja Fendt. 0ansirana je nova serija 4GG Vario

s #Ctehnologijo slika @E, Fendt Field Da' v Jadenbrunnu obie [email protected] ljudi,

v *arktoberdor&u je odprta najbolj moderna tovarna na svetu, lansiranje serije AGG

Vario.

64


47/54

#lika 4 @" )raktorji Fendt skozi zgodovino

66


48/54

Vir" http"II%%%.&endt.comIintItractors.asp,A.6.2GAE

ri nas in v svetu se najve uporabljajo traktorji Fendt serij 4GG, AGG, 9GG in @GG. nekoliko

manj se uporablja specialna serija 2GG, kjer gre za specialne traktorje za vinogradnitvo,

sadjarstvo in hmeljarstvo.

#erija 4GG je bila vrsto let pojem zanesljivosti, ekonominosti in ohranjanja vrednosti v

asu. *odel 4G: je bil v 5emiji leto za letom najbolj prodajani traktor. 1esedne zveze

nizka tea, kompaktne mere, okretnost in preglednost so dobile s serijo 4GG novo podobo.

Fendt ponuja kompakten traktor, ki ga odlikujeta najsodobneji pogon in najpreprosteje

upravljanje. #erija 4GG Vario zagotavlja maksimalno produktivnost v obmoju moi od :Ado 4A !* in tako nagovarja predvsem majhne ter srednje velike kmetije. 0astnosti so

http"II%%%.&endt.comIintItractors.aspE"

nizka lastna masa 62:G kg po zaslugi kompaktne lahke konstrukcije,

odlino razmerje masa" mo 4A kgI!*E,

obvladljive mere za delo na skrajno omejenem prostoru in odlina preglednost,

velika okretnost, dolina vozila le 6,A m,

preprosto upravljanje,

sodoben prenos moi, sicer praviloma uporabljen le pri najmonejih traktorjih,

zagotavlja nizke stroke obratovanja,

kar najveja produktivnost in dobikonosnost v sploni kalkulaciji strokov.

AGG Vario zdruuje najbolje ideale v povsem novi seriji. *ere legendarne serije AGG

Favorit, zdruene z nagrajenim oblikovanjem. Do ?A !* maksimalne moi, kombinirano

z varno #Ctehnologijo, prinaa veliko uinkovitost v novem obmoju moi. $n ideali za

velike traktorje, kot sta enkratna kabina Visiolus in Variotronic, so sedaj dostopni tudi v

novi seriji AGG Vario. AGG Vario nudiudobje in tehnologije kot pri

Download - traktor vzdrževanje

Top Related