Download - RAZISKAVA VZROKOV ZA DEGRADACIJO ... - core.ac.uk · layer of polyurethane liquid waterproofing material. The research showed that the restoration The research showed that the restoration

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO

IN ARHITEKTURO

Mitja Jordan

RAZISKAVA VZROKOV ZA DEGRADACIJO HIDROIZOLACIJE STREHE INDUSTRIJSKE

HALE PAPIRNICE A-PRINT S PREDLAGANO SANACIJO

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

I

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

RAZISKAVA VZROKOV ZA DEGRADACIJO HIDROIZOLACIJE STREHE

INDUSTRIJSKE HALE PAPIRNICE A-PRINT S PREDLAGANO SANACIJO

Študent: Mitja JORDAN

Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo

Smer/ Modul: Operativno konstrukcijska

Mentor: doc. dr. Samo Lubej, univ. dipl. inž. grad.

Somentor: doc. dr. Andrej Ivanič, univ. dipl. inž. grad.

Maribor, september, 2016

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Samu Lubeju in

somentorju doc. dr. Andreju Ivaniču za strokovno

pomoč, vodenje in svetovanje pri izdelavi

diplomskega dela.

IV

RAZISKAVA VZROKOV ZA DEGRADACIJO HIDROIZOLACIJE STREHE

INDUSTRIJSKE HALE PAPIRNICE A-PRINT S PREDLAGANO SANACIJO

Ključne besede: Ravne strehe, PVC-P membrane, poliuretanske kritine, parna zapora,

toplotna izolacija, natezni preizkus

Povzetek

V diplomskem delu smo obravnavali ravno streho, kot najzahtevnejši konstrukcijski element

zgradbe, ki jo obravnavamo kot bazen. Ker je ravna streha podvržena izrazitemu toplotnemu

delovanju, moramo upoštevati poleg hidroizolacije tudi toplotno izolacijo.

Pri izvedbi hidroizolacije pazimo na pravilno izbiro materialov, njihovo vgradnjo in skrbno

izvedbo parne zapore. S stališča gradbene fizike delimo ravne strehe v osnovi na tople in

hladne strehe. V delu je predstavljena topla ravna streha iz PVC-P hidroizolacije preplastena s

poliuretansko hidroizolacijo. Preiskava je pokazala, da sanacija strehe s PVC-P membrano ni

bila ustrezno izbrana.. Objekt leži v območju, kjer so pogosta neurja s točo, zato smo za

sanacijo strehe izbrali kritino EPDM-Resitrix MB, ki je odporna na točo in ima dolgo

življenjsko dobo.

V

RESEARCHING THE CAUSES FOR THE DEGRADATION OF WATERPROOFING

MATERIALS ON THE ROOF OF THE INDUSTRIAL HALL A-PRINT WITH THE

SUGGESTED RESTORATION

Key words: Flat roofs, PVC-P membranes, polyurethane roofing materials, vapour barrier,

thermal insulation, tensile testing

Abstract

In this diploma thesis we researched the flat roof, as the most advanced construction element

of a building. We regard it similar to a pool. Because this flat roof was subject to extreme heat

exposure, we have to research the thermal insulation as well as the waterproofing materials.

When waterproofing a roof, we have to be cautious about choosing the right materials,

building them in and the right placement of a vapour barrier. Building engineering physics

separate two kinds of flat roofs, the cold and the warm roof. The flat roof presented in this

diploma thesis is a warm roof, consisting of PVC-P waterproofing membranes, covered with a

layer of polyurethane liquid waterproofing material. The research showed that the restoration

of the roof with the PVC-P membrane wasn’t adequately chosen. The building is located in a

place, where hailstorms are not an uncommon phenomenon, that is why we have chosen to

restore the roof with the membrane EPDM – Resitrix MB, that is resistant to hail and has a

long lifespan.

VI

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Splošno o strehah ......................................................................................................... 1

1.2 Ravne strehe ................................................................................................................ 2

1.3 Opredelitev problema .................................................................................................. 4

2 SPLOŠNO O PVC ............................................................................................................. 6

2.1 Vrste umetnih mas ....................................................................................................... 6

2.1.1 Lastnosti termoplastov ......................................................................................... 6

2.1.2 Mehčalci termoplastov ......................................................................................... 6

2.1.3 PVC-P strešne folije ............................................................................................. 7

3 UPORABA PVC-P V IZOLATERSKI STROKI ............................................................... 8

3.1 Parna zapora................................................................................................................. 8

4 PRIMER IZ PRAKSE ...................................................................................................... 11

4.1 Splošni opis strehe ..................................................................................................... 11

4.2 Analiza poškodb ........................................................................................................ 11

4.3 Primer sanacije .......................................................................................................... 13

4.3.1 Določitev površine, ki jo lahko saniramo v 1 delovnem dnevu. ........................ 13

4.3.2 Polaganje bitumenske parne zapore ................................................................... 13

4.3.3 Polaganje pohodne toplotne izolacije ................................................................. 13

4.3.4 Zaključni sloj ravne strehe ................................................................................. 14

5 LABORATORIJSKI PREIZKUSI ................................................................................... 16

5.1 Vzorčenje ................................................................................................................... 16

5.2 Izdelava vzorca v delavnici. ...................................................................................... 17

5.3 Priprava vzorcev za natezni test ................................................................................ 17

5.4 Rezultati testiranja ..................................................................................................... 18

5.4.1 Izmerjene povprečne vrednosti nateznih testov ................................................. 18

5.4.2 Rezultati ............................................................................................................. 21

5.4.3 Komentar ............................................................................................................ 33

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 34

7 LITERATURA ................................................................................................................. 35

VII

KAZALO SLIK

Slika 1: Vidne posledice zamakanja v notranjosti hale .............................................................. 4

Slika 2: Primera teleskopskih sider. ......................................................................................... 10

Slika 3: Premaknjen odtok ....................................................................................................... 12

Slika 4: Toplotna izolacija ........................................................................................................ 12

Slika 5: Sestava membrane EPDM-Resitrix MB ..................................................................... 14

Slika 6: Aparat Zwick/Roell ..................................................................................................... 16

Slika 7: Vzorec izdelan v delavnici .......................................................................................... 17

Slika 8: Vzorci hidroizolacije ................................................................................................... 18

Slika 9: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev prečno pri -5°C. .............................. 21

Slika 10: Primerjava deformacije pri pretrgu starih in novih vzorcev prečno pri -5˘C. ........... 21

Slika 11: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, prečno pri temperaturi -5 °C. . 22

Slika 12: Delovni diagram F/Δl pretrgu na starem vzorcu, prečno pri temperaturi -5 °C. ...... 22

Slika 13: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev vzdolžno pri -5°C. ........................ 23

Slika 14: Primerjava deformacije pri pretrgu starih in novih vzorcev vzdolžno pri -5˘C. ....... 23

Slika 15: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, vzdolžno pri temperaturi -5 °C.

.................................................................................................................................................. 24

Slika 16: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na starem vzorcu, vzdolžno pri temperaturi -5 °C.

.................................................................................................................................................. 24

Slika 17: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev prečno pri 20°C. ........................... 25

Slika 18: Primerjava deformacije pri pretrgu starih in novih vzorcev prečno pri 20˘C. .......... 25

Slika 19: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, prečno pri temperaturi 20 °C. 26

Slika 20: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na starem vzorcu, prečno pri temperaturi 20 °C. 26

Slika 21: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev vzdolžno pri 20°C. ....................... 27

Slika 22: Primerjava deformacije pri pretrgu starih in novih vzorcev vzdolžno pri 20˘C. ...... 27

Slika 23: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, vzdolžno pri temperaturi 20 °C.

.................................................................................................................................................. 28

Slika 24: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na starem vzorcu, vzdolžno pri temperaturi 20 °C.

.................................................................................................................................................. 28

Slika 25: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev prečno pri 60°C. ........................... 29

Slika 26: Primerjava deformacije pri pretrgu starih in novih vzorcev prečno pri 60˘C. .......... 29

Slika 27: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, prečno pri temperaturi 60 °C. 30

Slika 28: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na starem vzorcu, prečno pri temperaturi 60 °C. 30

Slika 29: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev vzdolžno pri 60°C. ....................... 31

Slika 30: Primerjava deformacije pri pretrgu starih in novih vzorcev vzdolžno pri 60˘C. ...... 31


.................................................................................................................................................. 32

VIII


.................................................................................................................................................. 32

IX

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Vzorec s strehe prečno pri -5°C. ...................................................................... 18

Preglednica 2: Vzorec iz delavnice prečno pri -5°C. ............................................................... 18

Preglednica 3: Vzorec s strehe vzdolžno pri -5°C. ................................................................... 19

Preglednica 4: Vzorec iz delavnice vzdolžno pri -5°C............................................................. 19

Preglednica 5: Vzorec s strehe prečno pri 20°C. ...................................................................... 19

Preglednica 6: Vzorec iz delavnice prečno pri 20°C. ............................................................... 19

Preglednica 7: Vzorec s strehe vzdolžno pri 20°C. .................................................................. 19

Preglednica 8: Vzorec iz delavnice vzdolžno pri 20°C. ........................................................... 19

Preglednica 9: Vzorec s strehe prečno pri 60°C. ...................................................................... 20

Preglednica 10: Vzorec iz delavnice prečno pri 60°C. ............................................................. 20

Preglednica 11: Vzorec s strehe vzdolžno pri 60°C. ................................................................ 20

Preglednica 12: Vzorec iz delavnice vzdolžno pri 60°C. ......................................................... 20

X

UPORABLJENI SIMBOLI

λ – Toplotna prevodnost

d – Debelina toplotne izolacije

XI

UPORABLJENE KRATICE

TPE – Termoplastični elastomer

EPDM – Ethylene Propylene Diene Monomer

EPS – Extracellular Polymeric Substances

PVC – Polyvinyl Chloride

TPO – Thermoplastic polyolefin

FLL – Forschungsgesellschaft Landschaftsentwicklung Landschaftsbau e.V.

1

1 UVOD

1.1 Splošno o strehah

Streha predstavlja zgornji zaključek stavbe. Njen namen je, da varuje stavbo pred zunanjimi

vplivi. Izvedena mora biti tehnično pravilno in prilagojena okolici. Izvedba strehe ima zelo

velik vpliv na končno podobo objekta - zunanjo podobo in vrsto (stanovanjska stavba,

poslovna stavba, industrijska stavba). Bistven pri strehi je material za kritino, barva in oblika

strehe, ter velikost in način vgradnje. Strešne površine so zaradi odtekanja vode bolj ali manj

nagnjene. Naklon je odvisen od izbire krovnega materiala. Gostejši, kot je ta položnejša je

lahko streha in obratno. Elementi strehe so: kap, sleme, greben, globel, delni greben in

stečišče.

Oblika strehe in njen naklon sta odvisna od:

vrste kritine in načina vgrajevanja

od okolja

od vremenskih pogojev

Glede na naklon ločimo:

ravne strehe

položne strehe

strme strehe

Konstrukcija strehe je lahko lesena, betonska ali jeklena. Pri leseni konstrukciji se obtežbe v

glavnem prenašajo na nosilno konstrukcijo, ki leži pravokotno na vzdolžno smer objekta,

naslonjena na zunanje nosilne zidove. Pri nekaterih konstrukcijah je predviden tudi veznik, ki

je lahko podprt z vmesnim nosilnim zidom (obtežba na betonski plošči). Konstrukcija je

običajno narejena iz masivnega lesa kvadratnih oblik. Posamezni deli konstrukcije so med

seboj vezani z žičniki, mozniki, skobami,… Deli konstrukcije glede na svoj namen in

dimenzije so: lege, špirovci, sohe, škarje, goltnik…

Armiranobetonske plošče so osnova za položne nagnjene in ravne strehe. Armiranobetonski

nosilci in skeletni sistemi montažnih zgradb za industrijo, pa so v kombinaciji s sekundarnimi

konstrukcijami (les, kovina), primerni za strehe večjih razponov in manjših naklonov.

Kritina predstavlja zgornjo površino strehe, ta pa prekriva nosilno konstrukcijo. Le redko sta

konstrukcija in kritina eno. (Seliškar Niko, Stavbarstvo poglavje strehe list 1-47 Ljubljana

1997)

2

1.2 Ravne strehe

Za ravne strehe opredeljujemo strehe z naklonom do 5°. To je najzahtevnejša oblika streh,

njena funkcija pa je še vedno preprečevanje vdiranja padavin v notranjost stavbe. Ravne

strehe so bolj pogoste v urbanem okolju in na industrijskih halah. (Kemperle 2012, str. 15)

Za izdelavo ravne strehe je, poleg lesenega opaža na katerikoli konstrukciji, najbolj primerna

armiranobetonska konstrukcija. S tem je izpolnjena zahteva po trdi in ravni podlagi. Tudi

konstrukcija je tako že lahko izdelana v primernem minimalnem naklonu, čeprav je bolj

običajna izdelava naklonskega betona.

Pri ravni strehi je odvodnjavanje urejeno s točkastimi odtoki na sredini zgradbe (topli odtoki),

občasno pa so odtoki speljani skozi atiko. Ravna streha je torej sistem plitvih lijakov. V

prerezu je ravna streha neke vrste bazen, ki ima na robovih na vrh zavihano plast

hidroizolacije (obrobe). Od vseh slojev mora imeti streha nagnjeno proti odtokom le

hidroizolacijo in seveda zgornjo površino pri pohodnih strehah. Ravna streha je podvržena

izrazitemu toplotnemu delovanju zato mora vsebovati tudi toplotnoizolacijski sloj. Ker je

toplotno delovanje betonske podlage drugačno, kot pri hidroizolaciji in drugih slojih strehe,

med njimi ne sme biti stalne močne povezave. Zaradi tega je potrebno ravno streho izvesti z

veliko pomožnimi sloji. Tudi sama plošča je pogosto dilatirana (ločena) od podpor v obliki

drsnih ležišč. (Brezar Vladimir, Stavbarstvo str. 96-114 Maribor 1995)

Vodotesno izvedbo ravne strehe dosežemo z uporabo sodobnih materialov, pri katerih moramo

še posebej paziti na njihovo pravilno vgradnjo, kajti pri neustrezni izvedbi, predvsem detajlov,

ravne strehe lahko pride do zamakanja v konstrukcijo stavbnega objekta. Poskrbeti je

potrebno za izvedbo plasti za izenačevanje parnega tlaka, ki poskrbi za odvajanje manjših

količin vlage iz nosilne plošče v zunanji zrak in za parno zaporo, ki zagotavlja tesnjenje proti

dvigajoči se vlagi.

Potrebno je vgraditi tudi plast toplotne izolacije, ki varuje strop najvišjega nadstropja pred

uhajanjem toplote pozimi in prevelikim toplotnim vplivom poleti. (Kemperle 2012, str. 15)

Glede na način izvedbe zgornjega ustroja ločimo pohodne in nepohodne ravne strehe.

Pohodne ravne strehe so namenjene za rekreacijo, razgledne ploščadi, pristajalne ploščadi za

helikopterje,… Zaščitene morajo biti z ustrezno varovalno ograjo in lahko dostopne. Pri

nepohodnih strehah je običajno zaključni sloj le zaključna hidroizolacija odporna na UV

sevanje, ki pa je lahko zaščitena tudi s prodom. Nepohodne strehe so dostopne le

vzdrževalcem. . (Brezar Vladimir, Stavbarstvo str. 96-114 Maribor 1995)

3

S stališča gradbene fizike delimo toplotno zaščitene ravne strehe v osnovi na hladne in tople

strehe.

Pri hladni ravni strehi je nad slojem toplotne izolacije zračni sloj zadostne višine, najmanj 10

cm. Ta sloj služi kot dodatna zaščita toplotni izolaciji za odvajanje vgrajene vlage, ugoden

vpliv na potek difuzije vodne pare skozi konstrukcijo. Sistem take ravne strehe mora

vključevati vstopne in izstopne zračne odprtine dovolj velikega skupnega preseka (vsaj 1/500

površine strehe). Nad zračnim slojem se nahaja podkonstrukcija za vgradnjo hidroizolacije.

(Tomšič 2006, str. 7)

Pri topli strehi ločimo več načinov izvedbe. V osnovnem načinu si od spodaj navzgor sledijo

nosilna konstrukcija, parna zapora, toplotna izolacija in hidroizolacija. V tem primeru je

hidroizolacija izpostavljena opaznim temperaturnim obremenitvam. Za zaščito toplotne

izolacije je pomen pravilne izvedbe parne zapore tu precej večji kot pri hladni strehi.

Obrnjena ravna streha je tip ravne strehe pri kateri je toplotna izolacija nameščena nad

hidroizolacijo, kar praktično izniči nevarnost deformacij hidroizolacije zaradi temperaturnih

vplivov iz zunanjega okolja. Hidroizolacija opravlja funkcijo parne zapore. Med toplotno

izolacijo in zaključnim slojem se namesti ločilni sloj npr. geotekstilni filc. Zaključni sloj lahko

predstavlja nasutje proda, ki zagotavlja zaščito pred UV sevanjem in vetrom. Material za

toplotno zaščito mora biti v tem primeru odporen na vlago, npr. ekstrudirani polistiren ali

penjeno steklo, ki se vgrajuje enoslojno.

Poznamo pa še tako imenovane plus strehe, ki se izvedejo kot osnovna varianta ravne tople

strehe z vsemi pripadajočimi sloji, nad hidroizolacijo pa se vgradi dodatna plast toplotne

zaščite in zaključni sloj, tako kot pri obrnjeni strehi. (Tomšič 2006, str. 7)

V zadnjih 25 letih so materiali, kakor tudi načini izvedbe ravne strehe zelo napredovali.

Veliko pozornosti se polaga na izvedbo detailov pri zaključkih ravnih streh, obdelavi prebojev

in na sestavo ravne strehe. (Na streho moramo dati vse sloje v zadostni debelini, da

zagotovimo funkcionalno streho, pri tem pa moramo paziti, da so materiali med sabo

kompatibilni.) Proizvajalci hidroizolacij sedaj nudijo v svojem asortimanu številne strojno

proizvedene strešne dodatke s katerimi lahko krovci hitro in zanesljivo izvedejo zaključke.

Proizvajalci kritin vlagajo tudi v svoje krovce, saj jih seznanjajo s svojimi novostmi na

izobraževanjih in praktičnih delavnicah.

4

1.3 Opredelitev problema

Industrijska hala, ki se nahaja v Celovcu je bila zgrajena pred 25 leti. Ravno streho so takrat

prekrili s PVC-P-folijo, debeline 1,2 mm. Streha je pričela puščati, vendar vzrokov za

zamakanje niso odkrili, zato so problem poskusili rešiti s preplastitvijo celotne kritine. PVC-P

folijo so preplastili s poliuretansko hidroizolacijo, s čimer pa niso podaljšali življenjske dobe

kritine, saj je zaradi različnih raztezkov materialov prišlo do pokanja in odstopanja

poliuretanskega premaza. V raziskavi smo se osredotočili na odpornost sestavljene kritine na

natezno silo v vzdolžni in prečni smeri, ki smo jo testirali s trgalno napravo Zwick/Roell.

Uporabili smo vzorec s 25 let stare strehe, za primerjavo pa smo vzeli 20 dni stari vzorec, ki

smo ga napravili v delavnici. S testiranjem smo ugotovili primernost tako sestavljene

hidroizolacije za sanacijo ravne strehe.

V diplomskem delu smo predlagali sanacijo strehe, v obsegu 1075 m2, ki zaradi poškodb

strehe že več let pušča. Posledice zamakanja so dobro vidne v notranjosti hale na stropu in na

stenah odpada omet. Težavo pri zatesnitvi strehe in polaganju kritine na tem mestu

predstavljajo predvsem številne instalacije, hladilni sistemi in pohodne poti.

Slika 1: Vidne posledice zamakanja v notranjosti hale

1.4 Cilj diplomske naloge

Cilj diplome je predstaviti potek pravilne sanacije ravne tople strehe v osnovnem načinu na

primeru hale v Celovcu.

Z laboratorijskimi preiskavami želimo prikazati, da je za izbor sanacije, nujno potrebna

pravilna izbira kompatibilnih izolacijskih materialov. Zelo važen podatek je, da so izbrani

5

materiali inertni na vpliv staranja. Naša hipoteza je, da so materiali na bazi EPDM bistveno

bolj odporni na vpliv staranja kot tisti na bazi PVC-P. Prav tako kompatibilnost le-teh z

bitumnom ni vprašljiva.

6

2 SPLOŠNO O PVC

PVC spada med umetne mase, ki so sintetični organski materiali. Sintetično proizvedeni

materiali nastanejo iz snovi, ki tvorijo kemično reakcijo iz katere nastane nov material. Le-ta

ima svoje kemične in fizikalne lastnosti. Umetne mase opredeljujemo kot organski material

saj je sestavljen iz ogljikovodikov in ima nekatere značilnosti naravnih proizvodov.

(Linortner, Loidl & Pfob 1996, str. 178)

2.1 Vrste umetnih mas

Umetne mase delimo na tri glavne skupine (odvisno od strukture makromolekule):

- Termoplasti (sem spadajo PVC – P in TPO folije)

- Elastomeri (sem spadajo EPDM folije)

- Duroplasti (niso primerni za ravne strehe)

2.1.1 Lastnosti termoplastov

Molekule termoplastov so medsebojno prepletene in povezane, ter so pri sobni temperaturi

čvrste. Pri segrevanju na 60 do 80°C postanejo verige molekul medsebojno pomične, zato

postane umetna masa mehka in jo lahko oblikujemo. Pri temperaturi od 150 do 200°C

postanejo termoplasti plastično tekoči, pri višjih temperaturah se verige molekul ločijo in

plastična masa se pretrga. Termoplaste lahko varimo z vročim zrakom, jih lijemo, penimo in

topimo, niso odporni na benzole in nekatere redke koncentrirane kisline. (Linortner, Loidl &

Pfob 1996, str. 179)

2.1.2 Mehčalci termoplastov

S pomočjo mehčalcev, še posebej pri PVC, naredimo umetno maso bolj ali manj mehko in

elastično. Ločimo zunanje in notranje mehčanje. Pri pogosteje uporabljenem zunanjem

mehčanju PVC-ja se manj-hlapne tekočine vmešajo v umetno maso. Mehčalec zmanjšuje

molekularne sile vezi makromolekul, pri čemer stopnjo mehkosti lahko prilagajamo. Manj-

hlapne tekočine počasi izhlapevajo in PVC postane tog in trd. (Linortner, Loidl & Pfob 1996,

str. 179)

7

O notranjem mehčanju govorimo pri polimerizaciji kjer trda komponenta z elastično

polimerizira v mehko komponento (nastane kopolimer). S tem postopkom in tvorjenjem graft

polimerov se razmik med verigami molekul poveča, kar povzroči zmanjšano togost PVC.

(Linortner, Loidl & Pfob 1996, str. 179)

2.1.3 PVC-P strešne folije

PVC-P strešne folije so ponujene v različnih izvedbah, zaradi različnih ojačitev imajo občutno

izboljšane lastnosti:

- Trdnost

- Razteznost

- Toplotno raztezanje

- Oblikovno stabilnost

- Prilagodljivost materiala za oblikovanje

Praviloma so sestavljene iz 55 – 65 % PVC-ja, 30 – 40 % mehčalca in do maksimalno 15 %

dodatkov (termostabilizatorji in protipožarne snovi) (Bauder 2008, str. 1) Od dodatkov je tudi

odvisno ali ima folija FLL certifikat, kar pomeni, da je koreninsko odporna.

Proizvajalci PVC-P strešnih folij svoje izdelke proizvajajo v različnih barvah, širinah in

debelinah. Na tržišču se pojavljajo standardne širine od 1,5 do 2,1 m, ter debeline od 1,5 do

2,4 mm. Ostale širine dobimo z rezanjem oz. varjenjem folije. Prav tako nekateri proizvajalci

ločujejo folije glede na vrsto pritrditve na streho (mehansko ali obteženo).

8

3 UPORABA PVC-P V IZOLATERSKI STROKI

3.1 Parna zapora

Ustrezna sestava konstrukcijskih sklopov s pravilno izbiro materialov in s pravilnim

položajem zaščitnih in dodatnih slojev v konstrukcijskem sklopu, poskrbi za pravilen prehod

vodne pare oziroma difuzijo vodne pare skozi različne tipe strehe v obdobju, ko obstaja

razlika med parnima tlakoma na eni in drugi strani sistema.

Ni priporočljivo, da v strešnih sistemih prihaja do kondenza, če pa se to zgodi, morajo biti

ustvarjeni pogoji za izsuševanje nastale vlage iz konstrukcije. Količina kondenza nikoli ne

sme biti prekomerna, saj lahko bistveno vpliva na poslabšanje funkcije materialov ter na

njihovo prehitro staranje. Navlaženim materialom se zviša toplotna prevodnost in s tem

zmanjša toplotni upor. Nekateri materiali pod vplivom vlage izgubijo trdnost in razpadajo.

(Jordan 2007, str. 38)

Zahteva je, da se na nosilno ploščo pred polaganjem toplotne izolacije položi parna zapora, ki

preprečuje prehajanje vlage iz notranjosti objekta v toplotno izolacijo.

V uporabi so najpogosteje PVC in bitumenske parne zapore. PVC parne zapore so cenejše in

hitreje jih lahko položimo. Primerne so za ravne površine, kjer ni veliko prebojev. Stiki med

trakovi morajo biti tesnjeni, kakor tudi zaključki na atiki in prebojih. Izjema je nizka atika kjer

povlečemo parno zaporo do vrha atike in jo zaključimo na zunanjem robu venca. Na strehi s

takšno parno zaporo se kritina ne pritrjuje mehansko, saj bi s tem PVC poškodovali in ne bi

opravljal funkcije parne zapore. Namesto tega jo obtežimo s pranim prodom ali s drugo

obtežitvijo.

Pri mehanski pritrditvi kritine na streho, zahtevnejših strehah, kjer je veliko prebojev, kupol,

raznih nosilcev, zračnikov, ipd., uporabljamo bitumenske parne zapore. Razlog zato je, da pri

večjih prebojih (kupole, …) bitumensko parno zaporo privarimo na rob preboja, kar je

zanesljivejše kot lepljenje, ki ga uporabimo pri PVC-jih. Pri manjših prebojih (sidra, …) pa

bitumenska smola tesno obda sidro. Nanaša se v dveh fazah.

Najprej nanesemo bitumenski premaz. Površina nanosa mora biti zadostno suha, trdna, brez

prahu, ravna ter zaprta brez segregiranih mest in izboklin. (Fragmat hidroizolacije navodila za

projektiranje in vzdrževanje, str. 15). Po nanosu se mora premaz povsem posušiti, vendar ne

sme biti dalj časa izpostavljen vremenskim vplivom saj izgubi sposobnost lepljenja.

Povprečna poraba bitumenskega premaza je 0,3 do 0,5 l/m². Priporoča se dvakratni nanos, s

9

čimer dosežemo boljše penetriranje v podlago in s tem boljši oprijem. (Fragmat hidroizolacije

navodila za projektiranje in vzdrževanje, str. 15)

Temu sledi druga faza, vgrajevanje trakov bitumenske parne zapore. Polaganje pričnemo na

najnižji točki strehe, tako da trak najprej v celoti razvijemo, nato ga zvijemo nazaj do polovice

in pričnemo z varjenjem- segrevanjem z odprtim ognjem, pri čemer moramo paziti, da ne

poškodujemo parne zapore. Ko zvarimo prvo polovico ponovimo postopek še za drugo

polovico. Ta postopek ponavljamo dokler ni pokrita celotna površina. Parno zaporo na

vertikalnih površinah moramo pritrditi po celotni površini in pri tem kratkotrajno povzročiti

dodaten pritisk na podlago, da se parna zapora dobro sprime s podlago. Za horizontalne

podlage, pri katerih ne nastopajo pritiski talne vode ali druge dodatne napetosti, kot tudi za

podlage lesenega opaža ali podobno, pa privarimo le delno na podlago. S tem načinom

omogočimo prilagajanje hidroizolacijske membrane- parne zapore raznim delovanjem

podlage in izenačevanje morebitnih razlik v parnih tlakih.

Iz horizontale v vertikalo izvedemo blagi prehod pri čemer se poslužujemo uporabe EPS

kotne letve. S pomočjo kotne letve ublažimo oster 90° prehod parne zapore tako, da izvedemo

dvakratni prehod pod kotom 45°. Preklope še posebej dobro in natančno privarimo.

(Fragmat hidroizolacije navodila za projektiranje in vzdrževanje, str. 16)

3.2 Hidroizolacija

Hidroizolacije iz PVC-P membrane se polaga enoslojno, kjer trakove medseboj varimo z

vročim zrakom. Temperatura varjenja je odvisna od temperature okolja in hitrosti s katero

varimo. Ta znaša med 480 – 580 °C. Širina varjenega preklopa je pri prosto položenih

trakovih minimalno 4 cm, pri mehanski pritrditvi PVC-P folije pa minimalno 10 cm. Paziti

moramo, da med slojem, ki ni kompatibilen s PVC-P membrano, kot je bitumen ali EPS

položimo ločilni sloj, običajno je to geotekstilni filc.

Glede na način prevzemanja vetrne obremenitve na nosilno podlago ločimo obtežene,

prilepljene in mehansko pritrjene strehe. Obtežena streha predstavlja sistem, pri katerem so

sloji ravne strehe pripeti na podlago z obtežitvijo. To lahko predstavlja nasutje proda, ustrezne

granulacije, npr. 16-32 mm, betonske pohodne plošče, za PVC-P folije, ki imajo FLL-

certifikat je možno tudi nasutje humusa za intenzivno oz. ekstenzivno ozelenitev strehe.

Prilepljena streha pa je sistem pri katerem so sloji ravne strehe verižno lepljeni na podlago.

Sistem se uporablja pri sanacijah v zahtevnih pogojih, kjer je potrebna zadostna zvezna

nosilnost podlage.

10

Najpogosteje se uporablja sistem mehansko pritrjene strehe. Podlaga mora v zadostni meri

prevzeti točkovno obremenitev pritrdila s katerim je pripeta PVC-P folija. Vpliv na

pritrjevanje predstavlja vetrna obremenitev, ki je predvsem odvisna od geografske lege in

geometrijske značilnosti objekta. Na podlagi vetrne analize določimo število sidrnih

elementov po posameznih obremenitvenih conah: vogalna, robna, centralna, s katerimi se

PVC- P folija pritrdi na objekt (Obrnjena ozelenjena streha – pogled gradbenega fizika 2008,

str. 35-36).

Slika 2: Primera teleskopskih sider.

11

4 PRIMER IZ PRAKSE

4.1 Splošni opis strehe

Streha je izvedena kot topla ravna streha v sestavi:

Betonska plošča kot nosilna konstrukcija v naklonu 2 % debeline 30 cm.

Na njo je položena toplotna izolacija EPS100 debeline 12 cm na zgornji strani kaširan

z bitumensko folijo in prilepljen s poliuretansko peno na betonsko konstrukcijo brez

parne zapore.

Na kaširan stiropor je položena in prilepljena hidroizolacija iz PVC-P folije 1,2 mm, ki

je bila naknadno preplastena s poliuretansko hidroizolacijo ojačano s poliesterskim

filcem (najverjetneje Kemperol).

4.2 Analiza poškodb

Med pregledovanjem obstoječe kritine z delnim odstranjevanjem na nekaterih mestih smo

opazili zamakanje skozi hidroizolacijo. Naštete napake so glavni vzroki za zamakanje.

Toča je povzročila mehanske poškodbe hidroizolacije po celotni površini strehe.

Med PVC-P membrano in EPS, ki je kaširan z bitumensko lepenko ni bilo ločilnega sloja.

Bitumen in PVC med seboj nista kompatibilna, zato je prišlo do zlepljenja obeh materialov in

posledično stanjšanja PVC-P membrane.

Ob prehodu kritine iz strešne ravnine na atiko je hidroizolacija PVC-P na več mestih

pretrgana in napeta, saj ob atiki hidroizolacija ni bila mehansko pritrjena, kar bi preprečilo

prekomerno napenjanje in posledično pretrganje PVC-P membrane.

Zaradi napetosti hidroizolacije je prišlo tudi do premaknitve litoželeznih odtokov, zaradi tega

voda ni več tekla po odtočni cevi, ampak je tekla ob njej, skozi preboj v 30 cm debeli betonski

plošči, kar je povzročilo zamakanje v notranjosti hale.

12

Slika 3: Premaknjen odtok

Pri podstavkih konstrukcije za inštalacije je prihajalo do razslojevanja PVC-P hidroizolacije

in poliuretanske hidroizolacije ojačane s poliestrskim filcem, tako da je bila med slojema

voda. Postavi se vprašanje o kompatibilnosti materialov ali napak pri izvajanju.

Zaradi zamakanja kritine in odsotnosti parne zapore je bila toplotna izolacija, EPS100, napita

z vodo. To pomeni, da hala ni bila več toplotno izolirana.

Slika 4: Toplotna izolacija

13

4.3 Primer sanacije

Sanacije tako kompleksne strehe se moramo lotiti postopoma po korakih, ki jih prilagajamo

glede številnih zaključkov in zahtevnosti zaključkov na odseku, ki ga želimo sanirati v

delovnem dnevu, saj moramo upoštevati, da je ob zaključku delovnega dne potrebno zaščititi

streho tako, da v objekt ne more vdreti voda ob morebitnih padavinah v času sanacije strehe.

4.3.1 Določitev površine, ki jo lahko saniramo v 1 delovnem dnevu.

Najprej predvidimo površino strehe, ki jo bomo sanirali v tem delovnem dnevu, pri tem

moramo upoštevati tudi preklop s katerim bomo povezali sanirani del strehe s staro, še ne

sanirano, kritino.

Po določitvi površine za sanacijo na tem delu pričnemo z odstranjevanjem obstoječe kritine in

toplotne izolacije. Popolnoma moramo očistiti betonsko ploščo in jo pripraviti na hladni

bitumenski premaz, ki je potreben pred samim polaganjem bitumenske parne zapore.

4.3.2 Polaganje bitumenske parne zapore

Na dobro pripravljeno podlago najprej nanesemo hladen bitumenski predpremaz in ga

pustimo da se posuši. Nanj položimo bitumensko parno zaporo z nosilcem iz aluminjaste

folije, ki ima pretržno silo v vzdolžni smeri 400 N, v prečni pa 300 N (Fragmat navodila za

projektiranje, vgradnjo in vzdrževanje str.11) Bitumensko parno zaporo polagamo tako, da z

odprtim ognjem bitumen varimo na podlago, bitumenske trakove pa med seboj povezujemo z

10 cm širokim preklopom. Parno zaporo bomo zaključevali na zunanjem robu venca atike, saj

ta skupaj z vencem meri samo 50 cm.

Bitumenska parna zapora nam v začetni fazi sanacije strehe lahko služi kot kritina, saj je

delno pohodna in kratkoročno obstojna na vremenske vplive.

4.3.3 Polaganje pohodne toplotne izolacije

Uporabimo toplotno izolacijo stiropor EPS 100 debeline 10 cm, ki ima tehnične lastnosti:

tlačna trdnost pri 10% deformaciji po EN1603 >100%

Dimenzijska stabilnost po EN 1603 ± 0,5%

Dimenzijska stabilnost pri 70°C po EN 1604 <3%

14

Gorljivost po EN 13501-1 kategorija E

Toplotna prevodnost λ po EN 12667 0,036 W/mK

(Fragmat izjava o lastnostih)

Toplotno izolacijo položimo v 2 slojih s skupno debelino 20 cm in λ/d razmerjem 0,0018

W/m²K, saj zaradi nizke atike ne moremo položiti debelejšega sloja. EPS se polaga

planparalelno tako, da prekrijemo stike med ploščami in s tem preprečimo nastanek toplotnih

mostov.

4.3.4 Zaključni sloj ravne strehe

Objekt leži v območju, kjer so pogosta neurja s točo, zato moramo izbrati rešitev, ki bo

odporna proti toči in ima dolgo življenjsko dobo. Zaščita kritine s prodom na tej strehi ni

možna saj zaradi razvejanosti inštalacij in klimatskih naprav horizontalni transport proda ni

mogoč. Za zaključni sloj strehe je potrebno izbrati kritino, ki je trajno elastična, UV obstojna

in odporna na udarce toče.

Dobra izbira za takšno streho je Resitrix MB, ki je kompatibilen material in je sestavljen iz

etilen-propilen-dien-monomera (EPDM) v katerem se nahaja stekleni vložek. Ta sloj je z obeh

strani obdan s termoplastičnim elastomerom (TPE). Na spodnji strani hidroizolacije pa se

nahaja še sloj iz polimer-modificiranega bitumna. (Europäische Technische Zulassung ETA-

06/0174 str. 2-3).

Slika 5: Sestava membrane EPDM-Resitrix MB

(vir: http://www.resitrix.de/en/produktuebersicht/resitrix/resitrix_mb.php)

TPE – Termoplastični

elastomer

EPDM – Etilen-propilen-

dien-monomer

Steklena vlakna

Polimerno modificiran

bitumen

PE – Folija

15

Zaradi komponent iz katerih so sestavljeni in zaradi svoje debeline, od 2,5 do 3,1 mm,

Resitrixi ustrezajo vsem zahtevam za dolgoročno zaščito objekta pred vremenskimi vplivi.

Odpornost materiala Resitrix MB na točo je testiral Švicarski inštitut Vereinigung Kantonaler

Feuerversicherungen VKF AEAI.

Kritino kot je Resitrix MB moramo mehansko pritrditi v betonsko ploščo. Pri tem morajo biti

sidrni vijaki v razmaku minimalno 30 cm. Trakovi se med seboj varijo z vročim zrakom, pri

temperaturi 480 °C, ob optimalni temperaturi okolice (15-25°C). Minimalni preklop med

trakovi mora znašati 10 cm. Kritino moramo položiti v bazenskem načinu. To pomeni, da

folijo ob robovih strehe dobro pritrdimo, s pomočjo pritrdilne letve, ki je pričvrščena na

podlago z najmanj 3 sidri na m'. Na atiko nato posebej prilepimo kritino in jo na vencu

dodatno pričvrstimo in zaščitimo s pločevinasto kapo. Da streho zaključimo in zagotovimo

njeno vodotesnost, moramo folijo na atiki zavariti čez pritrdilno letev, na robu strehe.

16

5 LABORATORIJSKI PREIZKUSI

V laboratoriju smo opravili natezne teste vzorcev na aparatu Zwick/Roell. Testirali smo

maksimalno silo pri pretrgu in deformacijo pri pretrgu, za PVC-P folijo, preplasteno s

poliuretansko hidroizolacijo.

Slika 6: Aparat Zwick/Roell

5.1 Vzorčenje

Vzorec dimenzij 75 x 75 cm in povprečne debeline 5,6 mm smo vzeli s 25 let stare kritine in

ga poimenovali vzorec A. Sestavljen je iz 3 slojev:

- Bitumenska folija, ki se je zlepila s PVC-P membrano

- PVC-P folija debeline 1,2 mm

- Poliuretanska hidroizolacija ojačana s tkanino iz steklenih vlaken

Vzorec A je bil vzet na bolj izpostavljenem mestu, kar se vidi po stopnji obrabljenosti.

Kontrolni vzorec (vzorec B) smo izdelali v delavnici 20 dni pred testiranjem vzorcev.

17

5.2 Izdelava vzorca v delavnici.

V delavnici smo izdelali vzorec dimenzij 50 x 100 cm. Pri izdelavi smo uporabili PVC-P

membrano, dvo komponentno poliuretansko hidroizolacijo Kemperol 2K PUR in ojačitveno

tkanino iz steklenih vlaken. Za delovni pult smo uporabili ploščo stiroporja dimenzij 50 x 100

cm, na katerega smo položili PVC-P membrano.

Komponenti poliuretanske hidroizolacije smo skupaj mešali 2 minuti, nato pa na PVC-P

membrano nanesli 1 sloj, v katerega smo položili ojačitveno tkanino. Čez tkanino smo prelili

zaključni sloj in pustili 12 ur, da se je poliuretan strdil. Vzorec nima enakomerne debeline, v

povprečju pa znaša 3,3 mm.

Slika 7: Vzorec izdelan v delavnici

5.3 Priprava vzorcev za natezni test

Vzorce smo izrezali ročno z uporabo kovinske šablone in modelarskega noža. Narezali smo

po 5 trakov v prečni in vzdolžni smeri iz novega in starega vzorca za preizkus pri 20 °C in

nato še za vsakega po 3 trakove za preizkus pri -5 °C in 60 °C.

Trakovi so merili v dolžino 32 cm in v širino 5 cm. Označili smo jih na začetku in na koncu

merilne dolžine v razmaku 20 cm s srebrno odsevno folijo, ki je potrebna zaradi optičnih

senzorjev na ekstenzometru.

18

Slika 8: Vzorci hidroizolacije

5.4 Rezultati testiranja

Rezultati laboratorijskih preiskav, ki so podani v preglednicah od 1 do 12.

5.4.1 Izmerjene povprečne vrednosti nateznih testov

Vzorci prečno pri -5°C.

Primerjava rezultatov srednjih vrednosti.

Preglednica 1: Vzorec s strehe prečno pri -5°C.

Preglednica 2: Vzorec iz delavnice prečno pri -5°C.

Sila pri pretrgu Deformacija pri pretrgu

Srednja vrednost 1476,81 N 4,02 %



19

Vzorci vzdolžno pri -5°C.


Preglednica 3: Vzorec s strehe vzdolžno pri -5°C.

Preglednica 4: Vzorec iz delavnice vzdolžno pri -5°C.

Vzorci prečno pri 20°C

Primerjava rezultatov srednjih vrednosti

Preglednica 5: Vzorec s strehe prečno pri 20°C.

Preglednica 6: Vzorec iz delavnice prečno pri 20°C.

Vzorci vzdolžno pri 20°C.


Preglednica 7: Vzorec s strehe vzdolžno pri 20°C.

Preglednica 8: Vzorec iz delavnice vzdolžno pri 20°C.













20

Vzorci prečno pri 60°C.


Preglednica 9: Vzorec s strehe prečno pri 60°C.

Preglednica 10: Vzorec iz delavnice prečno pri 60°C.

Vzorci vzdolžno pri 60°C

Primerjava rezultatov srednjih vrednosti

Preglednica 11: Vzorec s strehe vzdolžno pri 60°C.

Preglednica 12: Vzorec iz delavnice vzdolžno pri 60°C.









21

5.4.2 Rezultati

Rezultati laboratorijskega preizkušanja podani grafično na delovnih diagramih in grafikonih

od 1 do 24.

Slika 9: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev prečno pri -5°C.

Slika 10: Primerjava deformacije pri pretrgu starih in novih vzorcev

prečno pri -5˘C.

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

Novi Stari

Pre

tržn

a si

la v

N

Pretržna sila prečno pri -5°C

0

5

10

15

20

25

Novi Stari

Def

orm

acij

a v %

Deformacija prečno pri -5°C

22

Slika 11: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, prečno pri temperaturi -5 °C.

Slika 12: Delovni diagram F/Δl pretrgu na starem vzorcu, prečno pri temperaturi -5 °C.

23

Slika 13: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev vzdolžno pri -5°C.


vzdolžno pri -5˘C.

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

Novi Stari

Pre

tržn

a si

la v

N

Pretržna sila vzdolžno pri -5°C

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Novi Stari

Def

orm

acij

a v %

Deformacija vzdolžno pri -5°C

24

Slika 15: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, vzdolžno pri temperaturi -5 °C.

Slika 16: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na starem vzorcu, vzdolžno pri temperaturi -5 °C.

25

Slika 17: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev prečno pri 20°C.


prečno pri 20˘C.

Pri testiranju deformacije v prečni smeri, pri 20°C je prišlo pri starih vzorcih do

nepričakovane napake (vzorec se je med testiranjem poškodoval), zaradi tega so v rezultatih

prikazane le vrednosti štirih vzorcev.

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

Novi Stari

Pre

tržn

a si

la v

N

Pretržna sila prečno pri 20°C

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Novi Stari

Def

orm

acij

a v %

Deformacija prečno pri 20°C

26

Slika 19: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, prečno pri temperaturi 20 °C.

Slika 20: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na starem vzorcu, prečno pri temperaturi 20 °C.

27

Slika 21: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev vzdolžno pri 20°C.


vzdolžno pri 20˘C.

0

500

1000

1500

2000

2500

Novi Stari

Pre

tržn

a si

la v

N

Pretržna sila vzdolžno pri 20°C

0

5

10

15

20

25

30

Novi Stari

Def

orm

acij

a v %

Deformacija vzdolžno pri 20°C

28



0 5 10 15 20 25 0

200

400

600

800

1000

1200

Strain in %

Fo

rce

in

N

29

Slika 25: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev prečno pri 60°C.


prečno pri 60˘C.

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

Novi Stari

Pre

tržn

a si

la v

N

Pretržna sila prečno pri 60°C

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Novi Stari

Def

orm

acij

a v %

Deformacija prečno pri 60°C

30

Slika 27: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na novem vzorcu, prečno pri temperaturi 60 °C.

Slika 28: Delovni diagram F/Δl pri pretrgu na starem vzorcu, prečno pri temperaturi 60 °C.

31

Slika 29: Primerjava pretržne sile starih in novih vzorcev vzdolžno pri 60°C.


vzdolžno pri 60˘C.

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

Novi Stari

Pre

tržn

a si

la v

N

Pretržna sila vzdolžno pri 60°C

0

5

10

15

20

25

30

Novi Stari

Def

orm

acij

a v %

Deformacija vzdolžno pri 60°C

32



33

5.4.3 Komentar

a. Vzorec testiran pri -5°C

Pretržna sila starega vzorca v prečni smeri se je nasproti novemu vzorcu zmanjšala za 47,91

%.

Deformacija ob pretrgu starega vzorca v prečni smeri se je nasproti novemu zmanjšala za

80,16 %.

Pretržna sila starega vzorca v vzdolžni smeri se je nasproti novemu vzorcu zmanjšala za

71,49 %.

Deformacija ob pretrgu starega vzorca v vzdolžni smeri se je nasproti novemu zmanjšala za

91,3 %.

b. Vzorec testiran pri 20°C


%.

Deformacija ob pretrgu starega vzorca v prečni smeri se je nasproti novemu povečala za

29,64 %.


44,38 %.

Deformacija ob pretrgu starega vzorca v vzdolžni smeri se je nasproti novemu povečala za

27,38 %.

c. Vzorec testiran pri 60°C


%.

Deformacija ob pretrgu starega vzorca v prečni smeri se je nasproti novemu povečala za

80,82 %.


71,17 %.

Deformacija ob pretrgu starega vzorca v vzdolžni smeri se je nasproti novemu povečala za

31,54 %.

34

6 ZAKLJUČEK

Z laboratorijskimi preiskavami smo potrdili hipotezo. Material na bazi EPDM, ki je bil izbran

za sanacijo je izpolnil pričakovanja v smislu kvalitete in obstojnosti.

V diplomskem delu smo ugotavljali degradacijo materiala na 25 let stari strehi. Preizkus

kvalitete nove in stare hidroizolacijske membrane je pokazal precejšne zmanjšanje pretržne

sile pri starih vzorcih. Velik vpliv na maksimalno pretržno silo in deformacijo pri pretrgu nove

in stare membrane ima temperatura okolja, ker se z njo spreminja tudi temperatura membrane.

Pri nizki temperaturi, -5 °C, je pretržna sila višja kot pri 20 °C in 60 °C, vendar je deformacija

pri pretrgu nižja. To se predvsem pozna pri vzorcu stare membrane, saj je povprečna

deformacija pri -5 °C prečno 4,02 %, vzdolžno pa samo 1,42 %. Pri višji temperaturi se zniža

sila pri pretrgu, znatno pa se poveča deformacija pri pretrgu in je precej višja kot pri novem

vzorcu. S starostjo so se precej zmanjšale pretržne sile kritine, vendar ne toliko, da bi bili

vzrok za nastale poškodbe.

Pri obravnavani strehi se je izpostavilo več pomanjkljivosti, ki veljajo na splošno za ravne

strehe. Poleg ustrezne izbire materiala je potrebno ta material tudi pravilno vgraditi, pri tem

igrata pomembno vlogo poleg izvajalca tudi projektni vodja in nadzorni organ. Prav tako pa je

potrebno na že postavljeni strehi opravljati redne preglede in vzdrževalna dela. Čeprav

življenjske dobe kritine s tem ne moremo podaljšati, pa zmanjšamo možnosti za nastanek

poškodb in zagotovimo njeno pravilno delovanje.

35

7 LITERATURA

Bauder EG-Sicherheitsdatenblatt (91/155/EWG) 2008, Dostopno na:

http://www.bauder.de/fileadmin/data/downloads/flachdach/fd-

sicherheitsdatenblaetter/BauderTHERMOFOL_D_Sicherheitsdatenblatt_0612_DE.pdf

[21.3.2016].

Brezar, V 1995, Stavbarstvo, Založniška dejavnost Fakultete za gradbeništvo, Maribor.

Cash, CG 2003, Roofing failures, Spon, London.

EPDM roofing handbook, Conservation Technology. Dostopno na:

http://www.conservationtechnology.com/documents/EPDMRoofingHandbook0408.pdf

[21.3.2016].

Europäische Technische Zulassung ETA-06/0174.

Gränne, F, Björk, F & Noreng, K 2003, Wind load resistance tests of heat-welded joints

between roofing felt and sheet metal flashings, Construction and Building Materials, no.

17, str. 319–324.

Gränne, F & Björk, F 2000, Joints between roofing felt and sheet metal flashings – short-

and long-term tests, Construction and Building Materials, no. 14, str. 375–383.

Jordan, S 2007, Problematika streh, Gradbenik Strehe & Kritine, vol. 11, št. 1–2, str. 38–

39.

Kemperle, E 2012, Hidroizolacije ravnih streh, Gradbenik, vol. 16, št. 2, str. 15–19.

Kunič, R & Podobnikar, J 2011, Fragmat Hidroizolacije Navodila za projektiranje,

vgradnjo in vzdrževanje, Ljubljana.

Linortner, B, Loidl, F & Pfob, A 1996, Der Dachdecker, Trauner-Druck, Linz.

Obrnjena ozelenjena streha – pogled gradbenega fizika, Gradbenik 2008 Strehe &

Kritine, vol. 12, št. 4, str. 30–37.

Ramachandran, VS, Paroli, RM, Beaudoin, JJ & Delgado, AH 2002, Roofing Materials,

Handbook of Thermal Analysis of Construction Materials, str. 611–632.

Roofing Material Specifications and Details, Bitec, Bitumen Technology™. Dostopno na:

http://www.bi-tec.com/PDF_FILES/SpecBook6.pdf [21.3.2016].

Seliškar N 1997, Stavbarstvo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

36

Tehnične Informacije Sikaplan® G, Strešna folija za mehansko pritrjene strehe, Sika,

Dostopno na: svn.sika.com/dms/getdocument.get/8446397d-b64d-3b8b-8e50-

c2552ec725ea/SB%20Sikaplan%20G.pdf [21.3.2016].

Tehnični list/16-01 BITALBIT AL V4, Fragmat TIM, Dostopno na:

http://www.fragmat.si/dokumentacija/HI/tehnicni%20listi%20slo/BITALBIT%20AL%2

0V4.pdf [21.3.2016].

Tehnični list/2015 Fragmat EPS 100, Fragmat TIM, Dostopno na:

http://www.fragmat.si/dokumentacija/TI/tehnicni%20listi/FRAGMAT%20EPS%20100.pd

f [21.3.2016].

Tomšič, M 2006, Ravne strehe, Gradbenik. Strehe & Kritine, vol. 10, št. 3, str. 6–9.

Vereinigung Kantonaler Feuerversicherungen VKF AEAI.

Verlegeanleitung RESITRIX® SK W Full Bond, RESITRIX® SK Partial Bond,

RESITRIX® MB, RESITRIX® CL, RESITRIX® SR, Carlisle Group, Dostopno na:

http://www.dapek.com/uploads/tx_wzproducts/PDT_20110908_brochure_install_instru

ction_de_01.pdf [21.3.2016].

Download - RAZISKAVA VZROKOV ZA DEGRADACIJO ... - core.ac.uk · layer of polyurethane liquid waterproofing material. The research showed that the restoration The research showed that the restoration

Top Related