Transcript
Page 1: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

PRAVNI VIDIKI

delovanja nevladnih organizacijMaribor januar 2010

E-pr

iročn

ik bull

verz

ija 1

K Kazalo1 Uvod (Zakaj e-priročnik)

2 Kaj je nevladna organizacija (NVO)

3 Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

31 Društva

311 Splošne določbe

312 Ustanovitev in upravljanje

3121 Ustanovitev društva

3122 Temeljni akt

3123 Ime društva

3124 Članstvo v društvu

3125 Upravljanje društva

3126 Organi društva

3127 Statusno preoblikovanje društva

3128 Zveza društev

3129 Registracija društva

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

3131 Pridobitna dejavnost

314 Prenehanje društva

3141 Prenehanje po volji članov društva

315 Zakonodaja

32 Zasebni zavod

321 Splošne določbe

322 Ustanovitev in upravljanje

3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

3223 Ime zavoda

323 Delovanje zasebnega zavoda

3231 Splošni akti zavoda

3232 Dejavnost

3233 Organizacija zavoda

3234 Organi zavoda

K Kazalo32341 Svet zavoda

32342 Direktor

32343 Strokovni vodja in strokovni svet

3235 Premoženje zavoda in upravljanje

3236 Nadzor

3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

3238 Povezovanje zavodov

324 Prenehanje zavoda

325 Vpis v sodni register

326 Zakonodaja

33 Ustanove

331 Splošne določbe

332 Ustanovitev

333 Delovanje

3331 Splošni akti ustanove

3332 Organi ustanove

33321 Uprava in predsednik uprave

3333 Premoženje ustanove

334 Nadzor

335 Prenehanje

336 Zakonodaja

34 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

4 Pravni akti

5 Pogosta vprašanja in odgovori

6 Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

7 Koristne povezave

8 Pravni piškoti

9 Kam po pomoč

10 Priročnik so omogočili

Izkušnje do katerih prihajamo pri našem vsakdanjem sodelovanju z nevladnimi organizacijami nam govorijo o pomenu pravnih vidikov v njihovem delovanju na eni strani ter pogostih težavah s katerimi se pri tem ob svojem delu srečujejo

S pravno formalnimi zahtevami se posameznik sreča že v zgodnji fazi uresničevanja zamisli o ustanovitvi nevladne organizacije - društva zavoda ali ustanove in le z doslednim upoštevanjem zakonov in predpisov bo lahko prišel do uspešne ustanovitve organizacije Na tem mestu poznavanje zakonodaje in njeno izvajanje šele v pravi meri dobi svojo pomen Če lahko pri samem ustanavljanju še računamo na zunanjo pomoč strokovnjakov ki proti plačilu ali v nekaterih primerih tudi brezplačno svetujejo pri izvajanju postopkov ustanavljanja organizacije pa je odgovornost za njeno zakonito delovanje in poslovanje povsem na strani odgovornih oseb in organov posamezne organizacije Iz tega izhaja potreba po poznavanju ključnih zakonskih določil ki urejajo delovanje nevladnih organizacij Nepoznavanje zakonov namreč ne opravičuje njihove kršitve Sankcije pa lahko globoko sežejo v žep posameznika ali proračun organizacije

E-priročnik ki je pred vami ima namen da na enem mestu zbere in predstavi najpomembnejše pravne vidike delovanja nevladnih organizacij od ustanovitve preko njenega delovanja do morebitnega prenehanja

V njem so v obliki spletnih povezav zbrani krovni in drugi pomembnejši pravni viri predstavljeni so vzorci pravnih aktov ki jih organizacija potrebuje pri svojem delu vključili pa smo tudi nekaj najpogostejših vprašanj ki se porajajo nevladnikom ob njihovem deluAvtorji e-priročnika se zavedamo da ta ni popoln vendar nam prav to da smo zanj izbrali elektronsko obliko omogoča da ga vsakodnevno dopolnjujemo in nadgrajujemo v želji da ostane aktualen in kot tak v učinkovito pomoč vsem ki se pri svojem delu srečujete z vsebinami ki so zbrane v njem

Z upanjem da boste tudi s pomočjo e-priročnika lažje sledili vsem pravnim zahtevam in jih pri svojem delu upoštevali ga pospremljamo na pot do vas

1

Uvod (Zakaj e-priročnik)

Uvod (Zakaj e-priročnik)

V Sloveniji nimamo zakonske opredelitve NVO kar vodi do razlik v opredelitvah značilnosti kriterijev ali pogojev za NVO Iz tega izhaja neusklajenost pristopov ter oženje ali širjenje kroga subjektov ki bi jih bilo mogoče šteti med NVO

Na podlagi konsenza ki je bil sprejet med nevladnimi organizacijami razumemo kot nevladno organizacijo vsako prostovoljno neodvisno in nepridobitno organizacijo civilne družbe s statusom pravne osebe in sicer v obliki društva zavoda ali ustanove ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava pri čemer so izvzete verske skupnosti ter sindikati

Organizacija mora biti ustanovljena in mora delovati po načelu svobodne odločitve Delovati mora tudi po načelu nepridobitnosti kar pomeni da presežkov prihodkov nad odhodki in premoženja ne deli med člane ali upravi temveč jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu določenih ciljev Biti mora neodvisna zlasti od vlade in drugih organov oblasti političnih strank in gospodarskih družb Namen delovanja mora presegati interese članstva oziroma mora biti splošno koristen ali dobrodelen

Kriteriji za ustanovitev NVO

1 njeni ustanovitelji so domače ali tuje fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo)2 ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja) 3 ustanovljena je prostovoljno sodelovanje v njej je prostovoljno in običajno vključuje prostovoljno delo

(prostovoljnost) 4 njen ustanovitveni akt določa da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten (nepridobitnost)5 je svobodna pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje ki so omejeni

le z zahtevo da so v skladu s pravnim redom (zakonitost) 6 deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov zlasti od državnih organov političnih strank in

gospodarskih subjektov (neodvisnost) in 7 deluje javno in odprto (javnost in odprtost)

Zakon o društvih v svojem 1 členu (tretji odstavek) določa da namen ustanovitve in delovanja društva ne more biti pridobivanje dobička Nadalje 3 člen določa da ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva Iz tega določila tudi izhaja da se pridobitne dejavnosti lahko opravljajo vendar ne izključno Nadaljnji pogoj je da je pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

2

Kaj je nevladna organizacija (NVO

)

Kaj je nevladna organizacija (NVO)

31 Društva

311 Splošne določbe

raquoKaj je društvo

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov

raquoNameni in cilji društva

Društvo si samo določi namen cilje dejavnost oz naloge ter način delovanja odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane Delovanje društva je javno

Združevanje v društva je prostovoljno Vsakdo lahko postane član društva pod določenimi pogoji ki so določeni v temeljnem aktu Delovanje temelji na enakopravnosti članstva

raquoAli obstajajo kakšne omejitve kakšnega društva ni dovoljeno ustanoviti

Zakon prepoveduje ustanovitev društva katerega namen cilji ali dejavnost merijo na- Nasilno spremembo ustavne ureditve- Izvrševanje kaznivih dejanj- spodbujanje k narodni rasni verski ali drugi neenakopravnosti- Razpihovanje narodnega rasnega verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti- Spodbujanje k nasilju ali vojni

Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost Tudi delovanje takšnega društva ni dovoljeno

raquoTemeljni akt

Društvo mora imeti temeljni akt (statut) ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS

raquoPravna osebnost in zastopanje

Društvo je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev (v nad registracija društva) Društvo zastopa zastopnik društva (oseba določena v temeljnem aktu) ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

raquoOdgovornost

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost) če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist do višine pridobljene premoženjske koristi

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za - zveze društev- društva ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS če zakon zanje ne določa

drugače

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zdru-1 ter pod pogoji ki jih določajo predpisi za tuja podjetja

312 Ustanovitev in upravljanje

raquo3121 Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe Pri tem je potrebno vedeti da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost

Ustanovitev društva poteka tako da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi temeljni akt (statut) izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev

raquo3122 Temeljni akt

Ključne stvari ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje - Ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva)- Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge- Pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje društva- Pravice in obveznosti članov ter način upravljanja društva- Financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in

mat poslovanjem društva- Način zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta- Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva

raquo3123 Ime društva

Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku Če ima društvo sedež na območju kjer živita narodni skupnosti je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz v madžarskem jeziku)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo Ime društva mora vsebovati besedo društvo združenje ali klub V imenu društva mora biti označba ki nakazuje na dejavnost društva lahko pa ima tudi dodatek ki društvo podrobneje označuje

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa lokalne skupnosti gospodarske družbe druge pravne osebe ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe)

Društvo mora uporabljati le registrirano ime

raquo3124 Članstvo v društvu

Članstvo v društvu je osebno Pravna oseba je lahko član društva v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7 leta in od dopolnjenega 7 do dopolnjenega 15 leta starosti

raquo3125 Upravljanje društva

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih izvoljenih organih oz zastopniku društva na način ki je določen s statutom Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu

raquo3126 Organi društva

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop Tako vsebuje zgolj določbo o tem da ima društvo raquozbor članovlaquo ki jo sestavljajo vsi člani društva V praksi se ta običajno imenuje skupščina ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 15 vseh članov

Drugih organov zakon ne ureja jih pa predvideva Zato pravi da mora društvo v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ zanj določiti sestavopristojnosti odgovornosti način sprejemanja odločitev medsebojna razmerja mandatno dobo ter način izvolitve oz imenovanja in razrešitve članovSklepčnost organa je podana takrat ko je navzoča več kot frac12 vseh članov odločitve pa so veljavno sprejete če je zanje glasovala večina navzočih Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina)

raquo3127 Statusno preoblikovanje društva

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz pripojenih društev

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 2: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

K Kazalo1 Uvod (Zakaj e-priročnik)

2 Kaj je nevladna organizacija (NVO)

3 Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

31 Društva

311 Splošne določbe

312 Ustanovitev in upravljanje

3121 Ustanovitev društva

3122 Temeljni akt

3123 Ime društva

3124 Članstvo v društvu

3125 Upravljanje društva

3126 Organi društva

3127 Statusno preoblikovanje društva

3128 Zveza društev

3129 Registracija društva

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

3131 Pridobitna dejavnost

314 Prenehanje društva

3141 Prenehanje po volji članov društva

315 Zakonodaja

32 Zasebni zavod

321 Splošne določbe

322 Ustanovitev in upravljanje

3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

3223 Ime zavoda

323 Delovanje zasebnega zavoda

3231 Splošni akti zavoda

3232 Dejavnost

3233 Organizacija zavoda

3234 Organi zavoda

K Kazalo32341 Svet zavoda

32342 Direktor

32343 Strokovni vodja in strokovni svet

3235 Premoženje zavoda in upravljanje

3236 Nadzor

3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

3238 Povezovanje zavodov

324 Prenehanje zavoda

325 Vpis v sodni register

326 Zakonodaja

33 Ustanove

331 Splošne določbe

332 Ustanovitev

333 Delovanje

3331 Splošni akti ustanove

3332 Organi ustanove

33321 Uprava in predsednik uprave

3333 Premoženje ustanove

334 Nadzor

335 Prenehanje

336 Zakonodaja

34 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

4 Pravni akti

5 Pogosta vprašanja in odgovori

6 Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

7 Koristne povezave

8 Pravni piškoti

9 Kam po pomoč

10 Priročnik so omogočili

Izkušnje do katerih prihajamo pri našem vsakdanjem sodelovanju z nevladnimi organizacijami nam govorijo o pomenu pravnih vidikov v njihovem delovanju na eni strani ter pogostih težavah s katerimi se pri tem ob svojem delu srečujejo

S pravno formalnimi zahtevami se posameznik sreča že v zgodnji fazi uresničevanja zamisli o ustanovitvi nevladne organizacije - društva zavoda ali ustanove in le z doslednim upoštevanjem zakonov in predpisov bo lahko prišel do uspešne ustanovitve organizacije Na tem mestu poznavanje zakonodaje in njeno izvajanje šele v pravi meri dobi svojo pomen Če lahko pri samem ustanavljanju še računamo na zunanjo pomoč strokovnjakov ki proti plačilu ali v nekaterih primerih tudi brezplačno svetujejo pri izvajanju postopkov ustanavljanja organizacije pa je odgovornost za njeno zakonito delovanje in poslovanje povsem na strani odgovornih oseb in organov posamezne organizacije Iz tega izhaja potreba po poznavanju ključnih zakonskih določil ki urejajo delovanje nevladnih organizacij Nepoznavanje zakonov namreč ne opravičuje njihove kršitve Sankcije pa lahko globoko sežejo v žep posameznika ali proračun organizacije

E-priročnik ki je pred vami ima namen da na enem mestu zbere in predstavi najpomembnejše pravne vidike delovanja nevladnih organizacij od ustanovitve preko njenega delovanja do morebitnega prenehanja

V njem so v obliki spletnih povezav zbrani krovni in drugi pomembnejši pravni viri predstavljeni so vzorci pravnih aktov ki jih organizacija potrebuje pri svojem delu vključili pa smo tudi nekaj najpogostejših vprašanj ki se porajajo nevladnikom ob njihovem deluAvtorji e-priročnika se zavedamo da ta ni popoln vendar nam prav to da smo zanj izbrali elektronsko obliko omogoča da ga vsakodnevno dopolnjujemo in nadgrajujemo v želji da ostane aktualen in kot tak v učinkovito pomoč vsem ki se pri svojem delu srečujete z vsebinami ki so zbrane v njem

Z upanjem da boste tudi s pomočjo e-priročnika lažje sledili vsem pravnim zahtevam in jih pri svojem delu upoštevali ga pospremljamo na pot do vas

1

Uvod (Zakaj e-priročnik)

Uvod (Zakaj e-priročnik)

V Sloveniji nimamo zakonske opredelitve NVO kar vodi do razlik v opredelitvah značilnosti kriterijev ali pogojev za NVO Iz tega izhaja neusklajenost pristopov ter oženje ali širjenje kroga subjektov ki bi jih bilo mogoče šteti med NVO

Na podlagi konsenza ki je bil sprejet med nevladnimi organizacijami razumemo kot nevladno organizacijo vsako prostovoljno neodvisno in nepridobitno organizacijo civilne družbe s statusom pravne osebe in sicer v obliki društva zavoda ali ustanove ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava pri čemer so izvzete verske skupnosti ter sindikati

Organizacija mora biti ustanovljena in mora delovati po načelu svobodne odločitve Delovati mora tudi po načelu nepridobitnosti kar pomeni da presežkov prihodkov nad odhodki in premoženja ne deli med člane ali upravi temveč jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu določenih ciljev Biti mora neodvisna zlasti od vlade in drugih organov oblasti političnih strank in gospodarskih družb Namen delovanja mora presegati interese članstva oziroma mora biti splošno koristen ali dobrodelen

Kriteriji za ustanovitev NVO

1 njeni ustanovitelji so domače ali tuje fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo)2 ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja) 3 ustanovljena je prostovoljno sodelovanje v njej je prostovoljno in običajno vključuje prostovoljno delo

(prostovoljnost) 4 njen ustanovitveni akt določa da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten (nepridobitnost)5 je svobodna pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje ki so omejeni

le z zahtevo da so v skladu s pravnim redom (zakonitost) 6 deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov zlasti od državnih organov političnih strank in

gospodarskih subjektov (neodvisnost) in 7 deluje javno in odprto (javnost in odprtost)

Zakon o društvih v svojem 1 členu (tretji odstavek) določa da namen ustanovitve in delovanja društva ne more biti pridobivanje dobička Nadalje 3 člen določa da ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva Iz tega določila tudi izhaja da se pridobitne dejavnosti lahko opravljajo vendar ne izključno Nadaljnji pogoj je da je pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

2

Kaj je nevladna organizacija (NVO

)

Kaj je nevladna organizacija (NVO)

31 Društva

311 Splošne določbe

raquoKaj je društvo

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov

raquoNameni in cilji društva

Društvo si samo določi namen cilje dejavnost oz naloge ter način delovanja odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane Delovanje društva je javno

Združevanje v društva je prostovoljno Vsakdo lahko postane član društva pod določenimi pogoji ki so določeni v temeljnem aktu Delovanje temelji na enakopravnosti članstva

raquoAli obstajajo kakšne omejitve kakšnega društva ni dovoljeno ustanoviti

Zakon prepoveduje ustanovitev društva katerega namen cilji ali dejavnost merijo na- Nasilno spremembo ustavne ureditve- Izvrševanje kaznivih dejanj- spodbujanje k narodni rasni verski ali drugi neenakopravnosti- Razpihovanje narodnega rasnega verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti- Spodbujanje k nasilju ali vojni

Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost Tudi delovanje takšnega društva ni dovoljeno

raquoTemeljni akt

Društvo mora imeti temeljni akt (statut) ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS

raquoPravna osebnost in zastopanje

Društvo je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev (v nad registracija društva) Društvo zastopa zastopnik društva (oseba določena v temeljnem aktu) ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

raquoOdgovornost

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost) če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist do višine pridobljene premoženjske koristi

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za - zveze društev- društva ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS če zakon zanje ne določa

drugače

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zdru-1 ter pod pogoji ki jih določajo predpisi za tuja podjetja

312 Ustanovitev in upravljanje

raquo3121 Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe Pri tem je potrebno vedeti da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost

Ustanovitev društva poteka tako da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi temeljni akt (statut) izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev

raquo3122 Temeljni akt

Ključne stvari ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje - Ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva)- Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge- Pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje društva- Pravice in obveznosti članov ter način upravljanja društva- Financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in

mat poslovanjem društva- Način zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta- Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva

raquo3123 Ime društva

Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku Če ima društvo sedež na območju kjer živita narodni skupnosti je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz v madžarskem jeziku)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo Ime društva mora vsebovati besedo društvo združenje ali klub V imenu društva mora biti označba ki nakazuje na dejavnost društva lahko pa ima tudi dodatek ki društvo podrobneje označuje

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa lokalne skupnosti gospodarske družbe druge pravne osebe ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe)

Društvo mora uporabljati le registrirano ime

raquo3124 Članstvo v društvu

Članstvo v društvu je osebno Pravna oseba je lahko član društva v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7 leta in od dopolnjenega 7 do dopolnjenega 15 leta starosti

raquo3125 Upravljanje društva

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih izvoljenih organih oz zastopniku društva na način ki je določen s statutom Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu

raquo3126 Organi društva

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop Tako vsebuje zgolj določbo o tem da ima društvo raquozbor članovlaquo ki jo sestavljajo vsi člani društva V praksi se ta običajno imenuje skupščina ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 15 vseh članov

Drugih organov zakon ne ureja jih pa predvideva Zato pravi da mora društvo v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ zanj določiti sestavopristojnosti odgovornosti način sprejemanja odločitev medsebojna razmerja mandatno dobo ter način izvolitve oz imenovanja in razrešitve članovSklepčnost organa je podana takrat ko je navzoča več kot frac12 vseh članov odločitve pa so veljavno sprejete če je zanje glasovala večina navzočih Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina)

raquo3127 Statusno preoblikovanje društva

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz pripojenih društev

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 3: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

K Kazalo32341 Svet zavoda

32342 Direktor

32343 Strokovni vodja in strokovni svet

3235 Premoženje zavoda in upravljanje

3236 Nadzor

3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

3238 Povezovanje zavodov

324 Prenehanje zavoda

325 Vpis v sodni register

326 Zakonodaja

33 Ustanove

331 Splošne določbe

332 Ustanovitev

333 Delovanje

3331 Splošni akti ustanove

3332 Organi ustanove

33321 Uprava in predsednik uprave

3333 Premoženje ustanove

334 Nadzor

335 Prenehanje

336 Zakonodaja

34 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

4 Pravni akti

5 Pogosta vprašanja in odgovori

6 Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

7 Koristne povezave

8 Pravni piškoti

9 Kam po pomoč

10 Priročnik so omogočili

Izkušnje do katerih prihajamo pri našem vsakdanjem sodelovanju z nevladnimi organizacijami nam govorijo o pomenu pravnih vidikov v njihovem delovanju na eni strani ter pogostih težavah s katerimi se pri tem ob svojem delu srečujejo

S pravno formalnimi zahtevami se posameznik sreča že v zgodnji fazi uresničevanja zamisli o ustanovitvi nevladne organizacije - društva zavoda ali ustanove in le z doslednim upoštevanjem zakonov in predpisov bo lahko prišel do uspešne ustanovitve organizacije Na tem mestu poznavanje zakonodaje in njeno izvajanje šele v pravi meri dobi svojo pomen Če lahko pri samem ustanavljanju še računamo na zunanjo pomoč strokovnjakov ki proti plačilu ali v nekaterih primerih tudi brezplačno svetujejo pri izvajanju postopkov ustanavljanja organizacije pa je odgovornost za njeno zakonito delovanje in poslovanje povsem na strani odgovornih oseb in organov posamezne organizacije Iz tega izhaja potreba po poznavanju ključnih zakonskih določil ki urejajo delovanje nevladnih organizacij Nepoznavanje zakonov namreč ne opravičuje njihove kršitve Sankcije pa lahko globoko sežejo v žep posameznika ali proračun organizacije

E-priročnik ki je pred vami ima namen da na enem mestu zbere in predstavi najpomembnejše pravne vidike delovanja nevladnih organizacij od ustanovitve preko njenega delovanja do morebitnega prenehanja

V njem so v obliki spletnih povezav zbrani krovni in drugi pomembnejši pravni viri predstavljeni so vzorci pravnih aktov ki jih organizacija potrebuje pri svojem delu vključili pa smo tudi nekaj najpogostejših vprašanj ki se porajajo nevladnikom ob njihovem deluAvtorji e-priročnika se zavedamo da ta ni popoln vendar nam prav to da smo zanj izbrali elektronsko obliko omogoča da ga vsakodnevno dopolnjujemo in nadgrajujemo v želji da ostane aktualen in kot tak v učinkovito pomoč vsem ki se pri svojem delu srečujete z vsebinami ki so zbrane v njem

Z upanjem da boste tudi s pomočjo e-priročnika lažje sledili vsem pravnim zahtevam in jih pri svojem delu upoštevali ga pospremljamo na pot do vas

1

Uvod (Zakaj e-priročnik)

Uvod (Zakaj e-priročnik)

V Sloveniji nimamo zakonske opredelitve NVO kar vodi do razlik v opredelitvah značilnosti kriterijev ali pogojev za NVO Iz tega izhaja neusklajenost pristopov ter oženje ali širjenje kroga subjektov ki bi jih bilo mogoče šteti med NVO

Na podlagi konsenza ki je bil sprejet med nevladnimi organizacijami razumemo kot nevladno organizacijo vsako prostovoljno neodvisno in nepridobitno organizacijo civilne družbe s statusom pravne osebe in sicer v obliki društva zavoda ali ustanove ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava pri čemer so izvzete verske skupnosti ter sindikati

Organizacija mora biti ustanovljena in mora delovati po načelu svobodne odločitve Delovati mora tudi po načelu nepridobitnosti kar pomeni da presežkov prihodkov nad odhodki in premoženja ne deli med člane ali upravi temveč jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu določenih ciljev Biti mora neodvisna zlasti od vlade in drugih organov oblasti političnih strank in gospodarskih družb Namen delovanja mora presegati interese članstva oziroma mora biti splošno koristen ali dobrodelen

Kriteriji za ustanovitev NVO

1 njeni ustanovitelji so domače ali tuje fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo)2 ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja) 3 ustanovljena je prostovoljno sodelovanje v njej je prostovoljno in običajno vključuje prostovoljno delo

(prostovoljnost) 4 njen ustanovitveni akt določa da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten (nepridobitnost)5 je svobodna pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje ki so omejeni

le z zahtevo da so v skladu s pravnim redom (zakonitost) 6 deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov zlasti od državnih organov političnih strank in

gospodarskih subjektov (neodvisnost) in 7 deluje javno in odprto (javnost in odprtost)

Zakon o društvih v svojem 1 členu (tretji odstavek) določa da namen ustanovitve in delovanja društva ne more biti pridobivanje dobička Nadalje 3 člen določa da ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva Iz tega določila tudi izhaja da se pridobitne dejavnosti lahko opravljajo vendar ne izključno Nadaljnji pogoj je da je pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

2

Kaj je nevladna organizacija (NVO

)

Kaj je nevladna organizacija (NVO)

31 Društva

311 Splošne določbe

raquoKaj je društvo

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov

raquoNameni in cilji društva

Društvo si samo določi namen cilje dejavnost oz naloge ter način delovanja odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane Delovanje društva je javno

Združevanje v društva je prostovoljno Vsakdo lahko postane član društva pod določenimi pogoji ki so določeni v temeljnem aktu Delovanje temelji na enakopravnosti članstva

raquoAli obstajajo kakšne omejitve kakšnega društva ni dovoljeno ustanoviti

Zakon prepoveduje ustanovitev društva katerega namen cilji ali dejavnost merijo na- Nasilno spremembo ustavne ureditve- Izvrševanje kaznivih dejanj- spodbujanje k narodni rasni verski ali drugi neenakopravnosti- Razpihovanje narodnega rasnega verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti- Spodbujanje k nasilju ali vojni

Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost Tudi delovanje takšnega društva ni dovoljeno

raquoTemeljni akt

Društvo mora imeti temeljni akt (statut) ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS

raquoPravna osebnost in zastopanje

Društvo je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev (v nad registracija društva) Društvo zastopa zastopnik društva (oseba določena v temeljnem aktu) ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

raquoOdgovornost

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost) če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist do višine pridobljene premoženjske koristi

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za - zveze društev- društva ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS če zakon zanje ne določa

drugače

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zdru-1 ter pod pogoji ki jih določajo predpisi za tuja podjetja

312 Ustanovitev in upravljanje

raquo3121 Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe Pri tem je potrebno vedeti da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost

Ustanovitev društva poteka tako da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi temeljni akt (statut) izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev

raquo3122 Temeljni akt

Ključne stvari ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje - Ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva)- Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge- Pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje društva- Pravice in obveznosti članov ter način upravljanja društva- Financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in

mat poslovanjem društva- Način zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta- Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva

raquo3123 Ime društva

Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku Če ima društvo sedež na območju kjer živita narodni skupnosti je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz v madžarskem jeziku)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo Ime društva mora vsebovati besedo društvo združenje ali klub V imenu društva mora biti označba ki nakazuje na dejavnost društva lahko pa ima tudi dodatek ki društvo podrobneje označuje

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa lokalne skupnosti gospodarske družbe druge pravne osebe ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe)

Društvo mora uporabljati le registrirano ime

raquo3124 Članstvo v društvu

Članstvo v društvu je osebno Pravna oseba je lahko član društva v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7 leta in od dopolnjenega 7 do dopolnjenega 15 leta starosti

raquo3125 Upravljanje društva

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih izvoljenih organih oz zastopniku društva na način ki je določen s statutom Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu

raquo3126 Organi društva

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop Tako vsebuje zgolj določbo o tem da ima društvo raquozbor članovlaquo ki jo sestavljajo vsi člani društva V praksi se ta običajno imenuje skupščina ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 15 vseh članov

Drugih organov zakon ne ureja jih pa predvideva Zato pravi da mora društvo v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ zanj določiti sestavopristojnosti odgovornosti način sprejemanja odločitev medsebojna razmerja mandatno dobo ter način izvolitve oz imenovanja in razrešitve članovSklepčnost organa je podana takrat ko je navzoča več kot frac12 vseh članov odločitve pa so veljavno sprejete če je zanje glasovala večina navzočih Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina)

raquo3127 Statusno preoblikovanje društva

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz pripojenih društev

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 4: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Izkušnje do katerih prihajamo pri našem vsakdanjem sodelovanju z nevladnimi organizacijami nam govorijo o pomenu pravnih vidikov v njihovem delovanju na eni strani ter pogostih težavah s katerimi se pri tem ob svojem delu srečujejo

S pravno formalnimi zahtevami se posameznik sreča že v zgodnji fazi uresničevanja zamisli o ustanovitvi nevladne organizacije - društva zavoda ali ustanove in le z doslednim upoštevanjem zakonov in predpisov bo lahko prišel do uspešne ustanovitve organizacije Na tem mestu poznavanje zakonodaje in njeno izvajanje šele v pravi meri dobi svojo pomen Če lahko pri samem ustanavljanju še računamo na zunanjo pomoč strokovnjakov ki proti plačilu ali v nekaterih primerih tudi brezplačno svetujejo pri izvajanju postopkov ustanavljanja organizacije pa je odgovornost za njeno zakonito delovanje in poslovanje povsem na strani odgovornih oseb in organov posamezne organizacije Iz tega izhaja potreba po poznavanju ključnih zakonskih določil ki urejajo delovanje nevladnih organizacij Nepoznavanje zakonov namreč ne opravičuje njihove kršitve Sankcije pa lahko globoko sežejo v žep posameznika ali proračun organizacije

E-priročnik ki je pred vami ima namen da na enem mestu zbere in predstavi najpomembnejše pravne vidike delovanja nevladnih organizacij od ustanovitve preko njenega delovanja do morebitnega prenehanja

V njem so v obliki spletnih povezav zbrani krovni in drugi pomembnejši pravni viri predstavljeni so vzorci pravnih aktov ki jih organizacija potrebuje pri svojem delu vključili pa smo tudi nekaj najpogostejših vprašanj ki se porajajo nevladnikom ob njihovem deluAvtorji e-priročnika se zavedamo da ta ni popoln vendar nam prav to da smo zanj izbrali elektronsko obliko omogoča da ga vsakodnevno dopolnjujemo in nadgrajujemo v želji da ostane aktualen in kot tak v učinkovito pomoč vsem ki se pri svojem delu srečujete z vsebinami ki so zbrane v njem

Z upanjem da boste tudi s pomočjo e-priročnika lažje sledili vsem pravnim zahtevam in jih pri svojem delu upoštevali ga pospremljamo na pot do vas

1

Uvod (Zakaj e-priročnik)

Uvod (Zakaj e-priročnik)

V Sloveniji nimamo zakonske opredelitve NVO kar vodi do razlik v opredelitvah značilnosti kriterijev ali pogojev za NVO Iz tega izhaja neusklajenost pristopov ter oženje ali širjenje kroga subjektov ki bi jih bilo mogoče šteti med NVO

Na podlagi konsenza ki je bil sprejet med nevladnimi organizacijami razumemo kot nevladno organizacijo vsako prostovoljno neodvisno in nepridobitno organizacijo civilne družbe s statusom pravne osebe in sicer v obliki društva zavoda ali ustanove ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava pri čemer so izvzete verske skupnosti ter sindikati

Organizacija mora biti ustanovljena in mora delovati po načelu svobodne odločitve Delovati mora tudi po načelu nepridobitnosti kar pomeni da presežkov prihodkov nad odhodki in premoženja ne deli med člane ali upravi temveč jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu določenih ciljev Biti mora neodvisna zlasti od vlade in drugih organov oblasti političnih strank in gospodarskih družb Namen delovanja mora presegati interese članstva oziroma mora biti splošno koristen ali dobrodelen

Kriteriji za ustanovitev NVO

1 njeni ustanovitelji so domače ali tuje fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo)2 ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja) 3 ustanovljena je prostovoljno sodelovanje v njej je prostovoljno in običajno vključuje prostovoljno delo

(prostovoljnost) 4 njen ustanovitveni akt določa da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten (nepridobitnost)5 je svobodna pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje ki so omejeni

le z zahtevo da so v skladu s pravnim redom (zakonitost) 6 deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov zlasti od državnih organov političnih strank in

gospodarskih subjektov (neodvisnost) in 7 deluje javno in odprto (javnost in odprtost)

Zakon o društvih v svojem 1 členu (tretji odstavek) določa da namen ustanovitve in delovanja društva ne more biti pridobivanje dobička Nadalje 3 člen določa da ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva Iz tega določila tudi izhaja da se pridobitne dejavnosti lahko opravljajo vendar ne izključno Nadaljnji pogoj je da je pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

2

Kaj je nevladna organizacija (NVO

)

Kaj je nevladna organizacija (NVO)

31 Društva

311 Splošne določbe

raquoKaj je društvo

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov

raquoNameni in cilji društva

Društvo si samo določi namen cilje dejavnost oz naloge ter način delovanja odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane Delovanje društva je javno

Združevanje v društva je prostovoljno Vsakdo lahko postane član društva pod določenimi pogoji ki so določeni v temeljnem aktu Delovanje temelji na enakopravnosti članstva

raquoAli obstajajo kakšne omejitve kakšnega društva ni dovoljeno ustanoviti

Zakon prepoveduje ustanovitev društva katerega namen cilji ali dejavnost merijo na- Nasilno spremembo ustavne ureditve- Izvrševanje kaznivih dejanj- spodbujanje k narodni rasni verski ali drugi neenakopravnosti- Razpihovanje narodnega rasnega verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti- Spodbujanje k nasilju ali vojni

Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost Tudi delovanje takšnega društva ni dovoljeno

raquoTemeljni akt

Društvo mora imeti temeljni akt (statut) ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS

raquoPravna osebnost in zastopanje

Društvo je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev (v nad registracija društva) Društvo zastopa zastopnik društva (oseba določena v temeljnem aktu) ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

raquoOdgovornost

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost) če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist do višine pridobljene premoženjske koristi

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za - zveze društev- društva ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS če zakon zanje ne določa

drugače

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zdru-1 ter pod pogoji ki jih določajo predpisi za tuja podjetja

312 Ustanovitev in upravljanje

raquo3121 Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe Pri tem je potrebno vedeti da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost

Ustanovitev društva poteka tako da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi temeljni akt (statut) izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev

raquo3122 Temeljni akt

Ključne stvari ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje - Ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva)- Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge- Pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje društva- Pravice in obveznosti članov ter način upravljanja društva- Financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in

mat poslovanjem društva- Način zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta- Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva

raquo3123 Ime društva

Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku Če ima društvo sedež na območju kjer živita narodni skupnosti je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz v madžarskem jeziku)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo Ime društva mora vsebovati besedo društvo združenje ali klub V imenu društva mora biti označba ki nakazuje na dejavnost društva lahko pa ima tudi dodatek ki društvo podrobneje označuje

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa lokalne skupnosti gospodarske družbe druge pravne osebe ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe)

Društvo mora uporabljati le registrirano ime

raquo3124 Članstvo v društvu

Članstvo v društvu je osebno Pravna oseba je lahko član društva v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7 leta in od dopolnjenega 7 do dopolnjenega 15 leta starosti

raquo3125 Upravljanje društva

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih izvoljenih organih oz zastopniku društva na način ki je določen s statutom Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu

raquo3126 Organi društva

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop Tako vsebuje zgolj določbo o tem da ima društvo raquozbor članovlaquo ki jo sestavljajo vsi člani društva V praksi se ta običajno imenuje skupščina ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 15 vseh članov

Drugih organov zakon ne ureja jih pa predvideva Zato pravi da mora društvo v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ zanj določiti sestavopristojnosti odgovornosti način sprejemanja odločitev medsebojna razmerja mandatno dobo ter način izvolitve oz imenovanja in razrešitve članovSklepčnost organa je podana takrat ko je navzoča več kot frac12 vseh članov odločitve pa so veljavno sprejete če je zanje glasovala večina navzočih Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina)

raquo3127 Statusno preoblikovanje društva

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz pripojenih društev

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 5: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

V Sloveniji nimamo zakonske opredelitve NVO kar vodi do razlik v opredelitvah značilnosti kriterijev ali pogojev za NVO Iz tega izhaja neusklajenost pristopov ter oženje ali širjenje kroga subjektov ki bi jih bilo mogoče šteti med NVO

Na podlagi konsenza ki je bil sprejet med nevladnimi organizacijami razumemo kot nevladno organizacijo vsako prostovoljno neodvisno in nepridobitno organizacijo civilne družbe s statusom pravne osebe in sicer v obliki društva zavoda ali ustanove ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava pri čemer so izvzete verske skupnosti ter sindikati

Organizacija mora biti ustanovljena in mora delovati po načelu svobodne odločitve Delovati mora tudi po načelu nepridobitnosti kar pomeni da presežkov prihodkov nad odhodki in premoženja ne deli med člane ali upravi temveč jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu določenih ciljev Biti mora neodvisna zlasti od vlade in drugih organov oblasti političnih strank in gospodarskih družb Namen delovanja mora presegati interese članstva oziroma mora biti splošno koristen ali dobrodelen

Kriteriji za ustanovitev NVO

1 njeni ustanovitelji so domače ali tuje fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo)2 ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja) 3 ustanovljena je prostovoljno sodelovanje v njej je prostovoljno in običajno vključuje prostovoljno delo

(prostovoljnost) 4 njen ustanovitveni akt določa da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten (nepridobitnost)5 je svobodna pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje ki so omejeni

le z zahtevo da so v skladu s pravnim redom (zakonitost) 6 deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov zlasti od državnih organov političnih strank in

gospodarskih subjektov (neodvisnost) in 7 deluje javno in odprto (javnost in odprtost)

Zakon o društvih v svojem 1 členu (tretji odstavek) določa da namen ustanovitve in delovanja društva ne more biti pridobivanje dobička Nadalje 3 člen določa da ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva Iz tega določila tudi izhaja da se pridobitne dejavnosti lahko opravljajo vendar ne izključno Nadaljnji pogoj je da je pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

2

Kaj je nevladna organizacija (NVO

)

Kaj je nevladna organizacija (NVO)

31 Društva

311 Splošne določbe

raquoKaj je društvo

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov

raquoNameni in cilji društva

Društvo si samo določi namen cilje dejavnost oz naloge ter način delovanja odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane Delovanje društva je javno

Združevanje v društva je prostovoljno Vsakdo lahko postane član društva pod določenimi pogoji ki so določeni v temeljnem aktu Delovanje temelji na enakopravnosti članstva

raquoAli obstajajo kakšne omejitve kakšnega društva ni dovoljeno ustanoviti

Zakon prepoveduje ustanovitev društva katerega namen cilji ali dejavnost merijo na- Nasilno spremembo ustavne ureditve- Izvrševanje kaznivih dejanj- spodbujanje k narodni rasni verski ali drugi neenakopravnosti- Razpihovanje narodnega rasnega verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti- Spodbujanje k nasilju ali vojni

Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost Tudi delovanje takšnega društva ni dovoljeno

raquoTemeljni akt

Društvo mora imeti temeljni akt (statut) ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS

raquoPravna osebnost in zastopanje

Društvo je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev (v nad registracija društva) Društvo zastopa zastopnik društva (oseba določena v temeljnem aktu) ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

raquoOdgovornost

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost) če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist do višine pridobljene premoženjske koristi

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za - zveze društev- društva ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS če zakon zanje ne določa

drugače

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zdru-1 ter pod pogoji ki jih določajo predpisi za tuja podjetja

312 Ustanovitev in upravljanje

raquo3121 Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe Pri tem je potrebno vedeti da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost

Ustanovitev društva poteka tako da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi temeljni akt (statut) izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev

raquo3122 Temeljni akt

Ključne stvari ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje - Ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva)- Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge- Pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje društva- Pravice in obveznosti članov ter način upravljanja društva- Financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in

mat poslovanjem društva- Način zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta- Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva

raquo3123 Ime društva

Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku Če ima društvo sedež na območju kjer živita narodni skupnosti je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz v madžarskem jeziku)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo Ime društva mora vsebovati besedo društvo združenje ali klub V imenu društva mora biti označba ki nakazuje na dejavnost društva lahko pa ima tudi dodatek ki društvo podrobneje označuje

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa lokalne skupnosti gospodarske družbe druge pravne osebe ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe)

Društvo mora uporabljati le registrirano ime

raquo3124 Članstvo v društvu

Članstvo v društvu je osebno Pravna oseba je lahko član društva v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7 leta in od dopolnjenega 7 do dopolnjenega 15 leta starosti

raquo3125 Upravljanje društva

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih izvoljenih organih oz zastopniku društva na način ki je določen s statutom Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu

raquo3126 Organi društva

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop Tako vsebuje zgolj določbo o tem da ima društvo raquozbor članovlaquo ki jo sestavljajo vsi člani društva V praksi se ta običajno imenuje skupščina ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 15 vseh članov

Drugih organov zakon ne ureja jih pa predvideva Zato pravi da mora društvo v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ zanj določiti sestavopristojnosti odgovornosti način sprejemanja odločitev medsebojna razmerja mandatno dobo ter način izvolitve oz imenovanja in razrešitve članovSklepčnost organa je podana takrat ko je navzoča več kot frac12 vseh članov odločitve pa so veljavno sprejete če je zanje glasovala večina navzočih Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina)

raquo3127 Statusno preoblikovanje društva

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz pripojenih društev

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 6: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

31 Društva

311 Splošne določbe

raquoKaj je društvo

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov

raquoNameni in cilji društva

Društvo si samo določi namen cilje dejavnost oz naloge ter način delovanja odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane Delovanje društva je javno

Združevanje v društva je prostovoljno Vsakdo lahko postane član društva pod določenimi pogoji ki so določeni v temeljnem aktu Delovanje temelji na enakopravnosti članstva

raquoAli obstajajo kakšne omejitve kakšnega društva ni dovoljeno ustanoviti

Zakon prepoveduje ustanovitev društva katerega namen cilji ali dejavnost merijo na- Nasilno spremembo ustavne ureditve- Izvrševanje kaznivih dejanj- spodbujanje k narodni rasni verski ali drugi neenakopravnosti- Razpihovanje narodnega rasnega verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti- Spodbujanje k nasilju ali vojni

Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost Tudi delovanje takšnega društva ni dovoljeno

raquoTemeljni akt

Društvo mora imeti temeljni akt (statut) ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS

raquoPravna osebnost in zastopanje

Društvo je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev (v nad registracija društva) Društvo zastopa zastopnik društva (oseba določena v temeljnem aktu) ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

raquoOdgovornost

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost) če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist do višine pridobljene premoženjske koristi

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za - zveze društev- društva ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS če zakon zanje ne določa

drugače

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zdru-1 ter pod pogoji ki jih določajo predpisi za tuja podjetja

312 Ustanovitev in upravljanje

raquo3121 Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe Pri tem je potrebno vedeti da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost

Ustanovitev društva poteka tako da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi temeljni akt (statut) izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev

raquo3122 Temeljni akt

Ključne stvari ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje - Ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva)- Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge- Pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje društva- Pravice in obveznosti članov ter način upravljanja društva- Financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in

mat poslovanjem društva- Način zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta- Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva

raquo3123 Ime društva

Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku Če ima društvo sedež na območju kjer živita narodni skupnosti je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz v madžarskem jeziku)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo Ime društva mora vsebovati besedo društvo združenje ali klub V imenu društva mora biti označba ki nakazuje na dejavnost društva lahko pa ima tudi dodatek ki društvo podrobneje označuje

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa lokalne skupnosti gospodarske družbe druge pravne osebe ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe)

Društvo mora uporabljati le registrirano ime

raquo3124 Članstvo v društvu

Članstvo v društvu je osebno Pravna oseba je lahko član društva v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7 leta in od dopolnjenega 7 do dopolnjenega 15 leta starosti

raquo3125 Upravljanje društva

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih izvoljenih organih oz zastopniku društva na način ki je določen s statutom Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu

raquo3126 Organi društva

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop Tako vsebuje zgolj določbo o tem da ima društvo raquozbor članovlaquo ki jo sestavljajo vsi člani društva V praksi se ta običajno imenuje skupščina ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 15 vseh članov

Drugih organov zakon ne ureja jih pa predvideva Zato pravi da mora društvo v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ zanj določiti sestavopristojnosti odgovornosti način sprejemanja odločitev medsebojna razmerja mandatno dobo ter način izvolitve oz imenovanja in razrešitve članovSklepčnost organa je podana takrat ko je navzoča več kot frac12 vseh članov odločitve pa so veljavno sprejete če je zanje glasovala večina navzočih Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina)

raquo3127 Statusno preoblikovanje društva

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz pripojenih društev

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 7: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

raquoOdgovornost

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost) če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist do višine pridobljene premoženjske koristi

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za - zveze društev- društva ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS če zakon zanje ne določa

drugače

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zdru-1 ter pod pogoji ki jih določajo predpisi za tuja podjetja

312 Ustanovitev in upravljanje

raquo3121 Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe Pri tem je potrebno vedeti da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost

Ustanovitev društva poteka tako da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi temeljni akt (statut) izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev

raquo3122 Temeljni akt

Ključne stvari ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje - Ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva)- Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge- Pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje društva- Pravice in obveznosti članov ter način upravljanja društva- Financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in

mat poslovanjem društva- Način zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta- Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva

raquo3123 Ime društva

Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku Če ima društvo sedež na območju kjer živita narodni skupnosti je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz v madžarskem jeziku)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo Ime društva mora vsebovati besedo društvo združenje ali klub V imenu društva mora biti označba ki nakazuje na dejavnost društva lahko pa ima tudi dodatek ki društvo podrobneje označuje

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa lokalne skupnosti gospodarske družbe druge pravne osebe ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe)

Društvo mora uporabljati le registrirano ime

raquo3124 Članstvo v društvu

Članstvo v društvu je osebno Pravna oseba je lahko član društva v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7 leta in od dopolnjenega 7 do dopolnjenega 15 leta starosti

raquo3125 Upravljanje društva

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih izvoljenih organih oz zastopniku društva na način ki je določen s statutom Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu

raquo3126 Organi društva

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop Tako vsebuje zgolj določbo o tem da ima društvo raquozbor članovlaquo ki jo sestavljajo vsi člani društva V praksi se ta običajno imenuje skupščina ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 15 vseh članov

Drugih organov zakon ne ureja jih pa predvideva Zato pravi da mora društvo v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ zanj določiti sestavopristojnosti odgovornosti način sprejemanja odločitev medsebojna razmerja mandatno dobo ter način izvolitve oz imenovanja in razrešitve članovSklepčnost organa je podana takrat ko je navzoča več kot frac12 vseh članov odločitve pa so veljavno sprejete če je zanje glasovala večina navzočih Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina)

raquo3127 Statusno preoblikovanje društva

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz pripojenih društev

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 8: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo Ime društva mora vsebovati besedo društvo združenje ali klub V imenu društva mora biti označba ki nakazuje na dejavnost društva lahko pa ima tudi dodatek ki društvo podrobneje označuje

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa lokalne skupnosti gospodarske družbe druge pravne osebe ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe)

Društvo mora uporabljati le registrirano ime

raquo3124 Članstvo v društvu

Članstvo v društvu je osebno Pravna oseba je lahko član društva v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7 leta in od dopolnjenega 7 do dopolnjenega 15 leta starosti

raquo3125 Upravljanje društva

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih izvoljenih organih oz zastopniku društva na način ki je določen s statutom Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu

raquo3126 Organi društva

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop Tako vsebuje zgolj določbo o tem da ima društvo raquozbor članovlaquo ki jo sestavljajo vsi člani društva V praksi se ta običajno imenuje skupščina ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 15 vseh članov

Drugih organov zakon ne ureja jih pa predvideva Zato pravi da mora društvo v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ zanj določiti sestavopristojnosti odgovornosti način sprejemanja odločitev medsebojna razmerja mandatno dobo ter način izvolitve oz imenovanja in razrešitve članovSklepčnost organa je podana takrat ko je navzoča več kot frac12 vseh članov odločitve pa so veljavno sprejete če je zanje glasovala večina navzočih Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina)

raquo3127 Statusno preoblikovanje društva

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz pripojenih društev

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 9: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

raquo3128 Zveza društev

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev

raquo3129 Registracija društva

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota na območju katere je sedež društva Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min 15 dni max 3 mesece) Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje da umika zahtevo O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so - zapisnik ustanovnega zbora- temeljni akt v dveh izvodih- seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe osebno ime EMŠO državljanstvo naslov)- naslov sedeža društva- osebno ime EMŠO (datum in spol) državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka če se spremeni- ime- sedež - druga določba temeljnega akta- zastopnik- naslov sedeža društva v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt

313 Premoženje društva in finančno poslovanje

Premoženje društva sestavljajo - denarna sredstva ndash članarina darila prispevki donatorjev iz javnih sredstev z opravljanjem dejavnosti

društva in iz drugih virov- nepremičnine in premičnine- materialne pravice

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane zato je vsaka delitev med člane nična To ne pomeni da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov Pomeni pa da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva določenih v temeljnem aktu

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti se takšno dejanje obravnava kot prekršek ki se kaznuje z globo

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 10: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3raquo3131 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Šteje se da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društvaZa doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb- kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig- revidiranje- roke za predložitev letnega poročila- kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila

Društvo mora 1 voditi poslovne knjige ndash na način ki omogoča izkaz podatkov potrebnih za sestavo letne bilance stanja

in izkaza poslovnega izida2 pripraviti letno poročilo o poslovanju ndash sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco

stanja in izkaz poslovnega izida

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva prirejenega za njegove potrebe Društvo ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva mora zagotoviti najmanj konte ki jih določi v skladu s kontnim okvirom Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer da društva ki opravljajo pridobitno dejavnost morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33) Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31 marca tekočega leta Računovodske izkaze društva čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizorPod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 11: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

314 Prenehanje društva

Društvo preneha- po volji članov- s spojitvijo z drugimi društvi- s pripojitvijo k drugemu društvu- s stečajem- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja- po samem zakonu

raquo3141 Prenehanje po volji članov društva

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva Sklep mora vsebovati določilo o društvu zavodu ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva)

Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo v proračun Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog vročanje in obveščanje državnih organov lahko pa tudi na drug običajen način V objavi mora biti navedeno da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave sicer bo izdana odločba o izbrisu V primeru prijave terjatve upnika UE prekine postopek in upniku naloži da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo pa zakon predvideva stečaj društva

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu

raquo315 Zakonodaja

Zakon o društvih

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 12: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

332 ZASEBNI ZAVOD

321 Splošne določbe

raquoKaj je zasebni zavod

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami obveznostmi in odgovornostmi ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi

raquoNamen in cilji zavoda

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja znanosti kulture športa zdravstva socialnega varstva otroškega varstva invalidskega varstva socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička Katere dejavnosti bo zavod opravljal je odločitev ustanovitelja Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register

Zavod zastopa njegov direktor

raquoOdgovornost

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi lahko razpolaga

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor

322 Ustanovitev in upravljanje

raquo3221 Ustanovitev zasebnega zavoda

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače inali tuje fizične inali pravne osebe če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji

Ustanovitev poteka tako da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa ki je pooblaščen da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 13: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje- ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja- ime in sedež zavoda (sedež je v kraju kjer ima sedež poslovodni organ)- dejavnosti zavoda (namen)- določbe o organih zavoda- sredstva ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela- vire način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda- pravice obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu- določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda- medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda- druge določbe v skladu z zakonom

raquo3223 Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati označbo ki se nanaša na dejavnost zavoda in sedež zavoda Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi

- ime ustanovitelja- ime republike občine ali mesta vendar le z dovoljenjem pristojnega organa če ustanovitelj zavoda ni

republika občina ali mesto- ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev- znak ali grafična oblika imena

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime vpisano v sodni register

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja

raquoVarstvo imena

Registrski organ V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost

Če dvoje ali več zavodov ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča priglasi za vpis v register enako ime ima pravico do vpisa tega imena zavod ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register

raquoZavodZavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju zoper katerega se zahteva varstvo imena lahko pa tudi na povrnitev škode ki je zavodu nastala

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja zoper katero se zahteva varstvo vpisano v sodni register

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 14: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3323 Delovanje zasebnega zavoda

raquo3231 Splošni akti zavoda

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še

- statut oz pravila zavoda (v nadaljevanju statut)S statutom se ureja organizacija zavoda organi njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda v skladu s statutom oziroma pravili

Druge splošne akte sprejme svet zavoda če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno da jih sprejme direktor

raquo3232 Dejavnost

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti Dejavnost je lahko tudi gospodarska če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje dokler pristojni organ ni izdal odločbe da so izpolnjeni pogoji predpisani za opravljanje dejavnosti pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni register

raquo3233 Organizacija zavoda

Organizacija zavoda se določi s statutom

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote

S statutom zavoda je lahko določeno da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 15: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

raquo3234 Organi zavoda

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja) predstavniki ustanovitelja delavcev zavoda in uporabnikov oz zainteresirane javnosti

- direktor (poslovodni organ zavoda)- strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda)- strokovni svet

raquo32341 Svet zavoda

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti Njegova sestava način imenovanja oziroma izvolitve članov trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda izdajo splošnih aktov (statut) in nadziranjem dela direktorja V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda- sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda- sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve

raquo32342 Direktor

Direktor je poslovodni organ zavoda ki- organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija)- predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni

Imenovanje in razrešitev Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje - ustanovitelj ali - svet zavoda če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z

zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj če z zakonom ni drugače določeno

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike občine ali mesta če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 16: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno po postopku natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35 36 37 čl) Imenovan je lahko kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda in sicer za dobo štirih let če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno z možnostjo ponovnega imenovanja

Predčasna razrešitevPristojni organ je dolžan razrešiti direktorja- če direktor sam zahteva razrešitev- če nastane kateri od razlogov ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem

zakonu- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje

sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali

malomarno opravlja svoje dolžnosti tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost da se o njih izjavi

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo če meni da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču

raquo32343 Strokovni vodja in strokovni svet

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij

raquoStrokovni vodja

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi Njegove pravice dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33 do 39 člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja od pogojev za izvolitev dalje)

raquoStrokovni svet

Sestava način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 17: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Njegove naloge so - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil določenih v statutu ali pravilih zavoda - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda - daje svetu drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za

razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge

raquo3235 Premoženje zavoda in upravljanje

Zavod pridobiva sredstva za delo iz - sredstev ustanovitelja - s plačili za storitve - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in aktom o ustanovitviPresežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno

raquo3236 Nadzor

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi

raquo3237 Statusne spremembe (pripojitev spojitev razdelitev)

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod pripoji drugemu zavodu da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov

Ustanovitelj lahko odloči da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod

Ustanovitelj lahko odloči da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje

raquo3238 Povezovanje zavodov

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev

Zadeve ki jih opravlja skupnost zavodov organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili

Skupnost zavodov je pravna oseba če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določenoZavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja če tako določa zakon

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 18: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3324 Prenehanje zavoda

Zavod preneha

- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ndash v nadaljevanju ZFPPIPP)

- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti pa v roku določenem z izrečenim ukrepom ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP)

- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov- če se organizira kot podjetje- v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda

325 Vpis v sodni register

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod ki je pravna oseba njegova organizacijska enota ki ima pooblastila v pravnem prometu in skupnost zavodov z naslednjimi podatki - ustanovitev statusne spremembe in prenehanje - podatki ki so pomembni za pravni promet ime in sedež dejavnosti pravice obveznosti in odgovornosti

zavoda v pravnem prometu pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu imena oseb ki so pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki določeni z zakonom

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije

326 Zakonodaja

- Zakon o zavodih (gre za splošen zakon katerega določbe se uporabljajo če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena)

- posebni zakoni

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 19: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

33 USTANOVE

331 Splošne določbe

raquoKaj je ustanova

Ustanova je na določen namen vezano premoženje

raquoNamen ustanove

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen Krog oseb ki pridejo v poštev kot koristniki je omejen vendar ne poimensko določen

raquoKaj je fundacija

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše ndash v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr društva zadruge zavodi)

raquoPravna osebnost in zastopanje

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava Pravno subjektiviteto pridobi ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanovo zastopa njena uprava oz predsednik uprave v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom

raquoOrgan pristojen za ustanove

Organ pristojen za ustanove je ministrstvo v katerega delovno področje spada namen za katerega je ustanova ustanovljena Če je namenov ustanove več je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti pa je pristojno ministrstvo pristojno za notranje zadeve

raquoOdgovornost

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom aktom o ustanovitvi in statutom

332 Ustanovitev

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi ki je lahko- pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu pristojnemu za

ustanove)- pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke ndash organu pristojnemu za ustanove ga vroči sodišče pred

katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 20: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3in soglasjem organa pristojnega za ustanove S soglasjem organa pristojnega za ustanove k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen zaradi katerega je ustanovljena Soglasje se objavi v uradnem listu stroške objave pa nosi ustanova

Soglasje pošlje organ pristojen za ustanove ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine 1 ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja 2 ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih

sedež mora biti v RS) 3 navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti 4 namen ustanove 5 način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove) 6 poimenske navedene člane prve uprave

in lahko tudi druge določbe pomembne za delovanje ustanove

Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo s katero se razlikuje od drugih sedež mora biti v RS) ni potrebno navesti če gre za pravni posel za primer smrti Če niso določeni jih določi organ pristojen za ustanove

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti- dokazila o dejanskem obstoju premoženja namenjenega za ustanovitev ustanove - denar nakazan na ustrezen račun pri banki- premičnine nepremičnine druga nedenarna sredstva ndash predložena uradna cenitev cenilca- soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

333 Delovanje

raquo3331 Splošni akti ustanove

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali ti pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd)

Statut oz pravila ustanoveUstanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz pravila (v nadaljevanju pravila) Če jih ne sprejme jih sprejme uprava Pravila morajo biti predložena organu pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi Če niso predložena v tem roku lahko organ pristojen za ustanove upravo razreši

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove organe pravila o imenovanju (novih) članov uprave pravila o sprejemanju odločitev določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 21: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Spremembe statuta oz pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi Uprava je dolžna spremembe predložiti organu pristojnemu za ustanove ki ugotavlja ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom ndash upravo lahko pozove da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne jo lahko tudi razreši

Drugi aktiDrugi akti so možni če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja pomembna za delo ustanove

raquo3332 Organi ustanove

- ustanovitelj (če jih je več lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev)- uprava in predsednik uprave- skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ pristojen za ustanove) - drugi organi če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

raquo33321 Uprava in predsednik uprave

Ustanovo upravlja uprava Upravo sestavljajo najmanj trije člani ki so polnoletni poslovno sposobni ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz statutom ali pa s strani organa pristojnega za ustanove po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi Njihov mandat traja določen čas predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače

Uprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo člani izmed sebe Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili

Uprava odloča z večino glasov članov če pravila ne določajo drugače Če je rezultat neodločen odloči glas predsedujočega Član uprave ne more odločati o zadevah v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom z aktom o ustanovitvi in s statutom

Razrešitev uprave oz njenih članovDo razrešitve uprave lahko pride v primeru če ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu aktu o ustanovitvi ali v pravilih do razrešitve člana uprave pa v primeru če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ pristojen za ustanove po uradni dolžnosti

O razrešitvi odloča organ pristojen za ustanove Zoper njegovo odločitev je možna pritožba o kateri odloča Vlada RS

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanoveČlani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov dnevnice in nagrade ki jih določi uprava ob upoštevanju meril ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ pristojen za ustanove

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 22: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3Drugi stroški ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače potni stroški ter dnevnice zaposlenih drugi stroški poslovanja in podobno) ne smejo presegati višine določene s predpisi za področje državne uprave če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače

raquo3333 Premoženje ustanove

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem z darili z drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev) Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa pristojnega za ustanove

334 Nadzor

Nadzor nad premoženjem in poslovanjemUstanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode

Uprava ustanove je dolžna organu pristojnemu za ustanove letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji

Organ pristojen za ustanove lahko zahteva da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja imenuje organ pristojen za ustanove skrbnika

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ pristojen za ustanove

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 23: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

335 Prenehanje

Ustanova preneha v naslednjih primerih

- če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove - če namen ustanove postane nemogoč - če je izpolnjen namen zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in- v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način

1 Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove Odločitev uprave je veljavna ko da k njej soglasje organ pristojen za ustanove Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ pristojen za ustanove sam Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS Uprava ali organ pristojen za ustanove upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja

2 Organ pristojen za ustanove obvesti sodišče o prenehanju ustanove

3 Sodišče izvede postopek likvidacije oz stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

4 Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi ki izvaja enak namen Če taka ustanova ne obstaja se premoženje dodeli ustanovi ki izvaja podoben namen

5 Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov

336 Zakonodaja

Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

Zakon o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 24: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

334 Opravljanje javnih služb ndash KONCESIJA raquoKaj so javne službe

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika občina ali mesto

Javne službe lahko opravljajo zavodi podjetja društva druge organizacije ali posameznik ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje na podlagi koncesije

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji)

Ko je koncesija podeljena organ ki daje koncesijo (koncedent) in organizacija (ali posameznik) ki se mu daje koncesija (koncesionar) skleneta pogodbo o koncesiji

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo v skladu s predpisi ki urejajo javno službo

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas

Koncesija preneha s potekom časa za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku določenem z aktom o koncesiji

Koncedent lahko odvzame koncesijo če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 25: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

35 Kratka predstavitev razlik med društvi zavodi in ustanovami

PRAV

NA

OBL

IKA

ORG

AN

IZAC

IJE

DRU

ŠVO

UST

AN

OVA

ZA

SEBN

I ZAV

OD

POJE

MSa

mos

tojn

o in

nep

ridob

itno

zdru

ženj

e k

i ga

usta

novi

telji

skl

adno

z z

akon

om u

stan

ovijo

zar

adi

ures

niče

vanj

a sk

upni

h in

tere

sov

-ust

anov

a je

na

dolo

čen

(spl

ošno

kor

iste

n al

i do

brod

elen

pra

vilo

ma

traj

en) n

amen

vez

ano

prem

ožen

je-fu

ndac

ija b

esed

o la

hko

v fir

mi u

pora

blja

jo p

ravn

e os

ebe

ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

ristn

e al

i do

brod

elne

nam

ene

in te

ga n

e op

ravl

jajo

kot

pr

idob

itno

deja

vnos

t

Org

aniz

acija

ki s

e us

tano

vi z

a op

ravl

janj

e en

e al

i več

de

javn

osti

kat

ere

cilj

ni p

ridob

ivan

je d

obič

ka

UST

AN

OVI

TEV

KDO

-n

ajm

anj t

ri po

slov

no s

poso

bne

fizič

ne o

sebe

ali

prav

ne o

sebe

-dom

ača

ali t

uja

fizič

na a

li pr

avna

ose

ba-d

omač

a al

i tuj

a fiz

ična

ali

prav

na o

seba

UST

AN

OVN

I AKT

ak

t o u

stan

ovitv

i dru

štva

ak

t o u

stan

ovitv

i ust

anov

e -

prav

ni p

osel

med

živ

imi

- pr

avni

pos

el z

a pr

imer

sm

rti

akt o

ust

anov

itvi z

avod

a

PRID

OBI

TEV

PRAV

NE

OSE

BNO

STI

vpis

v re

gist

er d

rušt

evso

glas

je o

rgan

a p

risto

jneg

a za

ust

anov

e k

akt

u o

usta

novi

tvi

vpis

v s

odni

regi

ster

TEM

ELJN

I AKT

stat

utst

atut

oz

pra

vila

stat

ut o

z p

ravi

laO

RGA

NI

- zbo

r čla

nov

- dru

gi o

rgan

i do

loče

ni v

tem

eljn

em a

ktu

- ust

anov

itelj

- upr

ava

- dru

gi o

rgan

i (če

dol

očen

i v s

tatu

tu a

li v

aktu

o

usta

novi

tvi)

(sku

pni o

rgan

ust

anov

itelje

v)

(skr

bnik

za

usta

nove

)

- sve

t - d

irekt

or

- (s

trok

ovni

vod

ja in

str

okov

ni s

vet )

REG

ISTR

ACIJ

A

KDO

pr

isto

jna

upra

vna

enot

a n

a ob

moč

ju k

ater

e je

sed

druš

tva

min

istr

stvo

v k

ater

ega

delo

vno

podr

očje

sod

i na

men

za

kate

rega

je u

stan

ova

usta

novl

jena

okro

žno

sodi

šče

na

obm

očju

kat

ereg

a je

sed

zavo

daRE

GIS

TER

-reg

iste

r dru

štev

-reg

iste

r pod

ružn

ic tu

jih d

rušt

ev-e

vide

nca

druš

tev

v ja

vnem

inte

resu

- evi

denc

a us

tano

v - r

egis

ter z

avod

ov

OD

GO

VORN

OST

-dru

štvo

in z

asto

pnik

dru

štva

-upr

ava

- ust

anov

itelj

zavo

daPR

ENEH

AN

JE

- po

volji

čla

nov

- s s

pojit

vijo

s p

ripoj

itvijo

- s s

teča

jem

- na

podl

agi s

odne

odl

očbe

o p

repo

vedi

del

ovan

ja- p

o sa

mem

zak

onu

ndash če

pre

mož

enje

ne

zado

šča

za n

adal

jnja

iz

poln

jeva

nja

nam

ena

usta

nove

ndash

če n

amen

ust

anov

e po

stan

e ne

mog

- org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

ugo

tovi

da

ni

pogo

jev

za n

adal

jnji

obst

oj u

stan

ove

ndash

če je

izpo

lnje

n na

men

zar

adi k

ater

ega

je b

ila

usta

nova

ust

anov

ljena

-s s

odno

odl

očbo

- z

akt

om o

pre

neha

nju

zavo

da k

er s

o pr

eneh

ale

potr

ebe

oziro

ma

pogo

ji za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti- s

prip

ojitv

ijo s

pojit

vijo

ali

razd

elitv

ijo

- s p

reob

likov

anje

m

- v d

rugi

h pr

imer

ih d

oloč

enih

z z

akon

om a

li ak

tom

o

usta

novi

tvi

- s s

teča

jem

NA

DZO

RSTV

OKD

O

-Inšp

ekto

rat R

epub

like

Slov

enije

za

notr

anje

zad

eve

-Dav

čna

upra

va R

epub

like

Slov

enije

-AJP

ES

-org

an p

risto

jen

za u

stan

ove

- pris

tojn

i drž

avni

org

ani

ZAKO

NO

DA

JAZa

kon

o dr

uštv

ihZa

kon

o us

tano

vah

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

Zako

n o

zavo

dih

Zako

n o

finan

čnem

pos

lova

nju

pos

topk

ih z

arad

i in

solv

entn

osti

in p

risiln

em p

rene

hanj

u

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 26: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni akti

4dopustdoc

akt_o_sistemizaciji delovnih mestdoc

statut zavodadoc

pogodba_o_zaposlitvidoc

akt_o_ustanovitvi_zavodadoc

volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavodadoc

pravilnik_o_finančno_materialnem_poslovanjudoc

statut_društvadoc

Pravni akti

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 27: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

bull Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register

bull Zanima nas pomen pojma neprofitnosti Ali to pomeni da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička

bull Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

bull Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik

bull Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen

bull Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

bull Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina

bull Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški

bull Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti

bull Ali lahko društvo denar ki ga ima na računu iz prejšnjega leta porabi za plačilo izleta za svoje člane

bull Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove V kakšnem primeru odgovarja tudi zas-topnik društva

bull Ali je res da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva ki dalj časa opravlja pretežno pri-dobitno dejavnost

bull Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek

bull Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve

bull Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi

bull Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka Kaj mora vsebovati pogodba

bull Kdaj oziroma kako preneha zavod

bull Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda

bull Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe

bull Kaj se smatra kot javna prireditev kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek Ali je potrebno prido-biti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru če je prireditev organizirana v prostorih društva

bull Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe

bull Ali je možno društvo raquodatilaquo v mirovanje se pravi da ne preneha z delovanjem

bull Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno raquodatilaquo v mirovanje

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 28: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6ZAKONI

- Zakon o društvih (ZDru-1) Uradni list RS št 612006 z dne 13 6 2006 Spremembe 582009

- Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A) Uradni list RS št 81996 z dne 12 2 1996

- Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1) Uradni list RS št 702005 z dne 26 7 2005

- Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1) Uradni list RS št 622007 z dne 12 7 2007 Spremembe 872009

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Uradni list RS št 422002 z dne 15 5 2002 Spremembe 1032007

- Zakon o računovodstvu (ZR) Uradni list RS št 231999 z dne 8 4 1999 Spremembe 302002-ZJF-C

- Slovenski računovodski standardi Uradni list RS št 1072001 z dne 22 12 2001 Spremembe 132003 432004 832004 282005 892005 92006 92006 92006 1192008

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 332009 852009

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 902007 562008 762008 922008 52009 962009

- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) Uradni list RS št 1172006 z dne 16 11 2006 Spremembe 1252008 1102009 (12010 popr)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2) Uradni list RS št 512006 z dne 18 5 2006

- Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS št 1102006 z dne 26 10 2006

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS št 942007 z dne 16 10 2007

- Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) Uradni list RS št 982003 z dne 13 10 2003

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 29: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2) Uradni list RS št 542007 z dne 18 6 2007 Spremembe 652008 492009

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI

Pravilnik o vsebini obliki in načinu vodenja registra društevregistra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu Uradni list RS št 52007 z dne 19 1 2007Spremembe 562008

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture Uradni list RS št 362008 z dne 11 4 2008

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti Url RS št 1092007Spremembe Url RS št 682009

Pravni viri (krovni in drugi pomem

bnejši)

6

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 30: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

7 Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del

Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj podoben položaju lastnika v katerem lahko odloča o objavi dela o javnem izvajanju prenašanju in predvajanju dela o njegovem reproduciranju distribuiranju morebitni predelavi ipd Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr pri pouku obveščanju o dnevnih dogodkih citiranju ipd Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju kolektivnega razvoja in izmenjave idej Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja (vir wwwartservisorg)

- Creative Commons Slovenija

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Donatorstvo in sponzorstvo

- Status javni interes na področju kulture

- Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK)

- Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (doc MK)

- Upravne enote v Republiki Sloveniji

- Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje

- Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

- Zavarovalne osnove za samozaposlene

- Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi

- E-uprava

Koristne povezave

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 31: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

CNVOS-ovi pravni piškotki

PIC-ov pravni piškotek

Zavod PIP Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja)Gosposvetska cesta 83 2000 MariborTelefon 02 234 21 28 faks 02 234 21 47e infonevladnaorgwwwnevladnaorg

8 Pravni piškotki

Pravni piškotki

9 Kam po pomoč

Kam po pom

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo

Page 32: Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Priročnik so omogočili

10 Priročnik so omogočili

V priročniku so uporabljeni viriwwwcnvossiwwwartservisorgwwwpicsi

UredništvoTina Kuret univ diplpravnicaAlenka Čokl univ dipl pravnicaSanja Antonijević univ dipl pravnicaMaja DamišBorut OsonkarBojan Golčar

E-priročnik je izdalZavod PIP Pravni in informacijski center MariborGosposvetska cesta 832000 Maribor

v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov razvojne prioritete raquoInstitucionalna in administrativna usposobljenostlaquo prednostne usmeritve raquoSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialogalaquo


Top Related