Meščani in mesta

Medvedje Brdo, 25.-27. 11. 2011Pripravila: Mateja Drnovšek

Nastanek mest na slovenskem

• Mesta v slovenskem prostoru so nastajala zlasti v 13. stoletju.

• Mesta so koncentrirane naselbine v katerih se prebivalci večinoma ukvarjajo s trgovsko in obrtno dejavnostjo.

• Tudi zaradi posebnih pravic določenih z zakoni so te naselbine in prebivalci predstavljali posebne od kmetijskega (agrarnega) okolja ločene skupnosti.

Posebnost primorskih mest

• Primorska mesta (civitates) v Istri so veliko starejša od tistih v notranjosti in imajo naselitveno kontinuiteto z antiko.

• Njihova ugodna lega na obali in stiki z Benetkami so pomenili pomembno prednost v razvoju trgovine.

• Simbioza agrarnih in neagrarnih funkcij je bila značilnost primorskih mest. Antično mesto je bilo upravni center širokega agrarnega zaledja – primorska mesta so to lastnost obdržala tudi v srednjem veku.

OBLAST V PRIMORSKIH MESTIH• Do konca 13. stoletja se je razvilo mestno plemstvo (patriciat).

• To plemstvo je bilo nosilec mestne uprave. • Problem, da se pri plemičih naslovi in funkcije dedujejo, torej

so sinovi postali mestni upravitelji. Sposobnosti in zasluge niso pomembne.

• Na celini je bila meja med meščanom in plemičem močno ločena, v Primorju pa je povezava mesta z agrarno okolico dala podlago za nastanek meščana plemiča.

MESTA V NOTRANJOSTI

• V notranjosti je za meščansko naselbino – trg ali mesto – veljal tisti kraj, ki je imel:

najmanj pravico tedenskega sejma njegovi prebivalci so bili svobodni ljudje imeli pravico do obrtnih in trgovskih dejavnosti

mesta trg

• Mesta so bila praviloma večja in bolj strnjena naselja od trgov.• Imela so pravico do mestnega obzidja in do oznake mesto.

ptuj

• V zgodovini srednjeveških mest na Slovenskem ima poseben položaj.

• Je edino celinsko mesto z naselbinsko kontinuiteto s pozno antiko. (Poetovio)

• Mesta v notranjosti imajo mesto pravo (zakone) običajno zapisane v obliki privilegijev – Ptuj ima svoje mesto pravo zapisano v obliki obsežnega statuta (tako kot mediteranska mesta).

USTANAVLJANJE MEST

• Ustanavljanje mest in trgov je bila izključna pravica vladarjev.• Kasneje to pravico dobijo tudi visoki plemiči.• Posameznim krajem so podelili ustrezne pravice – pravica do

sejma, pravica do obzidja.• Zemljiški gospod, na katerem ozemlju je nastalo mesto, je

postal mestni gospod.

POMEMBNEJŠA MESTA NA SLOVENSKEM

• Skorajda vsa pomembnejša mesta na ozemlju današnje Slovenije so nastala v 13. stoletju.

• Najpogosteje so nastajala: na prometnih krajih, ob razvalinah antičnih mest, ob pomembnih gradovih visokih plemičev.

Kranjska:- Kamnik- Kranj- Ljubljana- Škofja Loka- Novo mesto

- kasneje, zaradi turške nevarnosti (obzidja), med mesta povzdignejo naslednje trge: Krško, Kočevje, Višnja gora, Lož.

Štajerska:-Ptuj- Maribor- Slovenj Gradec- Celje

MEŠČANI

• V fevdalni družbi so meščani predstavljali povsem novo družbeno skupino.

• Bili so: osebno svobodni, opravljali gospodarsko dejavnost, ki je dovoljena le njim, pravica do soupravljanja mesta.

• Dolžnosti: varovanje in obramba mesta - vzdrževanje obzidja.

KDO JE BIL MEŠČAN

• Vsak prebivalec mesta še ni meščan.• Meščan je tisti, ki ima v mestu nepremičnino v obliki hiše in se

preživlja z meščanskimi dejavnostmi.• To ni: plemstvo, duhovščina, uradniki, služinčad, Židje,berači,

podložniki.

MESTNI ZRAK OSVOBAJA – če je podložnik v mestu preživel leto in dan, ne da bi gospod zahteval njegovo vrnitev je le ta postal svoboden, ampak to ne pomeni, da je postal meščan!

Upravljanje mest

• Dostop do članstva v vodilnih mestnih organih je bil v primorskih mestih odprt le patricijem.

• V celinskih mestih so imeli dostop do glavnih mestnih organov le bogatejši plemiči – običajno trgovci.

• 1. organ: mestni sodnik = zastopnik mestnega gospoda.• 2. organ: zbor (skupščina vseh meščanov)• Zbor je pod predsedstvom mestnega sodnika odločal o

tekočih in sodnih zadevah

SESTAVA MEŠČANSTVA

• Na slovenskem je bilo heterogeno (bi- oz. trilingvizem)• Dvojne migracije (iz vasi v mesto in iz mesta v mesto).• Kotel v katerem so se mešali različni etični elementi. Še

posebej to velja za mesta v notranjosti, kjer se je mestno prebivalstvo oblikovalo na novo.

• V Primorskih mestih so jedro predstavljali potomci predslovanskega romanskega prebivalstva.