UVOD IN TEMELJNO O KAZENSKI MATERIALNI ZAKONODAJI 22.10.2008 telefon: 02 250 42 46; liljana.selinsek@uni-mb.si govorilne ure: PONEDELJEK, od 9. 10. ure kabinet: pritlije desno (gledano s smeri glavnega vhoda v fakulteto)

temeljna literatura: Liljana Selinek: KAZENSKO PRAVO. SPLONI DEL IN OSNOVE POSEBNEGA DELA, GV zaloba, Ljubljana 2007; - ubenik temelji na zakonodaji, veljavni do 1.11.2008!!Kazenski zakonik, uvodna pojasnila, GV zaloba, Ljubljana 2008literatura za vaje:Ivan Bele, Goran Klemeni [et.al.]: Repetitorij in praktikum za kazensko materialno pravo, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana 2007

tip izpita: PISNI sestava: 8 vpraanj: Prvo (1) vpraanje se nanaa na kazensko pravo kot pravno vejo in pravno znanost ter na poloaj

tega prava v pravnem redu (viri, naela, poloaj KP, razmerje do drugih vej..) Drugo(2) in tretje(3) vpraanje se nanaata na kazenskopravno dogmatiko (temeljni instituti KP*)

etrto(4) in peto(5) vpraanje sta zastavljeni izkljuno na primerih esto (6) in sedmo (7) vpraanje se nanaata na podroje kazenskih sankcij Osmo (8) vpraanje je povezano s posebnim delom KZ.

SKUPAJ JE NA IZPITU MONIH 80 TOK, kriterij za pozitivno oceno je 45 tok. Dodaten kriterij za pozitivno oceno je vsaj 50% uspenost odgovarjanja pri vpraanjih od 1 3!

poudarek je na razumevanju snovi! na izpitu je dovoljena uporaba Kazenskega zakonika in Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja zgolj zakonsko besedilo brez vsakrnih rono ali kako drugae pripisanih dodatkov!

* primer izpitnega vpraanja: a.) Kratko pojasnite pojem prostovoljnega odstopa od kaznivega dejanja ter razliko med prostovoljnim odstopom pri dokonanem in pri nedokonanem poskusu kaznivega dejanja. b.) A je sosedu B-ju ukradel kolo. Naslednjega dne ga je zapekla vest in je kolo vrnil lastniku ter se mu za dejanje opraviil. Ali se v tem primeru A-ju lahko odpusti kazen zaradi prostovoljnega odstopa (odgovor obrazloite)?

SPLONO O KAZENSKEM ZAKONIKU Kazenski zakonik je sestavljen iz splonega in posebnega dela.

1. SPLONI DEL KZV splonem delu KZ se nahajajo t.i. SPLONE KAZENSKOPRAVNE NORME.Splone kazenskopravne norme so v pravno obliko odeta splona naela in splona pravila ter pogoji, ki se nanaajo na: 1) sploni pojem kaznivega dejanja; 2) pojem krivde in 3) na pojem kazenskih sankcij.

2. POSEBNI DEL KZV posebnem delu KZ pa se nahajajo t.i. TIPINE KAZENSKOPRAVNE NORMETipine kazenskopravne norme so norme, ki vsebujejo opis posameznega kaznivega dejanja (hipotezo in dispozicijo) in kazen zanj. Opis kaznivega dejanja je sestavljen iz zakonskih znakov dejanja. Doloitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pa je v funkciji naela zakonitosti. Kazniva dejanja so v posebnem delu KZ razdeljena v zaokroena poglavja.

Kazenski zakonik Republike Slovenije (objava v Ur.l. RS t. 63/94 in 70/94 (popravek) prietek veljave: 01.01.1995 Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-A), Ur.l. RS t. 23/1999 (prietek

veljave: 23.4.1999) Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-B), Ur.l. RS t. 40/2004 (prietek veljave: 05.05.2004)

Ur.l. t. 95/2004 z dne 27.8.2004: uradno preieno besedilo KZ-UPB1, ki vsebuje obe noveli (nanaali sta se na posebni del; gre za drugane opise KD; novele ne spreminjajo t.lenov.

Novi KAZENSKI ZAKONIK (KZ-1) zgolj 1/3 zakona je vsebinsko spremenjena sprejet 20. maja 2008 (za je glasovalo 47 poslancev) objavljen 04. junija 2008 v Ur.l. RS, t. 55/2008 veljati je priel 01. novembra 2008

Razlogi za sprejem KZ-1 : Reforma kazenskega prava l. 1994 naj ne bi bila dovolj temeljita. KZ iz l.95 naj bi kot podlago upoteval predvsem prejnjo jugoslovansko ureditev.

1

V KZ iz l.95 je mogoe najti sledi prejnjih teoretinih, pogosto socioloko in tudi ideoloko obarvanih izhodi o kazenskem pravu (to naj bi bile dolobe o dejanju majhnega pomena in o kaskadni kaznivosti za medijske delikte, velika hiba tega KZ naj bi bila tudi ta, da ne louje dovolj natanno med pojmoma kazenske odgovornosti in krivde).

Kritike na dveh nivojih: nain priprave; vsebina.

BISTVENE NOVOSTI v SPLONEM DELU: Sprememba sistematike splonega in posebnega dela oz. prenumeracija lenov (najveja sprememba) Spremenjeni instituti splonega dela

Delna sprememba definicije kaznivega dejanja Spremenjen koncept kazenske odgovornosti Spremenjen pojem malomarnosti Okleeni so bioloki temelji nepritevnosti Spremenjena koncepta dejanske in pravne zmote Spremenjen koncept skrajne sile Spremenjen koncept udelebe Spremenjen koncept zastaranja

Novi pojmi v splonem delu Storilec in posredni storilec Nadaljevano kaznivo dejanje Privolitev okodovanca (institut splonega dela, ki je vsebovan v posebnem delu pri telesnih pokodbah)

Odpravljeni pojmi in instituti splonega dela Ultima ratio naelo Dejanje majhnega pomena Kaskadna kaznivost Medicinski varnostni ukrepi in vzgojni ukrepi za mladoletnike

Novosti na podroju kazenskih sankcij: Uvedba kazni dosmrtnega zapora Nov sploni maksimum zaporne kazni (do trideset let) Hini zapor Sprememba sistema izrekanja denarne kazni Odprava stranske kazni izgona tujca iz drave Posebna evidenca za storilce spolnih kaznivih dejanj zoper osebe, mlaje od 15 let

BISTVENE NOVOSTI v POSEBNEM DELU: Nova kazniva dejanja: novaenje in usposabljanje za terorizem (111. len KZ-1), prepovedana tvorba ivih bitij (114. len KZ-1), javna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime (116. len KZ-1), mazatvo (180. len KZ-1) ikaniranje na delovnem mestu (197. len KZ-1), zaposlovanje na rno (199. len KZ-1), zloraba izvrbe (216. len KZ-1), goljufija na kodo Evropskih skupnosti (229. len KZ-1), zloraba trga finannih instrumentov (239. len KZ-1), uporaba ponarejene banne, kreditne ali druge kartice (247. len KZ-1), nezakonito dajanje pravne pomoi (254. len KZ-1), muenje (265. len KZ-1), oviranje pravosodnih in drugih dravnih organov (286. len KZ-1), protizakonito, pristransko in krivino sojenje (288. len KZ-1), ogroanje okolja s hrupom ali svetlobo (317. len KZ-1), predrzna vonja v cestnem prometu (324. len KZ-1).

Poleg novitet je precej kaznivih dejanj doivelo vsebinske dopolnitve, nekatera pa tudi zgolj jezikovne popravke. Na primer:

kaznivo dejanje zlorabe zaupanja je preimenovano v izneverjenje, zatajitev finannih obveznosti pa je preimenovana v davno zatajitev,

2

prej loeni kaznivi dejanji poneverbe ter neupraviene uporabe sta v 209. lenu KZ-1 zdrueni v eno kaznivo dejanje poneverbe in neupraviene uporabe tujega premoenja, kaznivo dejanje umora se je razdelilo na dve dejanji: na uboj (115. len KZ-1) in na umor (166. len KZ-1) Pri kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov je kot poseben izvritven nain kaznivega dejanja po novem opredeljena kraja identitete (etrti odstavek 143. lena KZ-1) Kazniva dejanja v zvezi z drogami so razirjena tudi na nedovoljene snovi v portu (186. in 187. len KZ-1) In tako dalje.

29.10.2008ZAKONSKI ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJA, OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA IN PRAVNA KVALIFIKACIJA Kazensko pravo je zelo eksakten predmet!! Da lahko oblikujemo pravno kvalifikacijo potrebujemo:

Opis kaznivega dejanja, Oblike kaznivih dejanj, Zakonske znake.

OPIS KAZNIVEGA DEJANJA ZAKONSKI ZNAKI Opis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izraen zakonski dejanski stan oz. bit kaznivega

dejanja. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoe doloeno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oz. ga subsumirati pod doloen zakonski opis kaznivega dejanja. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja.

Primer : iz opisa kaznivega dejanja odvzema motornega vozila po 216. lenu KZ oz. po prvem odstavku 210. lena KZ-1 (Inkriminacija temeljne oblike odvzema motornega vozila v KZ-1 ostaja enaka kot v KZ; v KZ-1 pa je dodan tretji odstavek, ki vsebuje kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja)! je mogoe razbrati naslednje zakonske znake:

tuje vozilo (tega kaznivega dejanja nikoli ne more storiti lastnik); motorno vozilo (e je odvzel npr.lesene sanke, to kaznivo dejanje ne pride v potev); protipravna uporaba(storilec ni imel dovoljenja od lastnika); namen protipravne uporabe za vonjo (storilec se mora zavedati, da dela kaznivo dejanje),

Obstajajo izjeme, ko pravo dovoljuje odvzem tujega vozila (ko se reuje ivljenje..).Ta len imenujemo tudi TATVINA RABE!

Drugi del te kazenskopravne norme predstavlja predpisana kazen to je zapor do dveh let.

Zakonski znaki po 3. odstavku so enaki kot po 1. odstavku, ker se 3. odst. sklicuje na 1. odst. Prav tako je izpolnjen tudi dodatni zakonski znak (ga unii je kvalifikatorna okoliina).e so znaki v samem lenu loeni z besedo ali, gre za ALTERNATIVNE ZNAKE, kjer zadoa, da je izpolnjen zgolj eden izmed njih.

OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJALoimo 4 oblike kaznivih dejanj:

1. TEMELJNO KAZNIVO DEJANJE2. KVALIFICIRANO KAZNIVO DEJANJE3. PRIVILEGIRANO KAZNIVO DEAJNJE4. DELICTUM SUI GENERIS

Temeljne oblike posameznega kaznivega dejanja (tudi temeljno kaznivo dejanje) so navadno vsebovane v prvem odstavku lena, ki opisuje to kaznivo dejanje, zajemajo pa najbolj pogoste, tipine in povprene primere tega kaznivega dejanja. e te oblike ni, ni kaznivega dejanja. PRIMER: 210/1 Privilegirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e enega ali ve znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih laje (vendar ne gre za olajevalne okoliine) in je zato zanj zagroena tudi mileja kazen. PRIMER: 210/2

3

Kvalificirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e enega ali ve znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih teje in je zato zanj zagroena tudi stroja kazen. Pri kvalificiranem kaznivem dejanju mora biti podan storilev naklep do vseh znakov kaznivega dejanja! PRIMER: 210/3POZOR! Od kvalificiranega kaznivega dejanja je potrebno loevati kazniva dejanja, kvalificirana s hujo posledico!! Delicum sui generis (tudi delikt svoje vrste oz. posebno kaznivo dejanje) pa je dejanje, pri katerem je eden ali ve zakonskih znakov glede na temeljno obliko kaznivega dejanja doloenih tako, da dobi dejanje zaradi njih drugano naravo ali drugaen pomen. Ima zgolj podobne znake.VAJAAnalizirajte oblike kaznivega dejanja zatajitve iz vseh odstavkov 208. lena KZ-1!208/1 Temeljno kaznivo dejanje (ne gre za tatvino, ker si stvari ni sam vzel, ampak sem mu jo jaz dala)208/2 Privilegirano kaznivo dejanje (imenujemo ga tudi MALA ZATAJITEV)208/3 Kvalificirano kaznivo dejanje208/4 Kvalificirano kaznivo dejanje ( imenovano tudi VELIKA ZATAJITEV)208/5 Sui generis ( stvar mu ni bila zaupana, ampak jo je sam nael, zato ima tudi drugano naravo)208/6 Doloba kaznovalne oblike (nobena oblika kaznivega dejanja)

Ni nujno, da imajo vsi leni vse oblike kaznivih dejanj!

RAZMERJE MED OBLIKAMI KAZNIVEGA DEJANJA Privilegirane in kvalificirane oblike kaznivega dejanja ter delicta sui generis so SPECIALNE OBLIKE

temeljnega kaznivega dejanja; lex specialis derogat legi generali! (specialneja norma derogira splonejo) e so izpolnjeni zakonski znaki katerekoli specialne oblike, bo pravna kvalifikacija kaznivega dejanja

zajela le to obliko!

PRAVNA KVALIFIKACIJA KAZNIVEGA DEJANJANam pove:

katero kaznivo dejanje ustreza dejanskemu stanju primera oz. pod kateri zakonski opis kaznivega dejanja lahko subsumiramo dejansko stanje primera.

Sestava pravne kvalifikacije:1. LEN +2. (e vsebuje tipina kazenskopravna norma odstavke) ODSTAVEK ( pie se z rimskimi tevilkami) +3. (e vsebuje odstavek tudi toke) TOKA (napie se za rimsko t. odstavka; loeno je z vejico) +4. PREDPIS, v katerem je uzakonjeno kaznivo dejanje (trenutno sta v stranski kazenski zakonodaji uzakonjeni le dve kaznivi dejanji, veina kaznivih dejanj pa se nahaja v posebnem delu KZ oz. KZ-1)

Primera:1. A s strelnim orojem umori B-ja umor po 1. odstavku 127. lena KZ (= 127/I KZ) oz. po novem uboj po prvem odstavku 115. lena KZ - 1 (=115/I KZ - 1)2. A s strelnim orojem umori B-ja medtem ko ta spi umor na zahrbten nain po 1. toki 2. odstavka 127. lena KZ (= 127/II - 1 KZ) oziroma po novem umor po prvi toki 116. lena KZ - 1 (= 116/1 KZ - 1)

POZOR: v doloenih primerih je treba v pravno kvalifikacijo dejanja vkljuiti tudi institute splonega dela KZ!

Primer:

4

A strelja na B-ja z namenom odvzeti mu ivljenje, a zgrei poskus kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. lena KZ (= 127/I v zvezi s l. 22 KZ) oz. po novem poskus kaznivega dejanja uboja po 1. odstavku 115. lena KZ-1 (= 115/KZ-1 v zvezi s l. 34 KZ-1)POZOR: Poskus je institut splonega dela, zato govorimo o poskusu kaznivega dejanja umora in NE o poskusu umora!!

VAJAPravno okvalificirajte spodnja dejanja (uporabite KZ-1):Primer 1A je v trgovini opazil, da je B odloil denar, ki mu ga je vrnila blagajniarka, na pult poleg kupljenih stvari, ki jih je zlagal v vreko. Ko se je B nekoliko obrnil stran, je A naglo pograbil denar in izginil. S tem je B ja okodoval za 35 EUR.

Kakna je pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Gre za kaznivo dejanje zoper premoenje. 204/II KZ 1

Zakonski znaki, ki jih je potrebno ugotoviti in argumentirati in ki priviligirajo to dejanje so: majhna vrednost stvari (KZ -1 v l. 99/IX pravi, da morajo biti vrednosti tono doloene, ker je to

bolj praktino. Po starem KZ se je ta vrednost doloila na podlagi povprene neto plae.) storilev namen za povzroitev tega kaznivega dejanja (iz naina izvritve lahko dokaemo, da si

je elel pridobiti stvar majhne vrednosti. Ker je denar videl na pultu, je lahko priblino vedel, koliko ga je.)

204/I KZ-1 = navadna tatvina204/II KZ-1 = mala tatvina204/III KZ-1 = doloba kaznovalne narave204/IV KZ-1 = nobena oblika kaznivega dejanja

Primer 2A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B jem. Ko je B zlagal stvari na pomini pult, mu je A iz epa izmaknil denarnico in pobegnil. V denarnici je bilo poleg vseh dokumentov tudi 35 EUR.

Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za kaznivo dejanje po 204/I KZ 1.Zakonski znaki so:

stvar majhne vrednosti namen prilastitve (tat ni vedel, koliko denarja je v denarnici, zato ne moremo dokazat, da je elel

majhno vrednost. Zato ta znak ni podan in gre za navadno tatvino.)

Primer 3A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B-jem. Ko je B nameraval iz moke torbice vzeti denarnico in plaati kupljene stvari, mu je A iztrgal torbico iz rok in pobegnil proti izhodu. V torbici je bila poleg dokumentov e denarnica s 35 EUR.

Pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Storilec je uporabil silo, vendar je ni uporabil zoper osebo, temve zoper stvar, zato ne gre za rop. To je razlika med ROPOM in TATVINO NA PREDRZEN NAIN. Mala tatvina, izvrena na predrzen nain (npr. z vlomom), je e vedno mala tatvina. Kvalificirana tatvina ima podlago v navadni tatvini. Ko je storilec iztrgal torbico, ni vedel, koliko denarja je v njej. 205/I3 KZ-1e bi mu s silo iztrgal iz rok bankovec za 50 EUR, bi bilo podano kaznivo dejanje po 205/I KZ-1(ne bi lo za veliko tatvino).

Primer 4A je v trgovini poakal tako dolgo, da je bila ena od blagajn prosta strank. Pristopil je k blagajniarki, ji naslonil manji, a oster no na vrat ter zahteval, naj odpre blagajno. Blagajniarka je to storila, nakar je A pograbil op bankovcev in pobegnil. A si je na ta nain prisvojil 535 EUR.

5

Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za rop, saj je storilec uporabil silo (lahko bi tudi gronjo) zoper osebo. Rop ima enake zakonske znake kot tatvina. 206/I KZ-1V 206/II najdemo kvalificirano obliko ropa.

Primer 5A je v trgovini na blagajni izkoristil nepazljivost blagajniarke, ki se je sklonila pod pult po ovoj cigaret in iz odprtega predala blagajne pograbil op bankovcev ter stekel proti izhodu. To je opazil varnostnik, ki je stekel za A jem. Ko ga je ujel, se je A sunkovito obrnil, udaril varnostnika s pestjo v obraz in e hitreje stekel stran. Razen podplutbe varnostnik ni utrpel nobene pokodbe. A si je na ta nain prisvojil 535 EUR.

Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za roparsko tatvino po 207/I KZ-1 (stvar pridobi, ele nato uporabi silo, da to stvar tudi obdri. Gre za to, da je storilec vedno zaloten pri storitvi kaznivega dejanja). V primerjavi s tatvino je roparska tatvina sui generis.

Primer 6A je v trgovini na tleh zagledal bankovec za 50 EUR. Pobral ga je in vtaknil v ep, nato pa odel iz trgovine.

Ali je A s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaknega kaznivega dejanja? e da, katerega?

Da izpolnil je znake kaznivega dejanja po 208/V KZ-1 (iti mora za protipravno pridobitev). e bi mu bankovec prinesel veter skozi okno, bi ga dobil po nakljuju. Gre za zatajitev, ki je sui generis.

Primer 7Ali ima lastnost storilca kaznivega dejanja v spodnjih primerih kaken vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja?

A ukrade 500 EUR svojemu prijatelju B-ju.Gre za malo tatvino, saj je 500 EUR zadnji znesek, ki e spada v malo tatvino. e bi mu ukradel 501 EUR, bi lo za veliko tatvino. Dejstvo, da je denar ukradel prijatelju, ne vpliva na kaznivo dejanje, pa pa se upoteva pri odmeri kazni.

A ukrade 500 EUR svojemu oetu.Gre za malo tatvino, ker sorodstvo nima vpliva na pravno kvalifikacijo. Razlika je le v pregonu (kadar premoenjski delikt stori sorodnik, se le-ta preganja na zasebno tobo in ne na zahtevo policije in toilca. Enako velja tudi za odvzem motornega vozila s strani sorodnika). 224 KZ-1

Blagajniarka A ukrade 500 EUR iz blagajne trgovskega podjetja, v katerem je zaposlena.209/III-I KZ-1(3.odst. v zvezi s 1.odst.)3.odstavek se nanaa samo na 1. odstavek in ne na 2.odstavek. Vpraati se moramo ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki po 1. odstavku. Vsi so izpolnjeni. Prilastila si je stvar majhne vrednosti

Uradna oseba A, pooblaena za gotovinsko poslovanje s strankami, ukrade 500 EUR iz blagajne dravnega organa, kjer je zaposlena.

209/III-I KZ-1 A si je prilastil stvar majhne vrednosti in to si je tudi elel. Izpolnjeni so vsi zakonski znaki po 1. odstavku.

Primer 8Ali ima lastnost okodovanca (rtve) kaznivega dejanja v spodnjih primerih kaken vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja?

A s strelnim orojem odvzame ivljenje svojemu sovraniku B-ju.NE, to ne vpliva na pravno kvalifikacijo. Da je ustrelil sovranika se lahko upoteva pri odmeri kazni. Gre za uboj. 115/I KZ-1

6

A s strelnim orojem odvzame ivljenje policistu neposredno potem, ko mu je ta izrekel globo zaradi prehitre vonje.

115 KZ-1 Ne gre za kvalificirano okoliino, ker policist ni izvajal javne varnosti (e bi pazil predsednika oz. delal kaj drugega v korist javne varnosti, bi priel v potev 116 KZ-1).

A z namenom ogroziti ustavno ureditev RS s strelnim oroje odvzame ivljenje predsedniku vlade.

Novi KZ-1 je predsednika vlade izkljuil iz 352 KZ-1, zato to ni ve kvalificirana okoliina. Gre za uboj po 115 KZ-1.

A s strelnim orojem odvzame ivljenje obsojencu za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajo od 15 let.

Gre za uboj po 115 KZ-1, ker ni nobene okoliine, ki bi vplivala na pravno kvalifikacijo.

V vseh 4 primerih bi lahko sodnik dejanske okoliine upoteval pri odmeri kazni oteevalne okoliine.

Primer 9 (IZPIT)Po razvezi zakoncev A in B je sodie njunega mladoletnega sina C dodelilo v skrbnitvo materi B, oetu A-ju pa dovolilo stike z otrokom 1x tedensko. A se s tem ni strinjal, zato je nekega dne C-ja poakal pred osnovno olo, ki jo je ta obiskoval, in ga odpeljal v tujino, B pa sporoil, da bo sina videla ele, ko bo pristala na njegovo, torej A-jevo skrbnitvo nad otrokom.

Ali so v tem primeru izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (len 190 KZ-1) ali ugrabitve (len 134 KZ-1)? Obrazloite!

Zakonski znaki so izpolnjeni po obeh lenih in sicer: Odvzem prostosti Prepreevanje vrnitve Protipravno zadrevanje osebe Izsiljevanje drugega, da ga v nekaj prisili

Bistvena razlika je v sankciji! Gre za to, da moramo najti specialneje dejanje. Specialneje dejanje je ugrabitev. Izsiljevanje je kvalificirana okoliina, ki v konkretnem primeru dela ugrabitev kot kvalificirano obliko odvzema mladoletne osebe. Gre za kaznivo dejanje po 134/II I KZ-1.

Primer 10A je vlomil v trgovino na nain, da je razbil kljuavnico na zadnjih vratih. Iz trgovine je odnesel nekaj zavojev cigaret in steklenico gane pijae, vse skupaj v vrednosti 250 EUR.

Ali je A v tem primeru izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po lenu 204/II KZ-1 (mala tatvina) ali kaznivega dejanja velike tatvine po lenu 205/I-1 KZ (vlomna tatvina)? Obrazloite!

Izpolnjeni so zakonski znaki po 204/II KZ-1 (stvar majhne vrednosti; namen pridobiti majhno vrednost), tako da gre za malo tatvino, saj nima kodificirane oblike, eprav je storjeno na predrzen nain.

ASOVNA IN KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE 5.11.2008

ASOVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJEasovna veljavnost kazenskega zakonika as izvritve kaznivega dejanjaGre za med seboj povezana pojma!

AS IZVRITVE: kdaj je bilo kaznivo dejanje izvreno? 9. len KZ delavnostna teorija!

7

18. len KZ-1 delavnostna teorija! (KZ-1 v 18. lenu uporablja neprimeren termin as storitve kaznivega dejanja pravilneje bi bilo as izvritve, saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja!).Pri asu izvritve ni pomembno, kdaj nastane posledica!

POZOR: as izvritve dejanje je treba loevati od asa DOKONANJA kaznivega dejanja (pri tem pa je pomemben as nastanka posledice)!

ASOVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE: kateri zakon uporabiti, e se kazenski zakon v asu med izvritvijo kaznivega dejanja in zaetkom oziroma koncem sojenja spremeni?

3. len KZ uporabi se zakon, ki je veljal v asu storitve, razen e je novi zakon mileji za storilca 7. len KZ-1 - vsebuje enako temeljno pravilo kot KZ; dodana pa je doloba, ki pojasnjuje asovno

veljavnost blanketnih norm (stari KZ je ni poznal).

LEX MITIOR (beri micior) = mileji zakon za storilca

VAJAA je dne 1.8.2008 grdo ravnal z B-jem. B je vloil predlog za pregon A-ja zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. lenu KZ. V predmetni zadevi je razpisana glavna obravnava, ki bo dne 6.11.2008.

Ali lahko sodie A-ja dne 6.11.2008 spozna za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. lenu KZ?

Normativni podlagi iz posebnega dela:146. len KZ:(1) Kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duevno celovitost drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do estih mesecev. (2) Pregon se zane na predlog.KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja ne inkriminira!! Je pa grdo ravnanje po novem eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja ogroanja varnosti iz 135. lena KZ-1.

Ogroanje varnosti (135. len KZ-1)(1) Kdor ogrozi varnost kakne osebe z grdim ravnanjem ali z resno gronjo, da bo napadel njeno ivljenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Pregon se zane na predlog.

ODGOVOR: Sodie tega ne more storiti, ker je 1.11.2008 zael veljati novi zakon KZ-1, ki tega dejanja ne inkriminira. Sodie bo moralo uporabiti KZ-1, ki je to kaznivo dejanje, po 146. lenu KZ, dekriminiralo in je zato KZ-1 mileji za storilca (ko je KZ-1 mileji, se lahko uporabi za nazaj, sicer se uporablja samo za dejanja, ki so bila storjena od 1. novembra 2008 dalje).

V tem primeru gre za predlagalni delikt. Zakonski znaki kaznivega dejanja po 146. lenu KZ so : grdo ravnanje, prizadeta telesna ali duevna celovitost druge osebe

Vpraati se moramo ali 135. len KZ-1 vsebuje vse enake zakonske znake kot 146. len KZ (ali v KZ-1 e vedno obstoji inkriminacija grdega ravnanja, tako kot v KZ); lahko tudi kaknega doda, ne sme pa nobenega odvzeti?KZ-1 grdega ravnanja, kot samostojnega, ne obravnava ve, temve pravi, da je grdo ravnanje eden izmed zakonskih znakov novega kaznivega dejanja ogroanja varnosti , ki je prav tako predlagalni delikt.

135. len KZ-1 ne vsebuje kazenskih znakov 146. lena KZ oz. jih vsebuje samo v izjemnih primerih (npr.: e bi takno dejanje ogrozilo varnost).

8

KAJ SE BO ZGODILO S PREDLOGI ZARADI GRDEGA RAVNANJA, KI JE BILO STORJENO PRED 1.11.2008?Toilci lahko umaknejo vse predloge zaradi grdega ravnanja, e jih ne bodo, bo sodie storilce oprostilo, ker novi zakon tega kaznivega dejanja ve ne inkriminira in je zato za storilce mileji. Posledica tega je, da se jim ne more soditi po starem kazenskem zakoniku.

PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: (veljavnost kazenskega zakona)Stran 71/ primer 31A in B sta bila soseda, ki sta se vedno prepirala zaradi zemljia. Leta 2002 se je A odselil. Zaradi zamer se je A odloil poslati pismo B-ju, v katerem ga je zmerjal. B mu je odgovarjal na podoben nain. Po enem letu dopisovanja je A-ju prekipelo, zato se je odloil, da bo temu naredil konec in je B-ju poslal pisemsko bombo. Pisemsko bombo je oddal na poto leta 2003, kjer pa so ga zaradi malomarnosti izgubili (padlo je za omaro). ez 5 let (leta 2008) so ga nali zaradi obnavljanja in so ga poslali B-ju. B je skupaj svojo eno pismo odprl, pri emer je le-to eksplodiralo in ga ubilo, eno pa hudo ranilo.

Kdaj je bilo KD storjeno? Obrazloite!Dejanje je bilo storjeno, ko je A oddal pisemsko bombo na poto (leta 2003). Nastanek posledice tukaj ni pomemben (posledica je nastala leta 2008, ker je takrat bilo dejanje dokonano). Vse okoliine, kot so npr. storileva starost, krivda,.. se gledajo v letu 2003.

Po katerem zakonu se kazensko preganja A-ja (oziroma se mu dosodi kazen)? Obrazloite!Teava se pojavi, ker se je po storitvi dejanja zakon spremenil.

Gre sicer za umor na zahrbten nain po 116/I KZ-1, ker je storilec izrabil zaupanje rtve in le-ta ni mogla niesar storiti, da bi se zaitila ( primeri takega umora so e: zastrupitve, umor v spanju,..) Izvritveni nain tega kaznivega dejanja se po obeh zakonih (KZ in KZ-1) ne razlikujejo, razlika je samo v sankciji. KZ pravi, da je zagroena zaporna kazen najmanj 10 let ali pa 30 let (izjemoma); KZ-1 pa pravi, da je zagroena zaporna kazen najmanj 15 let in najve 30 let (lahko se mu dosodi tudi nekaj vmes, npr. 19 let zapora). Iz tega izhaja, da je KZ-1 stroji, saj ima zagroeno vijo zaporno kazen kot KZ, zato se uporabi KZ.Enako velja tudi glede hude telesne pokodbe (po 123/I KZ-1) njegove ene (uporabi se KZ; dolobi KZ in KZ-1 se ne razlikujeta, zato bi se novi zakon uporabil samo v primeru, e bi bil mileji za storilca, sicer pa pride v potev tisti, ki je veljal v asu storitve KD).V potev pride torej zakon, ki je veljal v asu storitve KD, novi KZ-1 pa bi se uporabil samo, e bi bil mileji za storilca.

UBOJ NA MAH ne dopua, da posledica nastane ele ez nekaj asa.UMOR NA GROZOVIT NAIN: storilec rtev mori poasi z muenjem. Njegov cilj je, da rtev trpi in ne umre takoj.

Stran 69/ primer 18B je s piramidnimi igrami ogoljufal A-ja, za kar ni nikoli kazensko odgovarjal. A je odkril, kje B ivi in da ima veliko vinsko klet, v katero nima vstopa nihe, in da tudi svojega vina ne deli z nikomer. A je to dejstvo izkoristil, vlomil v B-jevo klet in zastrupil nekaj steklenic vina z namenom, da bi B umrl. B je zastrupljeno vino spil ele ez 30 let, saj se je odloil, da jih bo staral. Ko je vino spil, je umrl.

Ali je zoper A-ja mono sproiti kazenski postopek? Obrazloite!Dejanje je bilo storjeno ob zastrupitvi, dokonano pa 30 let kasneje, ob smrti. Ob dokonanju KD je veljal e novi KZ-1.Stari KZ (zastaranje tee od dneva storitve kaznivega dejanja. Ker je od takrat preteklo e ve kot 25 let, pregon ni ve moen).Novi KZ-1 (zastaranje v KZ-1 se je popolnoma spremenilo, tako da imamo sedaj samo e absolutno zastaranje - 90. len KZ-1). Teorija pravi, da naj zastaralni rok tee od dokonanja kaznivega dejanja.

Glede pravne kvalifikacije pa se gleda, kateri zakon je mileji, tisti se uporabi (torej stari??).

9

KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJEKrajevna veljavnost kazenskega zakonika kraj izvritve kaznivega dejanja. Gre za dva povezana pojma!

KRAJ IZVRITVE: kje je bilo kaznivo dejanje izvreno? 10. len KZ ubikvitetna teorija! 19. len KZ-1 ubikvitetna teorija!

(KZ-1 v 19. lenu uporablja neprimeren termin kraj storitve pravilneje bi bilo kraj izvritve, saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja!)

KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE: kateri zakon uporabiti v primeru kaznivega dejanja z mednarodnim elementom (taki elementi so: izvritev KD v tuji dravi, tuje dravljanstvo storilca, tuje dravljanstvo okodovanca ipd. )?

120. 125. len KZ oziroma 10. 15. len KZ-1:

V zvezi s krajevno pristojnostjo poznamo 5 nael:1. Teritorialno naelo (120. len KZ, 10. len KZ-1): sprememba vojakega letala v dravno.2. Realno naelo (121. len KZ, 11. len KZ-1): spremenjen je obseg kaznivih dejanj, na katera se to naelo nanaa: po novem zajema ponarejanje denarja ali drugo kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi mora preganjati v vseh dravah podpisnicah, ne glede na to, kje je storjeno, terorizem in kazniva dejanja zoper suverenost RS in njeno demokratino ustavno ureditev. 3. Aktivno personalnitetno naelo (122. len KZ, 12. len KZ-1): spremenjeno tako, da za vzpostavitev kaznovalne oblasti nae drave ni ve potrebno, da se storilca zaloti na ozemlju RS oz. da se ga izroi Sloveniji. Ni nobene spremembe glede kaznovalne oblasti, temve zgolj glede jurisdikcijske oblasti.4. Pasivno personalitetno naelo (123/I KZ, 13/I KZ-1): spremenjeno tako, da za vzpostavitev kaznovalne oblasti nae drave ni ve potrebno, da se storilca zaloti na ozemlju RS oz. da se ga izroi Sloveniji. Ni nobene spremembe glede kaznovalne oblasti, temve zgolj glede jurisdikcijske oblasti.5. Univerzalno naelo (123/II KZ, 13/II KZ-1): nespremenjeno

Kaznovalna oblast lahko obstoji samostojno, vendar kot taka ni ne pomeni.

Zelo pomembno: V 14. len KZ-1 so urejeni posebni pogoji za pregon. Gre za omejitve jurisdikcijske oblasti domaih sodi glede kaznivih dejanj z mednarodnim elementom!! (KZ je to urejal v 124. lenu. KZ-1 je dodal predvsem omejitve v zvezi z realnim naelom!)

15. len KZ-1 podrobneja ureditev vtevanja odvzema prostosti v tujini kot v 125. lenu KZ (je bolj dodelan glede na starega)!

PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: (veljavnost kazenskega zakona)Stran 65/ primer 3A v Ljubljani ukrade Audi A6, nato pa odide v Zagreb, kjer naj bi se sestal s prodajalcem ukradenih vozil, B-jem. Hrvaka policija pri rutinski kontroli vozil ugotovi, da je avto ukraden, zato A.ju odvzame prostost. Kasneje ugotovijo tudi vpletenost B-ja in zoper obema sproijo kazenski postopek. A-ju uspe pobegnit iz hrvakega zapora nazaj v Slovenijo, pri emer pa ga zaloti slovenska policija.

Ali se A.ja lahko kazensko preganja v Sloveniji navkljub temu, da je na Hrvakem e sproen kazenski postopek? Obrazloite!

Gre za kaznivo dejanje po 205/II KZ-1 (velika tatvina, ker menimo, da je avto vreden vsaj 50.000 EUR).Dejanje je bilo storjeno v Ljubljani (Sloveniji), posledica pa nastane takrat, ko lastnik z avtom ne more ve razpolagat (to pomeni tudi v Sloveniji).Tukaj pride v potev teritorialno naelo (10/I KZ-1); pomembno je samo to , kje je kaznivo dejanje bilo storjeno. To pa je bilo v Sloveniji. Ni pomembno dravljanstvo storilca ali rtve.

10

Iz tega izhaja, da obstaja KAZNOVALNA OBLAST nae drave, vendar pa s tem ni avtomatino vzpostavljena tudi JURISDIKCIJSKA OBLAST (e bi eleli Slovenci zaeti kazenski postopek v Sloveniji, bi potrebovali dovoljenje ministrstva za pravosodje, ker so Hrvati e zaeli postopek; e ga Hrvati e ne bi zaeli, pa Slovenci ne bi potrebovali dovoljenja in bi lahko sami zaeli postopek).

JURISDIKCIJSKA OBLAST pomeni monost pregona (14. len KZ-1)

V vsakem konkretnem primeru lahko nastopi samo eno naelo.

Stran 71/ primer 29A-argentinski mornar s krova argentinske ladje, ki je bila zasidrana v Kopru, vre zaboj, ki pade na glavo nemkemu dravljanu B-ju in mu prizadene hude telesne pokodbe.

Ali se A-ja v Sloveniji lahko preganja v skladu s slovensko kazensko zakonodajo (in po katerem naelu)? Obrazloi!

Gre za kaznivo dejanje hude telesne pokodbe po 123. lenu KZ-1, ki je bilo storjeno v Sloveniji (9. len KZ-1 v ozemlje RS spada kopno, zrak in teritorialne vode).Glede jurisdikcije ni nobenih omejitev, ker kazenski postopek ne tee e v nobeni dravi, zato se jurisdikcijska oblast vzpostavi avtomatino.

A-ja se lahko preganja v Sloveniji, in sicer na podlagi teritorialnega naela (10/I KZ-1); 10/II KZ-1 ne pride v potev, ker ne gre z domao ladjo.

Za jurisdikcijo po 13. lenu KZ-1 bi moralo biti izpolnjenih veliko pogojev.

Katere drave, poleg Slovenije, bi e lahko sproile kazenski pregon zoper A-ja (e predpostavljate, da je kazenska zakonodaja drugih drav glede veljavnosti KZ urejena podobno kot v Sloveniji)?

e bi imele vse drave enak zakon oziroma enaka naela kot Slovenija, bi morali paziti e na Argentino (ta bi ga lahko preganjala po 10/II KZ-1) in na Nemijo (ta pa bi ga lahko preganjala na podlagi personalnega naela. Na takni podlagi bi imeli kaznovalno oblast.Kaznovalno oblast bi lahko imele, pod doloenimi pogoji, tudi vse druge drave, na podlagi naela univerzalnosti. Sistem je naravnan tako, da se A nikakor ne more izognit pregonu (ena izmed teh drav ga bo sigurno preganjala).

Stran 73/ primer 38A britanski dravljan je na slovenski ladji, ki je bila zasidrana v Liverpoolu, ubil panskega dravljan B-ja.

V kateri dravi se lahko kazensko preganja A-ja (e predpostavite, da je kazenska zakonodaja teh drav podobna slovenski)? Obrazloi!

A-ja se lahko preganja v SLOVENIJI po teritorialnem naelu (10/II KZ-1), v VELIKI BRITANIJI po teritorialnem naelu (10/I KZ-1), v PANIJI po pasivno personalnem naelu.S tem je vzpostavljena kaznovalna oblast.

Ali se lahko A-ja kazensko preganja v Sloveniji, e je e bil obsojen v tuji dravi? Obrazloi!Tukaj je potrebno upotevati omejitev iz 14/I KZ-1, ki se nanaa na to, da ne sme biti nihe ponovno preganjan za isto zadevo.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji, e mu je bila izreena oprostilna sodba v tujini? Obrazloi!

e je bila A-ju izreena oprostilna sodba, ga lahko Slovenija za isto zadevo preganja samo z dovoljenjem ministrstva ob izpolnjenem dodatnem pogoju (enako kot pri prejnjem vpraanju).

Velja NE BIS IN IDEM (zaita storilca pred ponovnim obravnavanjem v isti zadevi).

Stran 66/ primer 5

11

A je na vlaku Slovenskih eleznic, ki je peljal na progi Frankfurt-Zagreb, umoril B-ja, njegovo truplo pa odvrgel v Avstriji. Ugotovilo se je, da je B umrl e preden je vlak prekal nemko-avstrijsko mejo. Avstrijski organi so to sporoili slovenski policiji, ki je A-ja prijela v Ljubljani.

V katerih dravah se lahko kazensko preganja A-ja (e predpostavimo, da je v vseh dravah podobna kazenskopravna ureditev kot pri nas)?

Kaznivo dejanje je bilo storjeno v Nemiji, zato je Nemija tista, ki ima PRIMARNO KAZNOVALNO OBLAST (vedno jo ima tista drava, na ozemlju katere je bilo dejanje storjeno).

Slovenija bi imela primarno kaznovalno oblast, e bi bil A (na podlagi aktivno personalnega naela) ali B (na podlagi pasivno personalnega naela) slovenski dravljan. e bi bil tako A kot tudi B Slovenec, bi imela na podlagi aktivno personalnega naela.

Stran 67/ primer 12Tuj dravljan A je v Nemiji razstrelil avtobus pol slovenskih turistov z namenom dati lekcijo slovenski oblasti glede mejnega vpraanja! In s tem prisiliti Slovenijo, da odstopi od pogajanj.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji in po katerem naelu? Obrazloi!Kaznivo dejanje je bilo storjeno v Nemiji. V Sloveniji bi se ga lahko kazensko preganjalo po pasivno personalnem naelu (13/I KZ-1).

Ko ugotovimo naelo oziroma len, po katerem se ga lahko kazensko preganja, ugotovimo zgolj kaznovalno oblast. Za ugotovitev jurisdikcijske oblasti moramo pogledati 14. len KZ-1.

Jurisdikcijsko oblast imamo po 14/II,III,VI KZ-1.

Stran 68/ primer 15Slovenca A in B sta la na potovanje v tujino. Tam je A posilil svojo eno B, ker je vedel, da posilstvo lastne ene v dotini dravi ni kaznivo dejanje. Ko sta se vrnila v Slovenijo, je B prijavila A-ja domai policiji.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji? Obrazloi!B je storil kaznivo dejanje posilstva (170/IV KZ-1). Dejanje je bilo storjeno v tujini. Slovenija bi imela kaznovalno oblast na podlagi 12. lena KZ-1 = aktivnega personalnega naela (le-to je moneje od pasivnega personalnega, sicer bi lahko prilo v potev tudi to) e bi bila B tuja dravljanka, bi priel v potev 14/V KZ-1

(omenjen je tudi 14/4 len ????)

Stran 68/ primer 17Slovenec A, na delu v Pakistanu, se je oenil s 3 Pakistankami. Po konanem delu se je vrnil v Slovenijo, ker je imel tam tudi vse svoje premoenje, s seboj pa je elel pripeljati tudi svoje tri ene.

Ali se bo A-ja v Sloveniji kazensko preganjalo zaradi KD dvojne zakonske zveze, e se vrne v Slovenijo z vsemi svojimi enami? Obrazloi!

Kaj v primeru, e so vse tri ene Slovenke? Kaj v primeru, e se vrne brez vseh ena ali pa samo z eno? Obrazloite!

POMEMBNO: KZ-1 v lenih 4 6 vsebuje dolobe o osebni veljavnosti kazenskega zakona (KZ te vsebine ni urejal v obliki neposrednih norm)!

NAIN IZVRITVE KAZNIVEGA DEJANJA IN VZRONA ZVEZA 12.11.2008

VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA NAIN IZVRITVE

8. len KZ in 17. len KZ-1 ureditev je vsebinsko nespremenjena; KZ-1 pa v 17. lenu uporablja neprimeren termin nain storitve pravilneje bi bilo nain izvritve, saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja, ki so na ravni splonega pravila urejena v tem lenu.

12

Iz 1. odstavka 17. lena KZ-1 izhaja, da loimo:1. STORITVENA (KOMISIVNA) KD (najpogosteja) 2. OPUSTITVENA (OMISIVNA KD), ki se dalje delijo na:

prava (2. odstavek 17. lena KZ-1) gre za kritev medloveke solidarnosti neprava (3. odstavek 17. lena KZ-1)

Storitveni oziroma komisivni nain izvritve kaznivega dejanja je podan takrat, kadar storilci z navzven razvidnim aktivnim ravnanjem krijo prepovedne norme. Storilec stori oziroma naredi nekaj, esar ne bi smel.Opustitveni oziroma omisivni nain izvritve kaznivega dejanja pa je podan takrat, kadar je kaznivo dejanje posledica pasivnosti storilca, s imer storilec ne izpolni dolnosti iz zapovedne norme. Storilec torej ne stori oziroma ne naredi neesa, kar bi moral storiti oziroma narediti. Glede na to, kako oziroma kje je doloena dolnost storilca delovati na doloen nain, loimo omisivna kazniva dejanja na prava in neprava.

PRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJA so tista, pri katerih je dolnost delovati oziroma kaj storiti, izrecno doloena v posebnem delu Kazenskega zakonika. Prepoznamo jih po tem, da opis kaznivega dejanja vsebuje besede, kot so: pusti, ne pomaga, opusti, zapusti ipd. veinoma ne vsebujejo posledic.

VAJAPoiite nekaj pravih opustitvenih kaznivih dejanj v posebnem delu KZ-1!Tipina prava kazniva dejanja, ki nimajo posledic najdemo v 15. poglavju (zadnja tri). Sem spada tudi povzroitev nevarnosti. Gre za to, da mora obstajat doloena nevarnost (oz. zakonski znaki zanjo), posledica pa je izven dejanskega stanja

NEPRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJApa so tista, ki so v zakonu sicer doloena kot storitvena kazniva dejanja, iz narave dejanja pa je razvidno, da je dejanje mono storiti tudi z opustitvijo. V tem primeru gre za kaznivo dejanje le, e storilec opusti dolnost prepreiti nastanek prepovedane posledice (torej kri t.i. garantno dolnost). Taka dolnost je lahko razvidna iz opisa kakega kaznivega dejanja, lahko pa izhaja tudi iz drugih pravno urejenih razmerij.

17/III KZ-1 (kriteriji za presojo ali gre za to dejanje ali ne)

POZOR: Prava in neprava opustitvena kazniva dejanja se razlikujejo tudi glede vpraanja, kdaj je lahko opustitev kazenskopravno relevanten vzrok za prepovedano posledico!

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (nain izvritve kaznivega dejanja)Stran 79/ primer 61 A je zasledoval B-ja, izvlekel pitolo in nanj 4x streljal z namenom, da ga ubije.

Kolikno je tevilo storitev?Gre za storitveni nain izvritve kaznivega dejanja. Storitev gledamo kot celoto, glede na posledico.Storil je eno kaznivo dejanje uboja oziroma poskusa uboja, e B ni umrl.

Stran 80/ primer 66A je zasledoval B-ja, C-ja in D-ja, izvlekel pitolo in na njih streljal z namenom, da jih ubije.

Kolikno je tevilo storitev?A je storil tri kazniva dejanja, ker bi v primeru dokonanja nastale 3 posledice. Gre za stek kaznivih dejanj. Lahko bi storil 1 kaznivo dejanje poskusa uboja in 2 kaznivi dejanji uboja ali obratno (ve variant).

Stran 79/ primer 65 Voznik avta A je ob cesti opazil ponesreenca, ki je leal na ploniku. Avta ni ustavil in mu ni nudil pomoi, ker se mu je mudilo v slubo.

Ali je A-jevo ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloi!

13

A je storil kaznivo dejanje po 130. lenu KZ-1. Gre za PRAVO OPUSTITVENO DEJANJE.Sodie mora ugotoviti:

ali je bil ponesreenec v neposredni smrtni nevarnosti; ali bi mu A lahko pomagal brez nevarnosti zase ali nekoga drugega.

Nevarnost za A-ja mora biti vsaj priblino enaka pokodovanevi nevarnosti (nanaat se mora zoper ivljenje ali zdravje. Primerljiva nevarnost bi bila npr. da je A epileptik in je pozabil doma tablete, zato lahko umre, e ne pride pravoasno do njih. Zamuda v slubo ni primerljiva).

Stran 82/ primer 76Voznik avta A je na poti v slubo zbil kolesarja B-ja, ki je obleal na tleh, kar je A opazil, vendar ni ustavil in B-ju ni nudil pomoi.

Ali je A-jevo ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloi!A je storil kaznivo dejanje po 328 len KZ-1, ki je specialna oblika in se vee na dejanja storjena v javnem prometu; zahteva se samo pokodba (sem spada tudi ok); je sui generis; v 2.odstavku je kvalificirana oblika 128. lena KZ-1 (zahteva se smrtna nevarnost)

Gre za PRAVO OPUSTITVENO DEJANJE. Tak delikt lahko zagrei doloen krog oseb. Gre za deliktum im proprium.

Stran 83/ primer 81 A je mati samohranilka 3-mesenega otroka, ki jo B povabi na poitnice. Ker A ni nala varstva za otroka, ga je 10 dni pustila samega doma. Otrok je umrl.

Ali je A-jino ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloi!Potrebna je pravna kvalifikacija. Izhajat je treba iz posledice. Gre za kritev roditeljske dolnosti po 192.lenu KZ-1.A je privolila v smrt otroka, saj ji je moralo biti jasno, da bo umrl, zato je podan eventualni naklep. Zato pride v potev uboj po 115. lenu KZ-1 (zaradi posledice, ki je nastala, ker v KD zoper druino in otroke ni posledice smrti).Uboj je po nainu izvritve storitveni kaznivo dejanje. V tem primeru ni bilo storitve, pa pa opustitev skrbi za otroka. Prava opustitvena dejanja nimajo posledic

Zato gre za nepravo opustitveno KD.

Treba je odgovoriti na vsa vpraanja, ki se nanaajo na neprava opustitvena dejanja in sicer: ali je obstajala pravna dolnost ravnati na doloen nain oziroma prepreiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolnost); DA koga je ta garantna dolnost zavezovala; MATER ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico; DA ali je bila opustitev po svoji moi in uinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot storitev. DA (nain opustitve mora biti po naravi enak storitvi).

Ker smo pozitivno odgovorili na vsa vpraanja, bo A odgovarjala za uboj (nepravo opustitveno dejanje), lahko pa tudi za povzroitev smrti iz malomarnosti (e bi dokazala, da je otroka pozabila doma).

Ali bi bilo A-jino ravnanje pravno relevantno e otrok ne bi umrl? Obrazloi!A bi odgovarjala ali po 192. lenu KZ-1 (specialno kaznivo dejanje) ali pa po 129. lenu KZ-1. Obe sta pravi opustitveni dejanji.V tem primeru bi lo zgolj za zanemarjanje otroka po 192. lenu KZ-1, ker je to specialno KD. e bi se ugotovil njen naklep, bi lahko lo tudi za kaznivo dejanje poskusa umora.

Stran 85/ primer 91A je ogoljufal B-ja in si tako pridobil vejo premoenjsko korist.

Ali je mogoe storiti goljufijo z opustitvijo? e da, navedi primer!Da in sicer tako, da bi B-ja pustil v zmoti. Gre za pravo opustitveno dejanje. Primer: A dvigne na banki 50 EUR, blagajniarka se zmoti in izplaa 500 EUR. Denar odnesemo, ne da bi jo na to opozorili in jo pustimo v zmoti).

14

VZRONA ZVEZA

je objektivna zveza med izvritvenim dejanjem in nastalo posledico!

Vzrona zveza je teoretini institut, ki ni urejen v KZ-1 (in tudi ni bil urejen v KZ)!

Poznamo 3 poglavitne teorije o vzroni zvezi, ki se med sabo dopolnjujejo:1. teorija o razlikovanju vzrokov in pogojev za nastanek posledice kaznivega dejanja (najbolj

splona teorija, po kateri je relevanten vzrok za posledico le storilevo osebno ravnanje neposredno pred nastankom prepovedane posledice vse drugo, npr. ravnanje okodovanca, tretjih oseb, naravnih sil , pa so le pogoji za kaznivo dejanje. Vzrono zvezo sproijo vzroki, pogoji pa ne),

2. ekvivalenna teorija oziroma teorija condictio sine qua non (kot vzrok prepovedane posledice se teje vsaka storitev ali opustitev, ki jo kot izvritveno dejanje doloa kazenski zakon, in ki je v kakrnikoli zvezi s prepovedano posledico),

3. teorija o adekvatni vzronosti (za vzrok posledice se teje vsak dejavnik, ki je po lovekovih izkunjah in znanju o naravnih zakonitostih zmoen pripeljati do prepovedane posledice; se pravi dejavnik, ki redoma in praviloma pripelje do prav take posledice). Po mnenju stroke (sodia) je le-ta najmoneja, ker je mono po njej dokazati krivdo.

Pri vzroni zvezi lahko pride tudi do njenega PRETRGANJA oz. PREKINITVE to se zgodi, ko je nek vzrok e zael delovati v doloeni smeri proti prepovedani posledici, ta posledica pa v konni fazi nastane zaradi drugega vzroka, ki prekrije pomen prvotnega vzroka in povzroi posledico neodvisno od njega. Prekinitve vzronosti lahko izhajajo iz:

delovanja tretjih oseb, ali delovanja naravnih sil, ali storitve drugega kaznivega dejanja.

POZOR: v primeru prekinitve vzrone zveze ostane dejanje, ki naj bi bilo prvotni vzrok za prepovedano posledico, PRI POSKUSU; v primerih, ko poskus ni kazniv, pa je kaznivo dejanje zaradi pretrganja vzrone zveze sploh izkljueno.

OPUSTITEV KOT VZROK PREPOVEDANE POSLEDICE pri PRAVIH OPUSTITVENIH KAZNIVIH DEJANJIH

Pri pravih opustitvenih kaznivih dejanjih je posledica praviloma izven zakonskega dejanskega stanu kaznivega dejanja (je ni), zato je pri teh kaznivih dejanjih vpraanje vzronosti drugotnega pomena storilec odgovarja, etudi bi dokazal, da bi posledica nastala kljub njegovemu dolnemu ravnanju.

pri NEPRAVIH OPUSTITVENIH DEJANJIH (3. odstavek 17. lena KZ-1)Da lahko nepravo opustitev opredelimo kot vzrok prepovedane posledice, je potrebno predhodno ugotoviti naslednje:

ali je v danih okoliinah obstajala pravna (bodisi iz kakega drugega zakona, bodisi iz pravnega posla ipd.) dolnost ravnati na doloen nain oziroma prepreiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolnost); koga je ta garantna dolnost zavezovala; ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico; ali je bila opustitev po svoji moi in uinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot storitev.

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (vzrona zveza)Stran 87/ primer 101

15

A je v svoji hii zasail B.ja in C-ja, kako razmetavata in uniujeta stvari. Ko sta videla A-ja, sta skoila skozi okno in zbeala, A pa je posegel po svoji pitoli in stekel za njima ter tudi streljal. B je umrl, C pa je bil hudo telesno pokodovan.

Presodite vzrono zvezo med A-jevim ravnanjem in B-jevo smrtjo ter C-jevimi hudimi telesnimi pokodbami!

Vzrona zveza je absolutno nesporna, saj je ravnanje A-ja povzroilo obe nastali posledici. Nikakor ne gre za silobran.

Stran 90/ primer 115A je hudo telesno pokodovala B-ja, ki se je zato pe odpravil v bolninico. Na poti tja ga je zadela strela, vendar je preivel in nadaljeval pot do bolnice. V bolnici je e isti veer umrl.

Presodi vzrono zvezo med A-jevim ravnanjem in nastalo konno posledico!Vpraati se je treba ali je ravnanje A vzrok smrti B-ja. Zato moramo najprej ugotoviti vzrok smrti.e je B umrl zaradi strele, ni vzrone zveze med dejanjem A in posledico, zato bo A odgovarjala za KD povzroitve hude telesne pokodbe po 123/II KZ-1.

Ekvivalenna teorija potrdi vzrono zvezo (e ga ne bi ranila, ne bi el v bolnico in ga ne bi zadela strela).Za kazensko pravo je ta teorija preiroka, zato se upotevata tudi preostali dve. Preostali dve teoriji VZ ne potrdita zaradi delovanja naravnih sil. e ga strela ne bi pokodovala, bi bila podana VZ.

Stran 89/ primer 108A je po naselju (omejitev 50 km/h) vozil s hitrostjo 60 km/h. Pripeljala je B, ki mu je izsilila prednost, zato je A zapeljal na nasprotni vozni pas in zbil kolesarja C, ki se je zato hudo telesno pokodoval. Izvedenec je ugotovil, da do nesree ne bi prilo, e bi A vozil po predpisih.

Presodi vzrono zvezo med A-jevim in B-jevim ravnanjem ter nastalo konno posledico!V vzroni zvezi sta oba, tako A kot tudi B (noben ni upoteval predpisov). Pri vzroni zvezi je treba izhajat iz pokodb.

Stran 91/ primer 120A je vozil 100 km/h, kjer je bila omejitev 50 km/h, in tril v motor, na katerem sta se peljala B in C, vendar je motorist izsilil prednost A-ju. B in C sta umrla. Izvedenec je ugotovil, da bi nesreo lahko prepreili le, e bi A vozil s hitrostjo 45 km/h.

Presodi vzrono zvezo med A-jevim ravnanjem in nastalo konno posledico!Takno izvedensko mnenje nam ne odgovori na to ali obstoji vzrona zveza ali ne, ker je vzrona zveza objektivna zveza med ravnanjem in posledico. Pri vzroni zvezi je treba izhajat iz pokodb.

Stran 94/ primer 127A in B sta se prerekala zaradi dekleta, zato je A porinil B-ja po stopnicah. Zaradi zlomljene noge so B-ja odpeljali v bolninico, kjer je ez 6 dni umrl.

Presodi vzrono zvezo med A-jevim ravnanjem in B-jevo smrtjo!Najprej je treba ugotoviti vzrok smrti. e je B umrl zaradi kaknih notranjih pokodb, ki jih je dobil pri padcu, je smrt povzroilo ravnanje A.ja, zato je podana vzrona zveza.

Stran 84/ primer 88 (nain izvritve)V domu za ostarele negovalka A ni primerno skrbela za tetraplegika B-ja. Ker je A opuala hranjenje in osebno nego B-ja, je B shiral in umrl.

Ali je ravnanje A relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloi!Izpolnjeni so zakonski znaki za kaznivo dejanje po 129. len KZ-1 (e ni bilo naklepa ali malomarnosti)-gre za pravo opustitveno dejanje. Teava je v tem, da ta len nima posledice (na konkretni primer pa ima posledico in sicer smrt). e ne bi bilo smrti (posledice) bi lo za ta len (npr. e bi ga pravoasno spravili k sebi).

16

Pojavi se vpraanje ali gre za uboj ali povzroitev smrti iz malomarnosti? V zvezi s tem, moramo odgovoriti na 4 vpraanja:

ali je v danih okoliinah obstajala pravna dolnost ravnati na doloen nain oziroma prepreiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolnost); koga je ta garantna dolnost zavezovala; ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico; ali je bila opustitev po svoji moi in uinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot storitev.

e na vsa odgovorimo pozitivno, se moramo spustiti e v odgovornost.

A je imela GARANTNO DOLNOST.Ko gre za smrt ali telesne pokodbe, je obvezen izvedenec.Podana je vzrona zveza med ravnanjem A in posledico, vendar to e ne pomeni njene krivde. Le-to je treba e ugotoviti (odgovarjala bo za uboj iz malomarnosti po 118. lenu KZ-1 ali za temeljno obliko uboja po 115. lenu KZ-1).

RAZLOGI ZA IZKLJUITEV KAZNIVEGA DEJANJA 26.11.2008

SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV ZA IZKLJUITEV KAZNIVEGA DEJANJAKZ je poznal 4 razloge za izkljuitev kaznivega dejanja:

1. silobran (11. len KZ), 2. skrajna sila (12. len KZ), 3. sila in gronja (13. len KZ) 4. dejanje majhnega pomena (14. len KZ)

KZ-1 pozna zgolj 2 razloga za izkljuitev kaznivega dejanja (oziroma 3, e pozorno beremo zakon tudi skrajna sila, ki se je spremenila):

1. Silobran (22. len KZ-1) nespremenjena ureditev!2. Prisiljenost (23. len KZ-1) = biva absolutna sila iz prvega odstavka 13. lena KZ (to ni nov razlog,

saj ga je urejal e KZ v sili in gronji)!

POZOR: skrajna sila (32. len KZ-1) po novem ne izkljuuje kaznivega dejanja, ampak delno izkljuuje krivdo, delno pa kaznivost!

POZOR: KZ-1 ne pozna ve instituta dejanja majhnega pomena /soroden institut pa je e vedno uzakonjen, tudi v KZ-1, v zvezi s premoenjskimi delikti, kjer se protipravna ravnanja s preminim ali nepreminim premoenjem ne tejejo za kazniva dejanja, e je z njimi nastala neznatna premoenjska koda (primer 6. odstavek 99. lena KZ-1). To je neznatni premoenjski delikt!Kot razlog za izkljuitev kaznivega dejanja je po KZ-1 treba teti tudi neznatni premoenjski delikt!

Prepoznavanje razlinih izkljuitvenih razlogov v sploni kazenskopravni normi: Izkljuitev kaznivega dejanja: ni kaznivo dejanje. (doloeno izkljuno v splonem delu!!) 22.len KZ-1 Izkljuitev krivde: ni kriv. (doloeno izkljuno v splonem delu!!); po novem je to skrajna sila in obe obliki zmote Izkljuitev kaznivosti: se ne kaznuje. (doloeno v splonem ali v posebnem delu!! primer 142/II KZ-1, 282/IV KZ-1)

Silobran (22. len KZ-1)Silobran je obrambno dejanje, pri emer oseba, ki ob protipravnem napadu brani doloeno pravno zavarovano vrednoto ali dobrino, s tem obrambnim dejanjem izpolni zakonske znake nekega kaznivega dejanja (npr. pri obrambi koga ali kaj pokoduje). Gre za to, da izkljuimo kaznivost nekega kaznivega dejanja. Branimo lahko sami sebe ali pa nekoga drugega. Dovoljuje obrambo, ki je nujno potrebna za to, da storilec odvrne od sebe ali nekoga drugega napad.

17

Silobran ni enako kot maevanje.

KZ-1 v 22. lenu postavlja naslednje kriterije, ki jim morata zadostiti napad in obramba, da je obstoj kaznivega dejanja, izvrenega z obrambnim dejanjem, izkljuen:NAPAD

- resnien (zato putativni silobran ni silobran v smislu 22. lena KZ-1); in- protipraven (ni dovoljen silobran zoper silobran); in- istoasnost napada in obrambe.

OBRAMBA- istoasna z napadom; in- naperjena zoper napadalca/njegovo dobrino; in- neizogibno potrebna za odvrnitev napada (tukaj sta e 2 kriterija:

ali napada ni bilo mogoe odvrniti drugae kot s pokodbo napadaleve dobrine oziroma z dejanjem, ki ima znake kaznivega dejanja; sorazmernost med intenzivnostjo napada in intenzivnostjo obrambe).

e so izpolnjeni vsi pogoji za silobran, prekoraena pa je meja sorazmernosti med intenzivnostjo napada in obrambe, govorimo o PREKORAENEM SILOBRANU.

POZOR: Prekoraeni silobran ni razlog za izkljuitev obstoja kaznivega dejanja, ampak okoliina, ki se upoteva pri odmeri kazni!

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (silobran)Stran 107/ primer 178A je hodil po ploniku, ko sta ga napadla 2 psa in ga zaela gristi. A se ju je skual otepsti in je klical na pomo, nato pa mu je uspelo povlei pitolo (za katero je imel dovoljenje) in enega psa ubiti, drugega pa hudo pokodovati.

Ali se A lahko uspeno zagovarja, da je ravnal v silobranu? Obrazloi!Treba se je vpraati ali obrambno dejanje izpolnjuje znake kaknega KD in na takni podlagi ugotovimo, da gre za pokodovanje tuje stvari (220. len KZ), zato se zoper storilca poda pregon.Da bi se A lahko skliceval na silobran, moramo ugotoviti ali so izpolnjeni vsi pogoji kriteriji:

Resnien napad (e si napad izmisli, le-ta ni resnien) je izpolnjen Protipravnost (protipravno lahko ravna samo lovek, ival pa le po ukazu loveka) ni izpolnjen

Ker niso izpolnjeni vsi pogoji, ni lo za silobran in se zato nanj ne more sklicevati,

Stran 101/ primer 155A je napadel B-ja z namenom, da ga hudo telesno pokoduje. B se je branil in A-ja pri tem ubil. Na sodiu se je B zagovarjal, da je ravnal v silobranu in da A-ja ni hotel ubiti.

Ali bi sprejeli B-jev zagovor? Obrazloite!Ali obrambno dejanje predstavlja KD? Da, gre za temeljno obliko uboja po 115/I KZ-1.KRITERIJI ZA SILOBRAN:

Resnien napad - izpolnjen Protipravnost - izpolnjen Istoasnost (obratno dejanje sme trajati tako dolgo, dokler traja napad) - izpolnjen Naperjen zoper napadalca izpolnjen Ali je bila potrebna obramba za odvrnitev napada izpolnjen + 2 dodatna kriterija:

prvi je izpolnjen, ker napada ni bilo mogoe odvrniti oziroma prepreiti (v kazenskem pravu ne pride v potev monost, da bi se oseba morala umakniti napadalcu, lahko se, ni pa nujno, ker se ima vsaka oseba pravico braniti); pri drugem (sorazmernosti napada in obrambe) je treba tehtati vrednote in dobrine (e je z obrambo prizadeta vija dobrina, morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji, da gre za silobran; treba je vedeti tudi to, kako je bil napad izveden (e ga je A napadel z noem, je sorazmerno; e ga je elel A samo pretepst in mu je to tudi povedal ter se ga temu primerno

18

lotil, bi lo za prekoraitev silobrana); treba je presodit tudi obrambo (ni ga imel namena ubiti, ampak ga je sluajno zadel npr. v glavno ilo. V tem primeru je obramba povzroila hujo posledico, kot bi jo napad. e tisti, ki je bil napaden, ni videl naklepa storilca, se ga kaznuje za prekoraen silobran, zato lahko dobi manj kot 5 let. e je bil zelo prestraen, je lahko oproen.

Silobran ni avtomatino izkljuen, ker je vse odvisno od intenzitete obrambe

Stran 106/ primer 173A je parkiral avto in se odpravil v opero, ko mu je nasproti priel B, s pitolo v roki, in zahteval, da mu izroi kljue avta in denarnico. Ker A ni elel izgubiti avta, se je B-ju zlagal, da ima denarnico v avtu in da morata oditi tja po njo. B se je strinjal. Ko sta prila do avta, je A odprl prtljanik, vzel ven kij (treniral je baseball), s prvim udarcem razoroil B-ja, nato pa zael udarjati po njem in mu zadal posebno hude telesne pokodbe.

Presodite A-jevo ravnanje z vidika silobrana!A je storil KD hude telesne pokodbe. Izpolnjeni morajo biti kriteriji za silobran:

Resninost izpolnjen (tudi, e nekdo posega v pravno zavarovano dobrino nekoga; e nas nekdo zmerja) Protipravnost izpolnjen Istoasnost ni izpolnjen (napad preneha po prvem udarcu, saj je storilec z njim razoroen, do sem gre za silobran, od tod dalje pa gre za samostojno kaznivo dejanje - povzroitve hude telesne pokodbe (maevanje). Ne gre niti za prekoraen silobran, saj je napad e prenehal.)

A bo odgovarjal za posebno hude telesne pokodbe po 124. lenu KZ-1. Prekoraeni silobran se mu lahko teje za olajevalno okoliino.

Stran 102/ primer 158A in B sta potrebovala denar za nakup mamil. Nasproti jima je priel par (C in D), ki je na pogled deloval dokaj premono, zato sta se odloila, da ju oropata. Ko sta A in B napadla C-ja in D, je D zaela beati, C pa se jima je postavil po robu in pri tem A-ja hudo, B-ja pa lahko telesno pokodoval.

Ali se C lahko uspeno zagovarja na sodiu, da je ravnal v silobranu? Obrazloite!A in B sta storila kaznivo dejanje ropa, ki je ostal na ravni poskusa. Tudi C je storil kaznivo dejanje in sicer hude (123. len KZ-1) in lahke telesne pokodbe (122. len KZ-1).Ali je C ravnal v silobranu ugotovimo tako, da presodimo ali so izpolnjeni vsi kriteriji.Napadalno dejanje je bilo resnino, protipravno in istoasno z obrambo. Napadena je bila oseba in njeno premoenje. Pri zadnjem kriteriju je treba ugotoviti, kako je izgledal napad in kako obramba (ker sta bila napadalca dva, C pa sam, gre za sorazmernost; napada morda ne bi bilo mono drugae odvrniti, saj e bi tudi on zael beati, bi napadalca verjetno tekla za njima).Izpolnjeni so vsi kriteriji za silobran (tudi dodatna dva).

Stran 105/ primer 170A je utrujen priel domov, ko je opazil, da so vrata v stanovanje priprta. Previdno je vstopil in v spalnici zagledal tatu B, ki je jemal nakit iz omarice. A je na postelji videl leati pitolo (ki ni bila njegova). Ker se je ustrail, da jo bo B uporabil, je planil nadenj. Pri tem ga je hudo telesno pokodoval. Na sodiu se je A zagovarjal, da je ravnal v silobranu.

Presodi A-jev zagovor!B je storil kaznivo dejanje tatvine po 204. lenu KZ-1. Za rop ni lo, ker ni bilo sile zoper osebo. lo je izkljuno za napad na premoenje.A je storil kaznivo dejanje povzroitve hude telesne pokodbe (123. lenu KZ-1), vendar pa so izpolnjeni vsi kriteriji za silobran (je resnien, protipraven, istoasen, naperjen zoper dobrino, svoje premoenje lahko branimo tudi s silo nasproti storilcu, e to ni mono nikakor drugae; e je bilo sorazmerno, je treba ugotoviti. Treba bo ugotavljati vse podrobnosti (fizine lastnosti obeh viina, tea; oddaljenost pitole in njena resninost- morda je lo za igrako A-jevega otroka. Upotevala se bo tudi okoliina, da je bil A zelo prestraen. Sodnik bi lahko priznal tudi silobran.

19

Prisiljenost (23. len KZ-1) po starem KZ je to absolutna sila Sila, ki se ji posameznik ne more upreti = ABSOLUTNA SILATo pomeni, da:

- ne more ravnati po svoji volji;- ne more se upreti;- niesar ne more storiti, da bi prepreil nastanek prepovedane posledice.

Absolutna sila ima za posledico brezpogojno IZKLJUITEV KAZNIVEGA DEJANJA!

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (sila in gronja)Stran 96/ primer 132A in B sta se prepirala, medtem ko je B odrinil A-ja, ta pa mu je isto vrnil. Pri tem je B izgubil ravnoteje in padel po stopnicah, po katerih je prihajal C. B je zbil C-ja in mu povzroil lahke telesne pokodbe.

Presodi B-jevo ravnanje s kazenskopravnega stalia!B je nasproti C-ju storil kaznivo dejanje povzroitve lahke telesne pokodbe po 122. lenu KZ-1. B ni mogel storiti ni, da bi to lahko prepreil, zato je kaznivo dejanje brezpogojno izkljueno, saj gre za gravitacijsko silo, kateri se ni mono upreti.Lahko bi odgovarjal A, e bi B-ja namerno potisnil, da bi le-te zadel C-ja.

Stran 96/ primer 133Hipnotizer A je na svoji predstavi hipnotiziral B-ja in mu ukazal, naj stee do najvijega sedea v dvorani, klofne tam sedeega C-ja in se nato kot oga prikotali nazaj. Ko je B priel do C-ja in ga hotel udariti, se je C branil in B-ja udaril v trebuh. B je e vedno poskual udariti C-ja v obraz, zato ga je C vekrat udaril. C je utrpel lahko telesno pokodbo, B-ja pa je hudo telesno pokodoval.

Ali bo B odgovarjal za lahko telesno pokodbo? Obrazloi!Ne, B ne bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzroitve lahke telesne pokodbe (122. len KZ-1). B je bil pod absolutno silo (sem spada tudi gravitacijska sila), kateri se ni mogel nikakor upreti, zato je kaznivo dejanje po 99/VII KZ-1 izkljueno.

Ali bo C odgovarjal za hude telesne pokodbe? Obrazloi!Pri C-ju je treba presoditi ali je le-ta ravnal v silobranu, za kar morajo biti izpolnjeni doloeni kriteriji:

Resnien napad je izpolnjen Protipraven je izpolnjen (napad lahko izvri vsak lovek, tudi otrok ali duevno bolan) Istoasen je izpolnjen Naperjen zoper osebo je izpolnjen + 2 dodatna pogoja:

ali je bilo to neizogibno potrebno, da odvrne napad (C je vedel, kaj bo B naredil, saj je slial hipnotizerja)

ali je bilo sorazmerno (klofuta in ve udarcev v trebuh nista sorazmerna)C je imel pravico do obrambe, vendar jo je prekorail, zato gre za prekoraeni silobran

Pravno opredeli A-jevo ravnanje!Klofuta je po KZ-1 prekrek in ne ve KD kot je bilo v KZ. Po starem KZ bi A napeljeval h kaznivemu dejanju.

Po novem KZ-1 gre za posredno storilstvo.

A ne bi bil odgovoren, e bi se vsi prisotni vnaprej pisno zavezali, da se z vsem, kar se bo dogajalo, strinjajo. V tem primeru bi lo za privolitev okodovancev in zato tak napad B-ja ne bi bil protipraven, zato ne bi bili izpolnjeni kriteriji za silobran.

Neznatni premoenjski delikt (6. odstavek 99. lena KZ-1)(Neznatna premoenjska koda se ocenjuje na podlagi okoliin konkretnega primera)!

20

Je okoliina, ki jo je treba ocenit v vsakem posameznem primeru (A ukrade 50 EUR berau ali pa bogatau; treba je ocenit, kaj koda pomeni za okodovanca; gledat pa se mora tudi z vidika storilca (vzel je 50 EUR, lahko pa bi 500 EUR)).

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (dejanje majhnega pomena)Stran 99/ primer 145A je el s prijateljem B-jem v znan trgovski center. Ker ni imel pri sebi ni denarja, je A vzel zavojek veilnih gumijev in ga spravil v ep. To je opazil varnostnik trgovine in ga izpraal. A je veilne prostovoljno vrnil.

Presodite A-jevo ravnanje s kazenskopravnega stalia!V tem primeru bi lahko lo za kaznivo dejanje male tatvine (204/II KZ-1). Tukaj je potrebno ugotoviti ali je bilo kaznivo dejanje sploh dokonano. Dejanje bi bilo dokonano ele, ko bi storilec odel mimo blagajne (po teoriji aprehenzije, ki velja v trgovinah). e ga je varnostnik ogovoril, ko je bil e mimo blagajne, je bilo dejanje dokonano. e ga je ogovoril v sami trgovini, dejanje e ni bilo dokonano.A je veilne prostovoljno vrnil, zato trgovina ni imela nobene premoenjske kode. e jih ne bi vrnil, pa bi imela trgovina zgolj neznatno premoenjsko kodo. lo bi za neznatni premoenjski delikt (6. odstavek 99. lena KZ-1)-(nanaa se lahko na preminine in nepreminine).

Ker je ukradeno stvar vrnil, je kaznivo dejanje izkljueno.

Stran 99/ primer 146Kmet A ima kmetijo in veliko travnikov. Na enem izmed travnikov je B postavil otor in tam kampiral 14 dni. Pri tem je poteptal skoraj 50% trave. Ker je bila trava ravno pred konjo je A ovadil B-ja zaradi kaznivega dejanja pokodovanja tuje stvari.

Presodi B-jevo ravnanje s kazenskopravnega stalia!Vpraati se moramo ali gre za kaznivo dejanje pokodovanja tuje stvari (220 KZ-1) ali za neznatni premoenjski delikt (6. odstavek 99. lena KZ-1).Unienje trave se presoja z vidika kmeta (ali je to njegova edina trava, morda njegova najbolja, edina s taknim doloenim namenom..).V konkretnem primeru bi lahko lo za neznatni premoenjski delikt, ker ima A e veliko drugih travnikov.

KRIVDA IN ODGOVORNOST ZA HUJO POSLEDICO (IZPIT ) 3.12.2008

SPREMEMBE V SISTEMU KRIVDEKZ loi 2 vrsti krivde : 1. NAKLEP (17. len KZ) in dve uzakonjeni obliki: direktni naklep eventualni naklep2. MALOMARNOST (18. len KZ), ki ima dve uzakonjeni obliki: zavestna malomarnost nezavestna malomarnost

21

Pozna tudi ZAVEST O PREPOVEDANOSTI DEJANJA (tretja oblika krivde, ki jo spoznamo, e pozorno beremo zakon).

KZ-1 loi 2 vrsti krivde:1. NAKLEP (25. len KZ-1 doloba je vsebinsko nespremenjena e vedno loimo direktni in eventualni naklep) 2. MALOMARNOST (26. len KZ-1 spremenjen koncept: malomarnost se po novem vee na storilevo ravnanje in ne ve na prepovedano posledico!); odpravljena je delitev na zavestno in nezavestno malomarnost

KZ-1 pozna tudi ZAVEST O NASPROTNOSTI PRAVU (vsebinsko je enaka zavesti o prepovedanosti dejanja, ki jo je uzakonjal KZ).

KZ-1 je posegel na to podroje in tu se vidijo velike kritike.Krivda je potrebna, ker omogoa kazen. e ni naklepa, niti malomarnosti, ni krivde!

26/I KZ-1: nova definicija malomarnosti26/II KZ-1: kriterij za loevanje malomarnosti od eventualnega naklepa26/III KZ-1: kriterij za loevanje malomarnosti od nesrenega nakljuja

POZOR: nov koncept malomarnosti ni izpeljan dosledno, ker zakon v 2. in 3. odstavku e vedno opredeljuje storilev odnos do posledice in ne do ravnanja!!

Kaznivost malomarnosti: 27. len KZ-1 = 15/III KZ in 45. len KZ (ni vsebinskih sprememb; v 27. lenu KZ-1 pa je dodana nova doloba o tem, da mora biti tisti, ki stori kaznivo dejanje z naklepom, vedno kaznovan stroje od tistega, ki stori istovrstno dejanje iz malomarnosti (malomarnost je mileja vrsta krivde). Najdemo jo v 2. odstavku 27. lena KZ-1).Odgovornost za hujo posledico: 28. len KZ-1 = 19. len KZ (ni vsebinskih sprememb)

VAJA Stran 139/ primer 297A je B-ju povzroil hudo telesno pokodbo, zaradi katere je B v nekaj dneh umrl. Presodite obliko krivde A-ja v naslednjih primerih (pri tem izhajamo iz domneve, da je bila huda telesna pokodba povzroena z direktnim naklepom; presojamo pa obliko krivde do smrtne posledice!): e je A elel ubiti B-ja:V tem primeru gre ob upotevanju A-jeve krivde za dokonano (!) kaznivo dejanje uboja po lenu 115/I KZ-1. A je to kaznivo dejanje izvril s krivdno obliko direktnega naklepa, saj se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti! 123/II KZ-1 v kombinaciji z 28. lenom KZ-1 v tem primeru ne pride v potev, ker storilec glede huje (torej smrtne) posledice ni ravnal malomarno, ampak je bila ta posledica zajeta v njegovem (direktnem) naklepu!

e A ni mogel predvideti, da bi zaradi pokodbe B lahko umrl:V tem primeru je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 26. lena KZ-1 (vemo, da smrtne posledice ni bilo mogoe priakovati in s tem A tudi ni mogel predvideti njenega odvraanja, ne vemo pa, ali je ta posledica nastala kljub potrebni pazljivosti storilca zakon torej smiselno sprauje po tem, ali je bil storilec ob tem, ko je drugemu (naklepno) povzroal hudo telesno pokodbo, dovolj pazljiv v smeri izognitve smrtni posledici! e je odgovor pozitiven, bo A odgovarjal za kaznivo dejanje hude telesne pokodbe po lenu 123/I KZ-1, saj mu do smrtne posledice ni mogoe oitati malomarnosti in s tem tudi ne odgovornosti za hujo posledico (prim. 28. len KZ-1).

e si A ni elel B-jeve smrti, bi jo pa lahko predvidel:V tem primeru je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 26. lena KZ-1 (vemo, da je smrtno posledico A lahko priakoval, ne vemo pa, ali je vanjo privolil (dejstvo, da A posledice ni elel, e ne pomeni, da vanjo ni privolil!), prav tako ne vemo, ali je A ukrenil karkoli v zvezi z odvraanjem te posledice). e se ugotovi, da v posledico ni privolil, posledica pa je nastala, ker je iz lahkomiselnosti ni pravoasno odvrnil, bo A odgovarjal za hudo telesno pokodbo po lenu 123/II KZ-1, saj mu je do huje (smrtne) posledice mogoe oitati malomarnost (prim. 28. len KZ-1).

22

VAJA IZ PRAKTIKUMA: (spremenjeni koncepti krivde)Stran 122,123/ primer 236A - delavec podjetja, ki se je ukvarjalo s pokrivanjem streh, je nekega dne, ko je konal svoje delo, s strehe zmetal ostanke lesa, pri emer je zadel B-ja, ki je el ravno takrat mimo.Presodi A-jevo odgovornost v naslednjih primerih: A ni vedel, da je B pod oziroma poleg zgradbe!A je ravnal malomarno in ne naklepno, zato moramo ugotoviti, ali je priakoval posledico (v taknem primeru bi odgovarjal po 2. odstavku 26. lena KZ-1). Treba je torej ugotoviti ali se je bil zmoen zavedati in tudi prepriati o posledicah. e je tega bil zmoen, gre za krivdno obliko malomarnosti, za katero bo A odgovarjal po 1.odstavku 26.lena KZ-1.

Pravna kvalifikacija se razlikuje glede na to ali je povzroil B-ju hudo ali lahko telesno pokodbo.e je B utrpel lahko telesno pokodbo, A-ja ne obravnavamo, saj v tem primeru ne odgovarja. Gre zgolj za civilni delikt, pri emer bi lahko A odgovarjal zgolj za odkodnino.e v zakonu ne pie, da je doloeno kaznivo dejanje, e je storjeno iz malomarnosti kaznivo, se ne kaznuje. Pri vsakem kaznivem dejanju posebej mora pisati, da je tudi malomarnost kazniva.Zakon doloa, da lahka telesna pokodba, povzroena iz malomarnosti, ni kazniva (ker to ni posebej zapisano v 122. lenu KZ-1).

Pravna kvalifikacija tega primera, e je B utrpel hudo telesno pokodbo, bi bila, da gre za kaznivo dejanje po 123/III-I KZ-1 . Tretji odstavek tega lena nam pove, da je bilo dejanje storjeno iz malomarnosti.

A-ju je bilo vseeno za vse, ker je e za ve kot 2 uri prekorail svoj delovni as!Ker mu je bilo vseeno, se teje, kot da je v posledico posledino privolil, zato bo odgovarjal za eventualni naklep po 25/II KZ-1. Ko oseba privoli v posledico, malomarnost ne pride ve v potev.

Loimo direktni naklep (storilec eli posledico) in eventualni naklep (storilec posledice ne eli, vendar vanjo privoli; do posledice je indiferenten; vseeno mu je, ali se bo nekaj zgodilo ali ne).

e je bil B lahko telesno pokodovan, bo A odgovarjal za povzroitev lahke telesne pokodbe po 122/I KZ-1.e je bil B hudo telesno pokodovan, bo A odgovarjal za povzroitev hude telesne pokodbe po 123/I KZ-1.

Vsa kazniva dejanja, ki so zapisana v kazenskem zakonu so kazniva (z izjemo malomarnostnega kaznivega dejanja), e so storjena z naklepom. To ne rabi biti nikjer izrecno zapisano.

A je preveril, ali je kdo pod stavbo tako, da je zaklical, e je kdo spodaj!Tukaj se jasno vidi, da ni imel naklepa, saj je bil pazljiv, ker je zaklical in jih s tem opozoril, naj se umaknejo. Zato 25. len KZ-1 ne pride v potev. Gre za njegovo malomarnost (26. len KZ-1). Stari KZ je bil bolj jasen (v tem primeru bi lo za zavestno malomarnost, ki pa je KZ-1 ve ne pozna).

Treba je ugotoviti ali je bil dovolj pazljiv ali ne, zato bo potrebna rekonstrukcija dogodka na sodiu (za kaken tip hie gre, ali gre za zelo obljudeno podroje, ali je B gluh,).

e ni bil dovolj pazljiv, je podana krivdna oblika malomarnosti.e sploh ne bi ni pazil, bi priel v potev 26/I KZ-1.e je bilo posledico mono priakovati, vendar pa v njo ni privolil (ker je zaklical), bo odgovarjal po 26/II KZ-1 (bil je pazljiv, vendar premalo).e je kljub njegovemu opozorilu nastala posledica, gre za nesreno nakljuje, za katerega bo A odgovarjal po 26/III KZ-1, ki pa ni kazniv (tukaj mora biti izpolnjen pogoj, da posledice ni bilo mono priakovati, kar pa v danem primeru ne dri najbolj. Vsak, ki mee nekaj iz viine, mora raunati s tem ,da je lahko kdo spodaj).

A bi v danem primeru odgovarjal za povzroitev hude telesne pokodbe po 123/II-I KZ-1 (to je pravna kvalifikacija).e bi B-ju povzroil lahko telesno pokodbo, ne bi odgovarjal, ker je ravnal iz malomarnosti in ne naklepno (povzroitev lahke telesne pokodbe iz malomarnosti, ni kaznivo).

A je namenoma ciljal B-ja, ker je imel z njim neporavnane raune!Gre za direktni naklep po prvem delu 25. lena KZ-1. e je A B-ju povzroil hudo telesno pokodbo, bo odgovarjal po 123/I KZ-1

23

e mu je povzroil lahko telesno pokodbo, bo odgovarjal po 122/I KZ-1.A bi lahko odgovarjal tudi po 122/II KZ-1 (ker ne vemo, s im ga je ciljal).

A-ju je deska padla iz rok!Ni naklepa. V potev pride malomarnost.Preverit je treba ali je ravnal s potrebno pazljivostjo (e se mu to dogaja vekrat, bo odgovarjal po 26/II KZ-1). Takna oseba mora biti e posebej pazljiva, ker lahko to v naprej priakuje.e pa obiajno ni neroden, bo lo za nakljuje in bo odgovarjal po 26/III KZ-1 , ki pa ni kazniv.

A je skual vrei ostanke lesa tako dale, kjer nihe ne hodi, vendar mu ni uspelo!A je ravnal iz iste malomarnosti, ker ni ravnal dovolj pazljivo. Priakoval je posledico, ki je ni elel, vendar je precenil svoje sposobnosti. Gre za 26/I KZ-1.e je B-ju povzroil, s svojim dejanjem, lahko telesno pokodbo, ne bo odgovarjal, ker ta pokodba, povzroena iz malomarnosti, ni kazniva,e je B-ju povzroil hudo telesno pokodbo, bo odgovarjal po 123/II-I KZ-1.

Stran 123/ primer 238A je na rnem trgu kupil ukradeno pitolo. Nato je domov povabil prijatelja B-ja, kateremu jo je elel pokazati. B je priel na obisk v trenutku, ko se je A igral s pitolo in mu je ta padla na tla, pri emer se je sproila in zadela B-ja, ki je umrl. Kakna je oblika krivde A-ja glede B-jeve smrti? Obrazloi!Gre za malomarnost po 26. lenu KZ-1. Naklepa ni, ker A ni elel posledice, niti ni vanjo privolil.rni trg nima nobenega vpliva na krivdo in posledico.

Kaznivo dejanje po 123/II KZ-1 ne pride v potev, ker bi prvotno moralo priti do povzroitve hude telesne pokodbe, katere posledica bi bila smrt.

A bo odgovarjal za povzroitev smrti iz malomarnosti po 118. lenu KZ-1 (na podlagi tega vemo, da je bilo dejanje storjeno iz krivdne malomarnosti). Prav tako bo odgovarjal tudi za kaznivo dejanje po 307/III-I KZ-1.Ti dve dejanji sta v pravem steku.

Stran 123/ primer 240A se je skozi naselje, kjer je omejitev 50km/h, peljal 100km/h, ker je menil, da je cesta dovolj pregledna. 100 metrov pred prehodom za pece je opazil B-ja, ki je elel prekati cesto, vendar ni zmanjal hitrosti, ker je menil, da ga B vidi in da ne bo stopil na cesto. B je stopil na prehod v trenutku, ko je pripeljal A, zato je prilo do prometne nesree, v kateri je B umrl. Kakna je oblika krivde A-ja glede B-jeve smrti? Obrazloi!B v posledico ni privolil, ker je menil, da do nje ne bo prilo, saj ga B vidi.Vanjo bi privolil, e bi mu bilo vseeno, ali ga bo B-ja zadel ali ne.Gre za krivdno obliko malomarnosti po 26/1 KZ-1.

Za kaznivo dejanje po 324. lenu KZ-1 se zahteva naklep do vseh alinej v 1.odstavku (ni mono, da se storijo iz malomarnosti). To kaznivo dejanje je novo in je specialna oblika povzroitve prometne nesree iz malomarnosti; torej specialna oblika 323. lena KZ-1.

A bo odgovarjal zaradi predrzne vonje v cestnem prometu po 324/III-I KZ-1 in sicer po zadnji alineji (prekorail je dovoljeno hitrost). Sama izvritev mora biti storjena naklepno.

V 1.odstavku 324. lena KZ-1 so inkriminirane zgolj ogrozitve (ni se ne rabi zgoditi); v 2. in 3. odstavku pa se nekaj mora zgoditi (huda telesna pokodba in smrt sta huji posledici. Gre za kvalificirano posledico, zato zadostuje malomarnost. Na rabi zajemat krivde storilca).

Stran 124/ primer 244Delavci podjetja A, B in C so opravljali gradbena dela zamenjave vodovodnih cevi, zato so na javni cesti izkopali jamo, in jo pustili nezavarovano, ker je bila cesta neprometna, in odli na malico. Ravno v tem asu se je po cesti pripeljala D, ki jame ni videla, zapeljala vanjo in si zlomila roko ter pokodovala svoje kolo. Kakna je krivda A-ja, B-ja in C-ja glede konnih posledic? Obrazloi!

24

A, B in C so ravnali malomarno. Bili so premalo pazljivi (glede na svoj poklic bi morali biti seznanjeni z varnostjo okolja), zato je prilo do hudih telesnih pokodb D. Ne bodo odgovarjali po 123. lenu KZ-1, ker bi v tem primeru morali vedeti oziroma bi morali predvideti, kdo se bo pokodoval. Krivda mora biti definirana na doloen ali dololjiv krog oseb.

Ko storilec ne ve, na kom bo posledica nastala, gre za povzroitev splone nevarnosti po 314. lenu KZ-1Izpolnjeni so vsi zakonski znaki kaznivega dejanja 314. lena KZ-1.Pravna kvalifikacija tega primera je odgovornost A-ja, B-ja in C-ja po 314/IV-III-I KZ-1

Po tem lenu bi lahko odgovarjal tudi A v primeru tevilka 236 (metanje lesa), e bi bilo gradbie sredi naselja.

Stran 126/ primer 255A-ju se je mudilo domov, zato je prekorail dovoljeno hitrost. Hkrati pa ga je po telefonu poklical prijatelj B, s katerim se je zapletel v dolg pogovor. A se je priblial prehodu za pece, opazil C-ja, ni pa priakoval, da bo ta stopil na cesto, zato ni je prepozno zavrl in ga podrl. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je C umrl zaradi srne kapi, ki jo je doivel tik preden je A tril vanj. Presodi A-jevo krivdo glede C-jeve smrti!Med ravnanjem A-ja in nastalo posledico ni vzrone zveze. Le-ta bi bila podana, e bi bila kap posledica strahu zaradi trenja. .

Ugotoviti je treba posledice, ki jih je A povzroil. Kap ni bila posledica ravnanja A-ja.e je A povzroil C-ju vsaj hude telesne pokodbe, bi odgovarjal za povzroitev prometne nesree iz malomarnosti po 323. lenu KZ-1.

9.12.2008Stran 133/ primer 274 A-jev maek je stalno hodil na sosedov vrt in tam delal kodo, kar je B-ja zelo jezilo, zato se je odloil, da bo temu naredil konec, saj A kljub njegovim pritobam ni storil niesar. Nekega dne, ko je maek bil znova na vrtu B-ja, je B stekel po oetovo lovsko puko, nameril v maka in ustrelil. Ni zadel maka, pa pa drevo od katerega se je metek odbil in prestrelil nogo A-ja, ki je ravno takrat priel po maka, ker ga je videl skoiti k sosedom. Presodite B-jevo krivdo glede na A-jevo telesno pokodbo! Da bi lo za nesreno nakljuje, bi morala biti posledica nepriakovana (ne samo z vidika storilca, ampak z vidika kogarkoli), prav tako pa bi moral B ravnati potrebno pazljivo.A ni ravnal naklepno, ker ni elel nastale posledice, niti ni vanjo privolil.Zato preidemo na vpraanje malomarnosti in se vpraamo ali je bil dovolj pazljiv?

Njegova malomarnost je podana, e je bil lahkomiseln (v dobri veri je mislil, da se nebo ni zgodilo, eprav je posledico priakoval).B je ravnal malomarno, e je opazil A-ja (to pomeni, da je posledico lahko priakoval), vendar je z dejanjem kljub temu nadaljeval. V taknem primeru bi bil lahkomiseln in bi odgovarjal po 26/II KZ-1.e mu pripiemo malomarnost, je treba ugotoviti e, katero KD je storil (vedeti je treba, kakna pokodba je nastala. e bi B-ju povzroil zgolj lahko telesno pokodbo, ne bi odgovarjal, ker to kaznivo dejanje ne pozna malomarnostne oblike).

Pomembno je tudi, koliko je bil A ve ravnanja s puko. Povzroil je hudo telesno pokodbo, zato bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzroitve hude telesne pokodbe po 123/III - I KZ-1.Povzroitev hude telesne pokodbe je kazniva, ne glede na to ali je storjena naklepno ali iz malomarnosti, medtem ko je povzroitev lahke telesne pokodbe kazniva samo, e je storjena naklepno (ne pozna malomarnostne oblike).

Stran 134/ primer 276A je v butiku pri vraanju denarja s strani prodajalke prejela 50 EUR, za katerega je kasneje ugotovila, da je ponarejen. Ker je vedela, da 50 EUR s strani policije ne bo prejela, e ji izroi ponarejen bankovec, se je odloila, da ga bo poskusila vnoviti z nakupom, vendar jo je prodajalec pri tem odkril. Presodi obliko A-jine krivde!Storila je kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1 in pri tem ravnala naklepno. Vedela je za poneverbo, vendar je denar vseeno hotela vnovit, zato je ravnala z direktnim naklepom po 25/I KZ-1.A je dala v obtok ponarejen denar, ki ga je dobila kot pravega, s tem je kaznivo dejanje objektivno podano.

25

Treba se je vpraati ali to spada pod izvritvene naine tega kaznivega dejanja?4. odstavek 243. lena je posebna oblika tega kaznivega dejanja.

e ne bi vedela, da je denar ponarejen in bi to ugotovila ele pri nakupu, pred blagajno, ne bi lo za kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1, ker ne bi imela naklepa.

Kaj v primeru, e A bankovca ni poskusila vnoviti, vendar ga tudi ni izroila policiji!Prav tako je storila kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1, vendar je njegovo odkrivanje, v praksi, izredno teko, zato ne bo pregona.

Stran 138/ primer 290 (odgovornost za hujo posledico)A je v pretepu laje telesno pokodoval B-ja, igar rana se je zagnojila, zaradi esar je B posledino umrl. Kakna je oblika krivde A-ja z vidika odgovornosti za hujo posledico glede B-jeve smrti? Obrazloi!A je z naklepom povzroil B-ju lahko telesno pokodbo.Nastala je lahka telesna pokodba, ki v 122. lenu KZ-1 nima taknega odstavka kot ga ima huda telesna pokodba v 123 /II KZ-1.V 123/II KZ-1 je kaznivo dejanje, kvalificirano s hujo posledico.28. len KZ-1 nima huje posledice.

Ne bo odgovarjal za smrt, temve samo za povzroitev lahke telesne pokodbe ali pa za povzroitev smrti iz malomarnosti po 118. lenu KZ-1. Vzrona zveza obstoji. Po 118. lenu KZ-1 bo odgovarjal, e se ugotovi, da je podana malomarnosti do smrti, to pomeni, da smrti ni elel. Vpraati se moramo ali je posledico lahko priakoval. Ker posledice ni mogel priakovati, ta len ne pride v potev.Odgovornosti za hujo posledico NI.

Stran 139/ primer 296Tabornik A je ob jezeru ob robu gozda zakuril ogenj. Zaradi vetra se je ogenj raziril v notranjost gozda, kjer so bile poitnike hiice. Preden so gasilci uspeli pogasiti poar, je zgorelo ve hiic, poitnikar B pa je dobil hude opekline. Kakna je oblika krivde A-ja glede B-jevih hudih telesnih pokodb in ostalih posledic? Obrazloi!A je povzroil kaznivo dejanje povzroitve splone nevarnosti po 314/IV-III-I KZ-1. To je storil iz malomarnosti (najdemo jo v 3. odstavku 314. lena KZ-1).

314/I KZ-1 nam pove izvritveni nain314/III KZ-1 glede na krivdo314/IV KZ-1 glede na posledico

Kaj v primeru, e je gasilcem poar v gozdu uspelo pravoasno pogasiti in ni bil nihe pokodovan, materialne kode tudi ni bilo?V tem primeru bi A storil ogrozitveni delikt, za katerega se ne zahteva nastanek kode, temve zadostuje e sama povzroitev nevarnosti.Pravna kvalifikacija: A bi odgovarjal za povzroitev splone nevarnosti po 314/III-I KZ-1 (odgovarjal bi samo po 1. odstavku).

Stran 136/ primer 284 (naklep in malomarnost)A je moral med snemanjem filma po scenariju ustreliti B-ja. C, ki je bila zadolena za pripravo oroja, je dala v pitolo slepe naboje. Ko so snemali, je A ustrelil proti B-ju in ga ubil. Kdo je vstavil v pitolo prave naboje, ni bilo mogoe ugotoviti. Presodi A-jevo in C-jino ravnanje z vidika krivde!A je bil v dejanski zmoti glede znakov kaznivega dejanja uboja (zakonski znak uboja je odvzem ivljenja drugemu; ni vedel, da bo B resnino umrl).A je sicer izvril uboj in je zato podana vzrona zveza, vendar ni krivde.

e bi C to storila naklepno, bi ravnala z direktnim naklepom in bi zato odgovarjala za uboj, eprav dejanja ni sama izvrila.Ne gre za nesreno nakljuje.Preostane nam e samo malomarnost, zato se je treba vpraati, kaj se je z orojem dejansko dogajalo?

26

Ugotoviti je treba ali je C vstavila v pitolo slepe naboje, ki so jih nato zamenjali s pravimi (e se ugotovi, da na njenem mestu nihe ne bi mogel tega priakovati, niti prepreiti, ni podana njena krivda.), ali je vstavila v pitolo e prave naboje, ker jih je nekdo e zamenjal in tega ni opazila (v tem primeru bi ravnala premalo pazljivo in bi bila malomarna).

Kazensko pravo ne pozna objektivne krivde, kar pomeni, da nihe ne odgovarja zgolj zato, ker je bil za nekaj zadolen, pa pa se mu mora dokazati tudi krivda (naklep ali malomarnost).

Stran 128/ primer 260A je napisal knjigo, v kateri je natanno opisal ve nainov storitve samomora in pri vsakem tudi predvidel potencialne zaplete ter kako se jim izogniti. Knjiga je bila dobro prodajana, vendar poveane stopnje samomorov ni bilo zaznati. Tri mesece po izidu knjige je B nala svojo mrtvo herko C (bila je polnoletna), zraven katere je leala A-jeva knjiga, ki je bila odprta na strani, kjer je bila opisana metoda, s katero se je ubila C. Presodi obliko A-jeve krivde glede na C-jino smrt! Obrazloi!Ugotoviti moramo ali je A storil kaznivo dejanje napeljevanja in pomo pri samomoru po 120. lenu KZ-1. Odgovor je NE, ker 120. KZ-1 pravi, da mora storilec to narediti z naklepom. Naklep je lahko naperjen samo zoper doloeno osebo ali doloen krog oseb, kar pa v tem primeru ni, zato krivda A-ja ni podana. Ne gre za neposredno napeljevanje, ker je le-to mono samo zoper doloeno osebo, ki jo ima storilec pred seboj. Ali je A storil kaznivo dejanje povzroitve splone nevarnosti po 314. lenu KZ-1? 314. len KZ-1 je sploneje kaznivo dejanje, za katero pa se ne zahteva naklep. Vendar pa tudi to kaznivo dejanje ne pride v potev, ker knjiga ni nevarno sredstvo. Avtorja A in zalobe ni mono preganjat. Mona je edino odkodninska odgovornost zalobe.Zalobe preverjajo vsebino knjig, ker se zavedajo svoje odgovornosti, zato se lahko zgodi, da takna knjiga izide v samozalobi (nihe ne odgovarja, niti odkodninsko).

IZKLJUITVE KRIVDE IN IZKLJUITVE KAZNIVOSTI

SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV, KI IZKLJUUJEJO KRIVDO IN KAZNIVOSTKZ je poznal 3 razloge za izkljuitev krivde: 1. NEPRITEVNOST (16. len KZ),2. DEJANSKA ZMOTA (20. len KZ),3. PRAVNA ZMOTA (21. len KZ);

Izkljuitve kaznivosti so bile doloene le v posebnem delu, upotevni razlogi oziroma podlaga za izkluitev kaznivosti: splono koristno ravnanje storilca (153/II KZ), sorodstvene vezi (285/III KZ)- v potev pride samo pri tejih kaznivih dejanjih, nezmonost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez kode zase (283. len KZ) ipd.

KZ-1 pozna 4 razloge za izkljuitev krivde: 1. NEPRITEVNOST (29. len KZ-1), 2. DEJANSKA ZMOTA (30. len KZ-1), 3. PRAVNA ZMOTA (31. len KZ-1) 4. SKRAJNA SILA (PRVI odstavek 32. lena KZ-1)

Izkljuitve kaznivosti so institut splonega dela (se spada SKRAJNA SILA 2. odstavek 32. lena KZ-1); sicer pa so doloene v posebnem delu upotevni razlogi so enaki: splono koristno ravnanje storilca (142/II KZ-1), sorodstvene vezi (280/III KZ-1), nezmonost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez kode zase (283. len KZ) ipd.

27

Doloba o mejah kaznivosti (33. len KZ-1): v prvem odstavku omenja dejanje, ki ni kaznivo; v drugem odstavku pa se sklicuje na izkljuitve kaznivosti po prvem odstavku (zakonodajalec ima oitno teave pri loevanju med izkljuitvami kaznivega dejanja in izkljuitvami kaznivosti! V 33/I KZ-1 bi moralo pisati izkljuitev kaznivosti, ne pa izkljuitev kaznivega dejanja

Izkljuitev kaznivega dejanja manjka zakonski znak kaznivega dejanjaIzkljuitev kaznivosti podani so vsi znaki kaznivega dejanja, manjka pa kazen

Skrajna sila je deljen institut; v 32/I KZ-1 je izkljueno kaznivo dejanje (oz.krivda), v 32/II,III KZ-1 pa je izkljuena kaznivost.

NEPRITEVNOST ( 16. len KZ in 29. len KZ-1)Glede nepritevnosti je v KZ-1 vsebinska sprememba in sicer ta, da je KZ-1 oklestil bioloke pogoje (KZ je poznal 4 bioloke pogoje nepritevnosti in bistveno zmanjane pritevnosti: trajno ali zaasno duevno bolezen, zaasno duevno motnjo, duevno zaostalost drugo trajno in hudo duevno motenost.

KZ-1 pa pozna le e 2 bioloka pogoja nepritevnosti duevna motnja duevna manjrazvitost

I n 3 bioloke pogoje bistveno zmanjane pritevnosti duevne motnje, duevne manjrazvitosti, drugo trajno in hudo duevno motenost.

V preostalem je 29. len KZ-1 vsebinsko enak 16. lenu