mm DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS

0 delu z mladimi komunisti V z 9 o j a in delo z mladimi komunisti je odgovorna naloga, k i smo jo doslej vse preveč zanemarjali — Ideološko I z o b r a ž e v a n j e naj raste iz potreb in naj po le-tem prilagojeno — Osnovne organizacije ZK naj iščejo novih metod dela Mi naj bodo pri kadrovanju in vzgoji mladih komunistov prožnejše kot doslej

Na 11. seji Okrajnega ko­miteja ZKS v četrtek 5. ju-*'» je bila glavna in edina *°čka dnevnega reda: razpra-v a o dolžnostih osnovnih or­ganizacij x.K do na novo sP*ejetih mladih članov. V °bširnera poročilu tov. Eme Muserjeve, je bilo zbrano'ob­sežno gradivo, ki so ga po­sredovali člani posebne ko­misije: Slednja je obiskala

osnovnih organizacij ZK, Predvsem v proizvodnih pod­jetjih in zbrala ugotovitve. poroČilo je na tehten in po­robljen način obdelalo pro­metne dela z mladimi ko­munisti in z mladino nasploh t e r skupaj z dokaj živahno razpravo, v kateri je sodelo-valo 16 prisotnih, pomeni dragocen prispevek, in napo­tilo za kadrovanje in delo 7- mladimi komunisti v os­novnih organiazcijah, pa tu-°> delo z mladim rodom na­sploh. Gradivo je bilo pri­pravljeno že pred tremi me­seci, vendar ni prišlo na dne-

red zaradi drugih naiog. ^radi pomanjkanja prosto-

Posredujemo samo najpo-

ZAUPANJE , N NEZAUPANJE Bilo je leta 1958, ko so

se po naši dolenjski deže-Nci pričeU kazati prvi obrisi avtomobilske ceste, velike stvaritve rok mla­dih graditeljev. Mladi rod J 6 na velikem gradbišču utapljal žulje, znoj in na­pore v zvrhani meri spro­ščenega veselja in mladost-0 6 ustvarjalnosti. Poleg vrste drugi, je prišla tudi brigada sestavljena iz go­jencev poboljševalnih do­mov, iz mladih ljudi, ki so zašli na slaba pota. Nih-

ni ločil njihovega na-"^Ja od drugih * žično Ov>ro, nihče jim ni po­stavljal uniformiranih

8 'raž. Obveljalo Je prepro­sto m pošteno načelo, ena-k ° za vse: prišli ste gra-""U. torej gradite! Izgubili sp se v reki mladosti, med t l s oči svojih vrstnikov in Vrstnic ter v dveh mesecih Postali novi ljudje. Kot vsi flrugi. so si sami določali "dnevne rede«, obiskovali sosednje brigade, delali in I* učili. Častno so prestali «Ptt zato, ker so se poču­j u eaake med enakimi, za* *°. ker jim je vodstvo za­upalo.

Veliko razpravljamo o Nadini, zlasti zadnje ča-* * Mladi rod pa kljub ^sem razpravam, kot je •"teti najbolj pogreša ^upanja, v tovarni, v klavnici, v Soli in do-* a mu ga vse preveč kra-tuno. Raje govorimo o

kakšni smo bili mi, fo srno bOi mladi in na­števamo grehe, ki niso

Pozabljamo, da je * rod zrasel v drugačnih Pogojih kot mi, da je bolj sproščen in da Ima v sebi yeUko ustvarjalnosti. Ne ?°}e se preizkušenj, celo **"Jo si j a , toda naša oacosrčnost jim nemalo-^rat preprečuje preizkusiti

^ j * 0 * moči in sposobno-

membnejše misli iz poročila in razprave."

V procesu vse širše demo­kratizacije in uvajanja spro­ščenih družbenih odnosov v našem razvoju in življenju, se mora ZK odločneje priza­devati graditi lik komunistu, ki bo ustrezal takšnim spre­menjenim pogojem. Pred­vsem morajo mladi komuni­sti postati zavestni usmerje-vavci družbene akcije. Ne smemo pozabiti, da je os­novna organizacija živ orga­nizem, ki bo lahko te nalo­ge opravljal le, če dovolj skr­bi za ideološko rast svojih članov in če svoje vrste po­mlajuje s sprejemanjem no­vih, predvsem izmed mladih ljudi. S sprejemom v član­stvo ZK pa osnovna organi­zacija še zdaleč ni opravi­la vsega. Precej napak jc bilo že pri spejemanju no­vih članov, prav zato pa mo­ramo to smatrati kot najpo­membnejšo nalogo. Komu­nist mora imeti poleg mo-ralno-političiun kvalitet tudi trdno politično orientacijo. Ce je kdo dober proizvajalec, s tem še ne izpolnjuje pogo­jev za sprejem v Zvezo ko­munistov. Hkrati mora biti tudi aktiven družbeno poli­tični delavec in se uveljav­ljati bodisi v sindikalni uli kakšni drugi organizaciji, bo­disi v organih delavskega ali družbenega upravljanja.

Osnovne organizacije ZK so nemalokrat pri sprejema­nju mladih ljudi dokaj ne­spretne, največ zato, ker še vedno radi uporabljamo i it ocenjevanju merila, ki sta jih čas in razvoj ze zdavnaj pre­rasla. Mladi rod je zrasel v novih pogojih v okolju, ki je povsem drugačno od one­ga, v kakršnem je Partija nekdaj delovala. Poudariti velja, da z raznimi neumest­nimi vprašanji v razgovorih pred sprejemom, mlade lju­di mnogokrat tudi žalimo, ker jim j> to, po čemer jih vprašujemo, neredko docela to je (problem religije, sorod­stva itd.). Ko pa z njimi razpravljamo o statutu ZK, se preveč mudimo okoli ti­stega dela, ki govori o orga­nizacijskih vprašanjih ZK, vse premalo pa okoli II. dela, Id obravnava vsebino in me­tode dela ZK.

Neredko ugotavljamo, da se mladi komunisti v osnovnih organizacijah ne uveljavljajo

dovolj, da preveč molčijo in podobno. Ce bi se vprašali, zakaj je tako, podobnih ugo­tovitev najbrž ne bi bilo. Vzrokov za takšno stanje pa je več. Idejna raven komuni­stov je prenizka za razvojno stopnjo, v kakršni živimo. Osnovne organizacije sicer žele posegati v razvoj, ven­dar pogostokrat niso sposob­ne poiskati problemov. Ne­kaj krivde je tudi na zgolj navidezni enotnosti v osnov­nih organizacijah, ki onemo­goča demokratični centrali­zem, saj to dokazujejo izja­ve mladih komunistov: »Ka­ko pa naj kritiziram direktor-ja-komunista?« Neiskrenost te vrste, ki bi jo brez dvo­ma našli v mnogih organiza­cijah, je posledica tega, da pri ocenjevanju uporabljamo različna merila za različne ljudi. Prav to pa mlade ko­muniste demobilizira, saj so takšni postopki v nasprotju z osnovami socialističnega humanizma in etike. Kritiko mladih ljudi je treba preso­jati resno in jo s človeško toplino sprejemati. Iz nje je treba izluščiti to, kar imajo mladi ljudje prav, pri osta­lem pa obrazložiti, zakaj je neosnovano.

Skupine, ki so obiskale os­novne organizacije so ugoto­vile, da mnogim še vedno ni­so razumljive osnove delitve dohodka in nagrajevanja po delu. To resno opozarja, da postaja ideološki študij, ki naj izhaja iz praktičnih po­treb pri delu osnovnih orga­nizacij, najpomembnejša na­loga. Sele nato bodo osnov­ne organizacije sposobne oži­vljati teorijo v praksi In obratno, suhi sestanki ne bo­do več edina oblika dela, za­menjali jih bodo posveti, raz­prave in aktivi, ki bodo pre­tresali žive probleme. Mladi komunisti, ki so končali raz­ne politične šole in tečaje, pa bodo tudi na ta način postali aktivnejSi, saj jim bo socialistična praksa najboljši učitelj, zlasti jim moramo določiti torišče njihovega de­la in udejstvovanja, ki naj bo takšno, da bodo na njem lah­ko uveljavljali svoje pobude, predloge in mišljenja in hkrati tudi za svoje delo od­govorni. Neosnovano neza­upanje do mladih, pa je pre­cejšnja ovira, ki jo moramo prebresti., da bomo to dose­gli-

Slavko Hotko: Ž U Ž E M B E R K

Pred krajevnim praznikom v Žužemberku Letos slavi Žužemberk ob

Krki z vso okolico pomemben zgodovinski dogodek: 20-letni-co odkar so partizani osvobo­dili z orožjem v roki prvi kraj v Sloveniji. Slovesnosti bodo trajale tri dni: začele se bodo v petek 13. julija in bo­do zaključene v nedeljo 15. julija.

Ze na predvečer 12. julija bodo Žužemberk ozvočlli in kraj svečano razsvetlili. Na hribu pri Fari nad Žužember­kom pa bodo zažgali kres. Ta večer bo v Žužemberku dru­žabni sestanek.

Glavni praznik bo na ob­letnico zgodovinskega dne, v petek dne 13. julija. Ob 15. url bo budnica. Opoldne bo SA.V-nostna seja ZB in množičnih organizacij. Po seji bodo pred­stavniki organizacij položili vence pri spomeniku NOB na Cviblju. Ob 14. uri bo sloves­no zborovanje na glavnem tr­gu. Govori predstavnikov oblasti in organizacij bodo na istem mestu, kjer se je vršil pred 20 leti prvi partizanski miting v Žužemberku po osvo­boditvi kraja. Na tem zboru bodo pionirji, mladinci in drugi izvedli kulturni pro­gram.

Po zborovanju bodo člani Ato-moto društva izvedli krož­no vožnjo z motoriziranimi vozili na progi: Žužemberk— Dvor—Stavca vas—Žužemberk.

Po motociklističhlh tekmah bo ljudsko rajanje na glav­nem trgu pod staro lipo.

V soboto 14. julija bo brez­plačna kino predstava, prika­

zali bodo film s tematiko iz osvobodilne borbe.

Pester program bo tudi v nedeljo 15. julija. Ob 10 uri dopoldne bodo tekme odboj-karjev in tekmovanje strelske družine Dareta Verceta. (Dare Verce je bi Zužemberški do­mačin, ki je padel kot parti­zan pri Ribnici).

Ob 14. uri pa bo tekmova­nje kegljačev Žužemberka s kegljači iz Dolenjskih Toplic.

Tudi v nedeljo bo ljudsko ra­janje. Domačini iz Žužember­ka bodo na predvečer slavno-sti v četrtek 12. julija oddajali čestitke po domačem radiu.

Izletnike od zunaj opozarja­mo, da Je cesta od Ivančne gorice, skozi Muljavo do Žu­žemberka in Novega mesta T dobrem stanju. Reka Krka je zdaj pritejna in zelo primerna za kopanje. V dolino Krke prihajajo prav radi izletniki, ki jih kampiranje ob krških brzicah razvedri in jim nudi dan prav lepega oddiha in ne­pozabnih vtisov.

HRAST NAD METLIKO vabi vse preživele borce-udeležence napada na fašistično postojanko v poletju 1942 na proslavo ob 20-letnici te partizanske zmage, k i bo v nedeljo, 22. julija 1962, ob 10. uri na Hrastu. Krajevna organizacija ZB v Hra­stu in vse m n o ž i č n e organizacije metliške občine vabijo na to slavje tudi prebivalce in delovne kolektive iz Bele krajine. Dolenj­ske in Spod. Posavja, zlasti pa še tovariše in tovarišice, k i so se med vojno borili na področju Bele krajine a l i delali tu kot a k t i ­v i s t i . Na Hrastu pri Suhorju bomo za letošnji DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA od­k r i l i spominski kamen, po proslavi pa bo ljudsko veselje.

Pridite za .dan vstaje v partizanski Hrast nad Metliko! Domačini vas gostoljubno p r i ­č a k u j e j o ; poveselimo se skupno z njimi ob spominih na prehojeno pot. na naše zmage In na napore, k i j i h vlagamo v izgradnjo socialistične domovine!

NOVO MESTO, četrtek, 12. julija 1962

Pogled na proslaviti prostor pri odkritju spomenika • Brestanici. Na veličastnem zboro-rovanju, ki bi moralo biti že prejšnjo neđeljo, pa Je bilo preloženo zaradi slabega vremena, se je zbralo blizu 10 tisoč ljudi. Množici je spregovoril narodni heroj Jože Borštnar.

Podrobneje poročamo o zborovanju in slovesnosti na 8. strani današnje številke

Nova prodajalna » M i r n e « v Zagrebu

Tovarna Šivalnih strojev »Mirna« na Mirni je 5. ju­lija v Zagrebu na Vlaški ulici odprla svojo drugo prodajalno šivalnih stro­jev. V sodobno urejenem lokalu lahko ootrošniki kupijo šivalne stroje za gospodinjstvo, industrijo in obrt, dobe informacije o lastnostih in uporabno­stih izdelkov »MIRNE« ter nabavijo tudi vse rezerv­ne dele. Nova prodajalna ima hkrati tudi servisno delavnico. 2e prvi dan, ko

so novo prodajalno sloves­no odprli, so kupci iz Za­greba pokazali veliko zani­manja za mirenske šivalne stroje.

V R E M E OD 12. 7. DO 28. 7. 1963

Nekako od 13. do tO. julija nekoliko nestalno s pogostimi krajevnimi nevihtami, dvakrat tudi pomembnejše padavine. V ostalem bo pretežno lepe vreme.

Dr. V. M.

Pestre naloge v KGPK Novo mesto

Pred kratkim so se zbrali Člani ZK pri KGPK Novo mesto na skupni sestanek z namenom, da pregledajo do­sedanje delo in določijo skupna stališča za svoje delo v bodoče. Poročilo o delu članov ZK v podjetju in di­skusija sta pokazala, da je bil tak sestanek potreben in koristen, ker so člani Zveze komunistov lahko obravna­vali probleme v podjetju s stališča koristi celotnega pod­jetja in ta skupna stališča vskladili s problemi posame­zne ekonomske enote oziro­ma obrata.

V podjetju predstavlja velik problem organizacijska ureditev. Prejšnje podjetje KGP je imelo izdelano svojo organizacijsko obliko, ki pa po združitvi z »Mlekarno«, »Mesarijo« in »Zadružnikom« ni teč ustrezala nastalim potrebam. To nalogo so po­verili T izdelavo Zavodu za produktivnost dela Novo me­sto. Ta organizacijska ure­ditev bi morala biti že izde­lana. Cas izdelave se je po­daljšal, kar opravičujejo s tem, da je nalogo težko opra­viti zaradi proizvodne pe­strosti podjetja in številnih predelovalnih oblik. Smotrno izkoriščanje obstoječih pro­izvodnih kapacitet in nove Investicije zahtevajo poveča­nje gozdnih in kmetijskih površin. To je mogoče dose­či s raznimi oblikami kot na primer zakup, odkup, koope­racija s privatnimi proizva­jalci.

Za kolektiv predstavlja ta naloga odgovorno družbeno­politično dejavnost. Na re­brn priprave predloge orga­nizacije, ki ga je pripravfla komisija v okrajnem merilu, je bilo na sestanku slišati kri­tično pripombo, da se je predlog pripravil mimo in brez sodelovanja strokovne­ga kadra KGPK

Določene investicijske na­ložbe T kmetijstvu, delno tudi T gozdarstvu, niso dale predvidenih rezultatov. Izde­lani Investicijski prorami na osnovi katerih so bila odo­brena investicijska denarna Sredstva ali pa vložena last­na, niso dovolj računali z ob­jektivnimi in subjektivnimi pogoji. Medtem ko se že da­nes odvija živinorejska pro­

izvodnja v organizacijsko proizvodno nepovezanih pro­storih, so" na drugi strani več milijonske zamrznjene investicije v tipskih odprtih hlevih, ki se sedaj preurejajo v zaprte hleve. Smatrajo, da so temu krivi kreditni pogo­ji, po katerih so se sredstva dajala samo za tipske odprte hleve (v letu 1959-60). Kolek­tiv čakajo velike investicije tudi sedaj, saj je bilo v pod­jetju pred kratkim odobre­no investicijsko posojilo iz splošnega investicijskega sklada v znesku 306 milijo­nov, medtem ko mora kolek­tiv in lokalni investicijski skladi k tej vsoti prispevati še 268 milijonov. Prav goto­vo so to velika sredstva in odgovornost za njih racio­nalno vložitev nosi celotni kolektiv.

Člani ZK pri reševanju vseh teh problemov ne more­jo in ne smejo biti zadnji in je čista resnica, kar so ugo­tovili v zaključku razprave: da bi lahko vse napake pre­prečili, če bi se bili vsi ko­munisti v podjetju bolj po­globili v problematiko in hkrati čutili večjo odgovor­nost kot družbeno-političnl delavci.

Na sestanku so izvolili tu­di vodstvo komiteja ZK v podjetju, njegova naloga bo skrbeti za enotna stališča članov Zveze komunistov pri reševanju določenih proiz­vodnih problemov, ki jih v tako velikem in proizvodno pestrem podjetju ni malo.

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

V Kairu se je v ponedeljek zvečer slovesno začela ekonomska konferen­ca držav v razvoju, ki se je med 35 državami udeležuje tudi Jugoslavija. Konferenca v Kairu, ki bo trajala kakih deset dni, je bila sklicana na pobudo enajstih držav, med katerimi je tudi bila Jugoslavija O tej zami­sli sta najprej razpravljala predsed­nika Tito in Nascr, ko je predsednik FLRJ obiskal Egipt letos februarja. Drugih devet držav se je pozneje pri­družilo pobudnikoma zaradi velikega pomena, ki ga ima konferenca zanje.

Do začetka konference je število udeleženk naraslo na 35. Značilno je tudi to, da je na konferenci zastopa­nih osem južnoameriških držav. Nji­hovi predstavniki se udeležujejo de­la konference bodisi kot polnopravni člani ali kot opazovalci.

Zakaj je bilo potrebno sklicati kairsko konferenco? Problemi, ki jih bo obravnavala konferenca, so šte­vilni, toda najvažnejši med njimi so ti-le:

Države, ki se razvijajo, potrebu­jejo ogromna finančna sredstva, s katerimi bi financirale svoj gospo­darski razvoj ob čedalje hitrejšem naraščanju prebivalstva- Zdaj je do­sti teze dobiti finančna sredstva za razvoj, kakor je bilo takrat, ko so se razvijale gospodarsko razvite dežele Vlade držav v razvoju si ne morejo zagotoviti dovolj finančnih sredstev, ker so njihova gospodarstva večino­ma odvisna od kmetijskih proizvo­dov in surovin. Toda cene teh pro­izvodov in surovin so podvržene spremenljivim pogojem ponudbe in povpraševanja, ki jih v sedanjih raz­

merah ni mogoče nadzorovati zaradi neomejene konkurence.

Da bi bil položaj še bolj zapleten in neugoden za gospodarsko nerazvi­te države, so številne industrijsko razvite države uvedle zaščitne ukre­pe, ki so škodljivi za razvijajoče se države- To so dosegle z ustanavlja­njem gospodarskih blokov. Ti bloki zelo škodujejo trgovini in gospodar­stvu držav v razvoju.

zave, ki sicer ne ogrožajo same kon­ference, a so bile le dovolj velike, da je zaradi njih obtičala dva dni na mrtvi točki

Najbolj sporno vprašanje je bilo združevanje treh oboroženih skupin v Laosu v enotno laoško armado. Predsednik Iaoške vlade Suvana ru­ma meni, da je to popolnoma notra­nja zadeva Laosa, pri čemer ga pod­pirajo tudi delegati držav sociali-

EKoiHisKa Homca u Kairo Kairska konferenca velja za nada­

ljevanje beograjske konference — v gospodarskem smislu. Vendar se obe konferenci ravnata po istih načelih mednarodnega sodelovanja. To po­meni, da tudi kairska konferenca ni bila sklicana zato, da bi podprla u-stanovitev nekega tretjega gospodar­skega Moka, ampak da bi ponovno poudarila medsebojno odvisnost vsega sveta in potrebo po nemote­nem trgovanja in gospodarskem so­delovanju med vsemi narodi sveta ne glede na različne družbene siste­me, ki obstajajo, in na stopnjo go­spodarske razvitosti.

Ženevska konferenca 14 držav, ki naj bi mednarodno potrdila nevtral­nost Laosa, je spet začela delati. Človek bi pričakoval, da bo po spo­razumu treh laoskih prinčev o sesta­vi koalicijske nevtralne vlade Laosa, ženevska konferenca zgolj formal­nost. Toda pojavile so se neke te­

st ičnega tabora. Zahodne države, predvsem Združene države ' meri-ke pa menijo, da mora to . :ašar nje rešiti ženevska konferenca o La­osu, ker bi nadaljnji obstoj treh obo­roženih skupin v Laosu »lahko ogrozil mir v Jugovzhodni Aziji«. Na srečo je bil dosežen kompromis. To vprašanje ne bo prišlo v deklaracijo o nevtralnosti Laosa,, pač pa bo Su­vana Fuma v izjavi obrazložil, kako misli laoška vlada rešiti to vpra­šanje

Nekaj težav je povzročilo tudi vprašanje odnosov med Laosom in članicami pakta SEATO, toda to so izgladili, tako da zdaj vlada pre­cejšnji optimizem glede izhoda kon­ference.

Z uspešnim zaključkom konference ne bi bile odstranjene vse nevarnosti, pač pa bi bili položeni temelji z* laoško nevtralnost, ki edina lahko zagotovi mir v jugovzhodni Aziji.

K o s t a n j e v i c a pod v o d o

Zaradi močnega in dol­gotrajnega deževja je Kr­ka prestopila bregove in poplavila velika območja med Belo cerkvijo in Ko­stanjevico. Nekatere manj­še vasi na tem področju so bile popolnoma odre­zane od kopnega, medtem ko je bil dostop v Kosta­njevico možen le s čolni m večjimi voaHi.

Nedvomno je bila naj­bolj prizadeta vas Kopriv-nik, kjer je voda poplavila vsa polja in vdrla tudi v hiše. V hiše je voda vdrla tudi v Kostanjevici, kjer je bila Krka 380 cm nad

normalo. Prebivalci pravi­jo, da je to ena največjih poplav, ki so jih doživeli, pr-dvsem pa je sploh naj­večja, kolikor jih je bilo v poletnem času.

Zaradi poplav so bfle še v začetku tega tedna ne­prevozne nekatere ceste okrog Kostanjevice. Tako so bile pod vod ceste, ki povezujejo Zameško, Ko-privnik, Malenee in Ko­stanjevico, Kostanjevico in Podbočje ter Novo me­sto, Kostanjevico m Bre­žice. V nevarnosti pa je bilo tudi nekaj mostov. Tako je bila voda na

Otočcu le nekaj -:ntime-trov pod mostom.

Škoda, ki jo ^ .lovzro-čilo zadnje neurje m na­rasla Krka, še ni ocenje­na, vendar menijo, da bo zelo velika, ker so med drugim uničeni tudi vsi posevki, ki jih je preplavi­la voda.

V začetku tega tedna je, Krka že začela upadati.

Se letos obrat Metalne v Krmclju

Delavski svet Metalne is Maribora je že sprejel sklep o tem, da bosta občina Sev­nica in Metalna Maribor so­ustanovitelja novega obrata

v Krmelju, kjer se bosta za­radi preusmeritve proizvod­nje v rudniku, zaposlili dve tretjini delavcev iz krmelj-skega rudnika. Razen prene­senih osnovnih sredstev iz rudnika in iz Metalne bo v novi obrat investiranih še 168 milijonov dinarjev v ob­liki že odobrenega posojila. Novi obrat bo dograjen do konca leta m bo začel s po-izkusno proizvodnjo. Ostala tretjina delavcev is rudnika bo našla zaposlitev v obratih Kremena in Lisce ( v kr-meljskem gradu).

Naročite in berite DOLENJSKI LIST!

It, • . ' . • - ^. • • .

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

Ob 4. juliju, dnevu borca, je predsednik zvez­nega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugo­slavije Aleksander Rankovič poslal članom Zveze poslanico, v kateri je med drugim dejal:

»Ko izražam globoko prepričanje, da bodo borci narodnoosvobodilne vojne tudi v prihod­nje v prvih vrstah v boju za izgradnjo sociali­stičnih družbenih odnosov, za krepitev bratstva In enotnosti naših narodov, za vsestranski ma­terialni in duhovni napredek naše domovine in da bodo s svojim nesebičnim delom za blaginjo naše skupnosti še naprej služili kot zgled, vas tovariško pozdravljam in vam čestitam za dan borca, veliki praznik upora narodov Jugoslavije.«

Na republiški skupščini Zveze združenj bor­cev NOV Slovenije, ki je bila v torek, 3. julija \ Slovenski filharmoniji v Ljubljani, so izvolili ta predsednika Zveze Janka Rudolfa. V referatu, ki ga je imel na skupščini, je med drugim po­udaril, da se je z razvojem komunalnega siste­ma, ko se neprestano krepi vloga občin, poka­zala potreba po združitvi vodstev v zvezi, repub­likah in okrajih. Hkrati s tem velja načelo, naj na območju občin organizacije ostanejo še samostojne. Tovariš Rudolf je zatem dejal, da Imajo bivši borci prav zaradi svoje doslednosti in neomajne privrženosti stvari socializma tudi sedaj velik ugled med našim ljudstvom. Zveza borcev je organizacija aktivnih in vztrajnih bor­cev, U je do kraja prežeta z zavestjo o potrebi doslednega nadaljevanja naše socialistične revo­lucije. So pa seveda tudi izjeme. Ob pojavili pomanjkljivosti in anomalij v našem gospodar­stvu se je namreč pokazalo, da so bili tudi bivši borci med tistimi, ki so zagrešili razne napake.

Dan borca so slovesno proslavili po vsej državi. V vseh republikah so bila številna ljud­ska zborovanja in slovesnosti v spomin na po­membne dogodke naše revolucije. Osrednja pro­slava je bila v Prijedoru, kjer so obenem s praz­nikom proslavili tudi 20-letnico kozarske epo­peje. — Dan borca so slovesno proslavili tudi

po vsej Sloveniji. Skoraj povsod pa je prireditve motilo slabo vreme z dežjem, zaradi česar so morali ponekod program celo preložiti.

A Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je v petek slovesno pognal tekoči trak v novi tovarni zavodov »Crvena za­stava«, s katerega pride vsakih 13 minut po en potniški avtomobil. V govoru, ki ga je imel na otvoritvi, je tovariš Rankovič dejal, da primer kolektiva »Crvena zastava«, ki je kot celota iz­pričal globoko zavest in visoko družbeno odgo­vornost v graditvi tako velikega in naši skup nosti potrebnega objekta, kaže, kako neizčrpne sile imamo v sposobnosti in odločnosti naših delovnih ljudi.

VEDNO V PRVIH VRSTAH « V nedeljo so izročili prometu nov odsek

jadranske magistrale od Zadra do Šibenika v dolžini 72 kilometrov. Tako je zdaj dograjena moderna avtomobilska cesta brez prekinitev od Reke do Šibenika v skupni dolžini 326 km.

O Z odlokom ZIS so bile nakazane smernice za uporabo splošnega investicijskega sklada za investicije v kmetijstvu. Na tej osnovi je Jugo­slovanska kmetijska banka določila natančne po­goje, na podlagi katerih bodo republiške in ko­munalne banke prek natečajev dajale kredite za proizvodnjo vseh kmetijskih pridelkov, razen za graditev večjih hidrosistemov.

O Izvršni svet Ljudske republike Slovenije je na petkovi seji, potem ko je razpravljal o te­kočih gospodarskih vprašanjih, sprejel vrsto predpisov s področja socialnega zavarovanja ter nekatere druge predpise. Med drugim je sprejel tudi odlok o pogojih za ustanavljanje komunal­nih zavodov socialnega zavarovanja. Po tem od­

loku se šteje, da so izpolnjeni pogoji za usta­

novitev takega zavoda, če je na območju, za ka­terega se ustanovi zavod, najmanj 15 tisoč za­varovancev, če stroški poslovanja zavoda na enega zavarovanca ne presegajo stroškov na enega zavarovanca v republiki za več kot 20 od­stotkov in če so zagotovljeni ustrezni prostori, primerna tehnična oprema ter zadostno število strokovnih kadrov.

• Ob dnevu vstaje srbskega ljudstva so v Beogradu podelili kulturne nagrade za leto 1962. Za življenjsko delo so prejeli nagrade sklada­telj in dirigent Krešimir Baranovič, slikar Mi­lan Konjović, kipar Rista Stijovič in vokalni umetnik Žarko Cvejič.

* Na skupni seji odbora Stalne konference mest za stanovanjska vprašanja ter odbora za komunalne službe so med drugim ugotovili, da so cene stanovanj še vedno previsoke. Le-te bi bile po mnenju članov odborov lahko za 10 od­stotkov nižje, če bi zagotovili nepretrganost sta­novanjske graditve skozi vse leto.

0 Jugoslovanska investicijska banka je zni­žala tarife provizij, ki jih pobira v svojem po­slovanju. To je bilo mogoče zato, ker je skrčila svoje omrežje, znižala stroške poslovanja in zmanjšala število uslužbencev za pet sto.

« V mnogih gospodarskih organizacijah so poskrbeli za razumno razmerje med dopustniki in tistimi, ki v teh mesecih ostanejo v proizvod­nji. Namen tega je, da v tako imenovanih po­čitniških mesecih ne bi upadla proizvodnja, ka­kor se je to pogosto dogajalo. Podjetjem je s tem dana možnost, da v teh mesecih nadome­stijo zamujeno in vskladijo realizacijo s plani­rano proizvodnjo.

O Po generalnem urbanističnem načrtu Zagre­ba bodo premeščali in gradili industrijo na no­vih mestnih področjih. 2e v prvem obdobja — tako predvideva načrt — bodo preselili več kot 40 znanih podjetij v žitnjak, Jankomir in Hr­vatski Leskovae.

• V d v o r a n i n o v e pa lače v K r e m l j u se j e z a č e l s v e t o v n i k o n g r e s z a m i r , k i se g a u d e l e ­ž u j e n a d d v a t i s o č d e l e g a t o v , o p a z o v a l c e v i n g o s t o v Iz v e « ' k o t s to d e ž e l . M e d n j i m i Je t u ­d i d r . M l a d e n I v e k o v i e , p r e d ­s t a v n i k J u g o s l o v a n s k e l i g e X * m i r , n e o d v i s n o s t m e n a k o p r a v ­nost m e d n a r o d i .

• V B a h a t u so_ se začel i p o ­g o v o r i m e d o d p o s l a n c e m a z a ­č a s n e a l ž i r s k e v l a d e J a z i d o m I n B i t a t o m z e n e i n p o d p r e d ­s e d n i k o m v l a d e B e d B e l o z d r u ­ge s t r a n i . N a t e h p o g o v o r i h b o ­d o s k u š a l i i z g l a d i l i n e s o g l a s j a m e d v l a d o i n B e n B e l o , k i so n a s t a l a z r a z r e š i t v i j o t r e h viš­j i h o f i c i r j e v v g e n e r a l n e m š t a ­b u a l ž i r s k e n a r o d n o o s v o b o d i l n e a r m a d e .

• A m e r i š k i z u n a n j i m i n i s t e r D e a n R u s k , v e l e p o s l a n i k Z D A V B e o g r a d u G e o r g e K e n n a n i d več u g l e d n i h a m e r i š k i h o s e b ­n o s t i j e k r i t i z i r a l o o m e j i t v e , k i J i h je senat a m e r i š k e g a k o n ­g r e s a v s i l i l p r e d s e d n i k u K e n n e -d y j u p r i o d o b r a v a n j u p o m o č i m k r e d i t o v P o l j s k i i n J u g o ­s l a v i j i .

B I t a l i j a n s k a d e s n i c a te s k u ­šala v p a r l a m e n t u č i m b o l j z a -v l e č i d e b a t o o u s t a n o v i t v i a v t o ­n o m n e p o k r a j i n e K u r l a n i j a - J U -l i j s k a k r a j i n a i n o n a c i o n a l i z a ­c i j i e l e k t r i č n e e n e r g i j e . D e s n i c a j e d o ž i v e l a p o r a z , k e r s o v l a d n i p o s l a n c i i n v s a l e v i c a p r i s i l i l i d e n s i e o , d a j e p o d p i s a l a s p o r a ­z u m , p o k a t e r e m n a j b i b i l a d e b a t a o t e b d v e b v p r a š a n j i h k o n č a n a 21. j u l i j a .

• S e d m i k o n g r e s M e d n a r o d ­n e f e d e r a c i j e s v o b o d n i h s i n d i ­k a t o v , k i j e b i l v z a h o d n e m B e r l i n a , j e s k l e n i l p r e d v s e m f i ­n a n č n o p o d p r e t i s i n d i k a t e V m a n j r a z v i t i h d r ž a v a h . K o u g r e * Je t u d i i z r a z i l s o l i d a r n o s t z bo­j e m d e l a v c e v v Š p a n i j i i n o* P o r t u g a l s k e m .

N o v o m e š k i s e j e m Na ponedeljkovem živin*

skem sejmu v Novem mesto je bil promet nekoliko ži­vahnejši kakor pa v prete­klih štirinajstih dneh. Pripf Ijali 80 751 prašičev od 6 dO l i tednov. Cene so se gd?'" od 5.000 do S.00-) dinarjev. Prodali so jih le 625. Na da' uašnjem sejmu za plemenske prašiče je bil promet sred' nje živahen, cene pa so od zadnjega sejma le mate*' kostno popustile.

56 D O L E N J S K I L I S T Stev. 28 (642)

Potrošnikovo vprašanje terja odgovor N e d a v n o s m o o b j a v i l i ses ta­

vek » D o k d a j t a k o ? « . V n j e m I e p l sec -pot rošn lk p o g u m n o i n 0 4 k r i t o n a č e l j a v n o r a z p r a v o o »eenakih c e n a h v t r g o v i n i . O d ? r ' z a d e t i h t r g o v s k i h p o d j e t i j se , e . n e p o s r e d n o p o o b j a v i o g l a ­si lo s a m o T r g o v s k o p o d j e t j e * e l c z n u i a N o v o m e s t o . Z e l e z -j j ' ta nas Je z a p r o s i l a , n a j b i ne-*<«> i z n a š e g a u r e d n i š t v a s k u -P a i z n j i h o v i m p r e d s t a v n i k o m °<jšel v Z a g r e b i n t a m p r e v e -

r e s n i č n o s t n a v e d b o m e n j e -n e S a s e s t a v k a t e r se h k r a t i se­znani l z v z r o k i z a m o r e b i t n e j ^ z i i k e v c e n a h . O b e n e m s o P ° v e d a l i , d a ž e l i j o j a v n o s t opo-*°r i t i n a n e k a t e r e t e ž a v e 2 e -'eznine, k i so v e č i n i p o t r o š n i ­k o v n a j b r ž n e z n a n e . P r e d e n P r ' c n e m o p i s a t i o t e m , k a j s m o " S o t o v i u ht z v e d e l i n a s k u p -*>em o b i s k u i n v r a z g o v o r u s P ^ d s t a v n i M Z e l e z n i n e , b i želel i " " U m i n a n e k a j o p o z o r i t i .

ž i v i m o v o b d o b j u , k o se v e d -0 0 bo l j r a z r a š č a j o i n o b l i k u j e j o " " V i d r u ž b e n i o d n o s i , v s a k po­s a m e z n i k p a k o t č l a n d r u ž b e c «dal Je n e p o s r e d n e j e s o d e l u j e y r a z v o j u , v p r a š u j e , o p o z a r j a * »vetu je . P r a v z a t o s m o s rna-"•ali , d a j e p r i s p e v e k t o v a r i š a " JUraSev iča v r e d e n o b j a v e . R e -J ^ e i n a l j u b o m o r a m o p r i z n a t i , r * a<ho b i l i r a z o č a r a n i , k e r je Neposredno p o o b j a v i r e a g i r a l a

Z e l e z n i n a . V i d e t i j e , d a r^JUb. p r i z a d e t i h t r g o v s k i h Pjjdjetij n i p r a v n o b e n o s m a -22555 Z j L s v o j o dolžnost , d a o d -* 0 v O r i p o t r o š n i k u n a n j e g o v a •Prašanja. P r e p r i č a n i s m o , d a L " a s i t r g o v i n i , k l j u b s o r a z -' , c r n o n i z k i m m a r ž a m s k a k r š -r 1 ™ ! p o s l u j e , l e n i vse d o b r o i n * f e d u . N a j m a n j d o b r o p a Je 2 5 5 5 * P r a v t o , d a se t r g o v i n a J^PU-a v a s e i n o d d a l j u j e o d Potrošnika, s k a t e r i m b i m o -j * 1 * u n e « n a j v e č živih s t i k o v v L i Z ° * m na j t esne je sode lo -:**>• T a u g o t o v i t e v je d o k a j tr K 5 t n a l n P r a v t u n a j b r ž n«. l s k a « v z r o k e m n o g i h n e ­p o t r e b n i h t e ž a v l n h u d e " - r v i " e a Potrošnik i . T a k š n o z a p i r a -

k i o , v a 8 e - P a n a j s i se p o j a v i l i iv * p a Je t u d i s i c e r š k o d -š i ^ 0 ' k e r Je v n a s p r o t j u z n a -

'™ d r u ž b e n i m r a z v o j e m l n k e r vir ^ " i k a d r ž a v l j a n o v o p r a -nev i * * s o d c l ° v a n j a . D a n e s m i -j > v . a i o t r i j e t e d n i , k a r snvo ob-p * « 1 ses tavek » D o k d a j t a k o ? - .

M»rav j e b i l o . č a s a d o v o l j , s m o pre je l i o d p r i z a d e t i h l e e n o p o ­l t "r10- V s e m , k i b i j i h v p r a ­š a j a d r ž a v l j a n o v ( p r e p r i č a n i J J f t d a b o t a k š n i h v p r a š a n j dM n ° v e * ' v b o ^ a i e S e P r t z a -V o r " P a s v e t u j e m o , n a j o d g o -tak t * l l ° j i n n a j o p r a v i j o to

d o s t o j n o , , k o t j e t o sto-

v p r a š a ^ ' w T , i n a - P o t r o 5 > « « « " ' ™ odgovor * * * * o d g o v o r , z a t o Je

* * « « o l ž n o s t ! a k S n ™ p r l m e r U

o b i s i S a e r e , > u s m o n a s k u p n e m n i n i . »L* p r e d s t a v n i k o m Z e l e z -štedii T ! m e r J a l 1 c e n e e l e k t r i č n i h P e d o v ^ £ . V l h l a d i l n i k o v i n mo~ Jaan l ^ ? t e v ' d a je v p r o d a -

a n i c i M v Z a g r e b u e lek-«™» š tedi ln ik n a 4 p l o š č e s

j »mostatom z n a m k e E K A z a t i r . ^ l 0 { d e n a r j e v c e n e j š i k o t v J ^ o m e š k i 2 e l e z n i n i , d r ž i . V « t o u ^ " G o r a n « , k j e r te š t e ­l i " K e i z d e l u j e j o , s m o z v e d e -zar-aJJ * ° p r o i z v o d n j o u s t a v i l i T » h V . t e i a v z u v o ž e n i m i d e l i . « i s t * d H n i k o v n i m a j o že d l j e i k i , n * z a l e g i v n o b e n i z a g r e b -Ci * " " S o v i n i . P r o d a j a l n a n a I U -k „ 7 r o 4 * t a k o p o c e n i z a t o , V a o n i ^ ° " * I n * " ' r i J s k a p r o d a -

G o r a n Z a g r e b - , v k a t e r i * * v « i a l c i n e p o s r e d n o p r o d a ­

j a j o s v o j e i z d e l k e . P o v e d a l i s o n a m , d a p o s l u j e j o z 10-odstot-n i m p o p u s t o m ( r a b a t o m ) , d a j i m d o s t a v l j a j o b l a g o n a r a v n o s t v p r o d a j a l n o i n d a p r i r a č u n a -v a j o l e 2 o d s t o t k a m a r ž e . P o ­v e d a l i s o t u d i to , d a sc z a r a d i n i z k i h c e n v n j i h o v i t r g o v i n i v s a o s t a l a t r g o v s k a m r e ž a j e z i , v e n d a r s o n i z k e p r o d a j n e ce­n e v te j p r o d a j a l n i z g o l j p o s l e ­d i c a u g o d n e j š i h p o g o j e v ( s o d i ­m o p a , d a Je p o s r e d i t u d i p o ­š t e n o s t , sa j b i l a h k o p r o d a j a l i p o e n a k i c e n i k o t v s i d r u g i ) . Z e l e z n i n a N o v o m e s t o p r o d a j a te š t e d i l n i k e p o 67.MO d i n . C e o d t o v a r n i š k e cene o d b i j e m o 4 - o d s t o t n i r a b a t , j e p r a v a n a ­b a v n a c e n a 57.408 d i n , p r i b i t e k d o p r o d a j n e cene (15-odstotna m a r ž a ) p a z a j e m a n a s l e d n j e s t r o š k e : 550 d i n s tane d o v o z i z Z a g r e b a d o N o v e g a m e s t a , 4056 d i n j e o b č i n s k i p r o m e t n i d a v e k , k i g a Z e l e z n i n a o d v e d e o b č i n i , o s t a n e k 5586 d i n p a Je z a s l u ž e k Z e l e z n i n e . P r i e n a k e m š t e d i l n i k u i m a p r o d a j a l n a n a U i c i 41 v Z a g r e b u 4700 d i n z a ­s l u ž k a , k o t s p e c i a l i z i r a n a p r o ­d a j a l n a p a j e v u g o d n e j š e m položa ju o d Z e l e z n i n e .

T u d i s h l a d i l n i k i j e p o d o b n o , le d a t r d i t v e o r a z l i k a h v c e n i , k i j i h Je n a v e d e l p i s e c , ne d r ­ž i j o v c e l o t i . N a j p r e j n a j p o ­u d a r i m o , d a n o - l i t r s k i h h l a d i l ­n i k o v n e p r o i z v a j a n o b e n a n a ­š a t o v a r n a , d a l j e p a še to , d a h l a d i l n i k o v z n a m k e T o bi l e ­tos v Z a g r e b u n i b i l o , k e r j e t o v a r n a p r o i z v o d n j o u s t a v i l a . H l a d i l n i k i E K A - p r o i z v o d to­v a r n e G e o r g i j N a u m o v i z B i -tole - s o n a l l i c i 44 po 79.600 d i n a r j e v , v Z a g r e b a č k i Že l j eza-r i n a T r g u R e p u b l i k e p o 83.500 d i n , v N a m i n a l l i c i j i h o d f e ­b r u a r j a le tos n i m a j o , v R a d i o -e l e k t r o n a J u r i š i č e v ) u l i c i s o p o 81.320 d i n , v N o v e m m e s t u p a j i h s p l o h n e p r o d a j a j o n e v R a d i o e l e k t r o i n n e v Z e l e z -n i n i ( p r i Z e l e z n i n i j i h ne n a ­b a v l j a j o v e č z a t o , k e r j e b i l o z a r a d i s labe k v a l i t e t e l a n i p r e ­več r e k l a m a c i j ) . 7 0 - l i t r s k l h h l a ­d i l n i k o v H i n i o v Z a g r e b u n a n i c i 44 s p l o h n e p r o d a j a j o , v N a m i s o p o 71.J50 d i n , v Z a g r e ­b a č k i Ž e l j e z a r i so 63 - l i t r sk i p o 75.000 d i n . v R a d i o e l e k t r o j i h le­tos n i s o i m e l i , v N o v e m m e s t u p a j i h p o t r o š n i k l a h k o k u p i v Z e l e z n i n i p o 75.000 d i n v R a d i o ­e l e k t r o p o 7G.800 d i n .

O s a t n e j o n a m še m o p e d i : t i p a 04 so v Z a g r e b u p r i A v t o m o b l -U j i p o 172.628 d i n , p r i A u t o c e n -t r u p o 172.280 d i n , p r i n o v o m e ­ški Z e l e z n i n i p a p o 171.800 d i n . M o p e d i t i p a 12 z n o ž n i m z a -g a n j a č e m s o v Z a g r e b u ( i m a J i h s a m o A u t o c e n t a r ) p o 172

t i soč 300 d i n , p r i n o v o m e š k i Z e l e z n i n i p a p o 171.800 d i n , m o ­p e d i T - 1 2 n a J b r z i n e - v Z a ­g r e b u j i h i m a s a m o A u t o c e n ­t a r - so p o 21S.O60 d i n , p r i no­v o m e š k i Z e l e z n i n i p a so p o 218 t isoč d i n a r j e v . M o p e d i v N o ­v e m m e s t u t o r e j n i s o z a 5000 d i n a r j e v d r a ž j i , a m p a k ce lo ce­n e j š i k o t v Z a g r e b u , z a t o k e r Z e l e z n i n a k n a b a v n i c e n i p r i -r a č u n a v a s a m o 3 - o d s t o t n i o b ­č i n s k i p r o m e t n i d a v e k i n j i h p r o d a j a b r e z v s a k e g a z a s l u ž k a !

N a j o m e n i m o š e n e k a j i , a r a ­č u n p r o i z v o d n j e . N a S l p o t r o š ­n i k i so n a j b r ž že s l i ša l i r e k l a ­m e t o v a r n e H i m o , k i o b v e š č a , d a p r o d a j a j o n o v i z d e l e k - 70-l i t r s k e h l a d i l n i k e p o e n a k i c e n i k o t d o s l e j 6 5 - l i t r s k e . T r g o v i n a i n t u d i p o t r o š n i k i p a u g o t a v l j a ­j o , d a j e p r o s t o r n i n a h l a d i l n i k a o s t a l a n e i z p r e m e n j e n a , t o v a r n a p a j e n a m e s t o k o v i n s k e g a z a p i -r a c a p r i č e l a n a »70- l i t r sk ih« h l a d i l n i k i h m o n t i r a t i z a p i r a č i z p l a s t i č n e m a s e , k i j e v s e k a k o r m a n j t r p e ž e n i n p r a v g o t o v o t u d i p r e c e j c e n e j š i . P r i m e r j e n a j b r ž v r e d e n j a v n e o b r a v n a v e .

P r e c e j t ežav j e v t r g o v i n i t u ­d i z a r a d i z a p i r a n j a t r g a p r i po­s a m e z n i h a r t i k l i h . T o J « z l a s t i o č i t o p r i o k r o g l e m i n p l o š č a t e m železu v s e h d i m e n z i j . Z e l z a r -s k a i n d u s t r i j a še v e d n o t r m a ­sto p r o d a j a t o b l a g o o z k e m u k r o g u I z b r a n i h g r o s i s t o v i n o d ­k l a n j a n e p o s r e d n e s t i k e z o s t a ­l i m i k u p c i . » I z v o l j e n i « g r o s i s t i i m a j o s e v e d a m o n o p o l n i p o l o ­ž a j . S i c e r p a k u p u j e Z e l e z n i n a 95 o d s t o t k o v b l a g a n e p o s r e d n o p r i p r o i z v o d n j i .

P o t r o š n i k i se n e m a l o k r a t u -p r a v i č e n o v p r a š u j e j o , k a m g r e ­d o t o l i k š n e r a z l i k e v c e n i ( z a ­s l u ž e k ) p o s a m e z n i h p r o i z v o d o v , k i j i h p o s r e d u j e t r g o v i n a . T u d i to s o n a m s k u š a l i p o j a s n i t i p r i Z e l e z n i n i . H l a d i l n i k H i m o n a

p r i m e r k u p i j o p o 65.500 d i n , p r o d a j a j o p a g a p o 75.000 d i n , t o r e j z a 9500 d i n d r a ž j e . O d te r a z l i k e v c e n i o d v e d e j o o b č i n i 4300 d i n v o b l i k i o b č i n s k e g a p r o m e t n e g a d a v k a . T a o d v o d p a t u d i s i c e r p r e d s t a v l j a p o v ­p r e č n o 30 d o 35 o d s t o t k o v m a r ­ž e v n j i h o v i p r o d a j i . S p r e ­o s t a n k o m z a s l u ž k a p a m o r a t r ­g o v i n a p l a č a t i p r e v o z e b l a g a , r a z s v e t l j a v o i n n a j e m n i n o , s t r o ­š k e p o s l o v a n j a , osebne d o h o d ­k e i n u s t v a r j a t i s k l a d e . Z e l e z ­n i n a p l a č u j e n a p r i m e r v s a k m e s e c 495.000 d i n n a j e m n i n z a l o k a l e i n s k l a d i š č a , k i J i h u p o ­r a b l j a (za 600 k v . m s k l a d i š č n e ­g a p r o s t o r a v n o v i h s k l a d i š č i h v B r š l l n u 388.000 d i n n a m e ­sec — m a r Je res p o t r e b n o , d a se s k l a d i š č e , k i g a j e z g r a d i l a o b č i n a , v c e l o t i a m o r t i z i r a z n a j e m n i n o že v p e t i h l e t i h , v b r e m e p o t r o š n i k a i n t r g o v i n e ? ) . R a z l i k e v c e n a h , p r a v i m o j i m t u d i z a s l u ž e k , p r i b i t e k a l i m a r ­ž a , p l a č u j e p o t r o š n i k . U p r a v i ­č e n Je t o r e j v p r a š a t i , k a m g r e ­d o te r a z l i k e , i n d o b i t i o d g o v o r n a s v o j e v p r a š a n j e . L e z o d ­k r i t i m i o d g o v o r i b o m o o d p r a v ­l j a l i v e č k r a t n e o s n o v a n o , t o d a p r e c e j r a z š i r j e n o m i š l j e n j e o l o v u z a d o b i č k a r s t v o m v t r g o ­v i n i , h k r a t i p a b o m o z J a v n o r a z p r a v o i n z v p r a š a n j i p o t r o ­š n i k o v o d p r a v i l i t u d i m n o g e n a p a k e , k i j i h b r e z d v o m a t u d i v n a š i t r g o v i n i n e m a n j k a .

3. julija zvečer so odprli v dvorani brestaniške elektrarne razstavo o potujčevanju in preseljevanju, ki je vzbudila veliko zanimanja med domačini in gosti. Pripravil jo je

Posavski muzej iz Brežic

Grmska perspektiva Malokatero mesto je v letih

po vojni naredilo tak korak naprej, kakor Novo mesto. O tem ni treba posebej govoriti;

najboljši dokaz za to so nove tovarne na obeh bregovih Krke, pri čemer pogosto ome­njamo razvijajoči se indu­strijski bazen v Bršlinu. Spri­čo hitre industrijske rasti je Novo mesto postalo središče za glavno stekanje delovne si­le. Samo novomeška industri­ja zaposluje zdaj že več tisoč ljudi. Vendar opažamo eno: gospodarska izgradnja je pre­rasla stanovanjsko, cela vrsta ljudi je, ki bi radi streho v mestu ali v okolici.

Z zazidavo grmskega prede­la bi rešili glavni problem glede novih stanovanj. Načrt je že izdelan in prebivalstvo na desni strani Krke se je z njim seznanilo od 1. do 21. aprila, ko je bil perspektivni načrt javno razgrnjen. Na se­stankih z občani, s člani So­cialistične zveze in strokov­njaki so bila dosežena soglas­ja in domala rešene vse spor­ne zadeve. Načrt namreč pred­videva, da bi na pobočju nad Industrijo motornih vozil pozidali teren s privatnimi hi­šami. S tem bi gospodarno po­krili koristni zazidalni prostor, in dobili bi strnjenejše nase­lje. Zidanje stanovanjskih hiš na tem področju bi potekalo v prvem obdobju uresničeva­nja zazidalnega načrta, predel ob Skalickijevi ulici, vključ­no z vrtom kmetijske šole, pa bi prišel na vrsto kasneje.

Z uresničitvijo perspektiv­

nega načrta za Grm bi se No­vo mesto povečalo za 114 Indi­vidualnih hiš in devet manj­ših stanovanjskih blokov, ozi­roma bi se stanovanjska zmogljivost povečala za 234 novih stanovanj. Po vselitvi bi imeli na desnem bregu Krke v Novem mestu že 2386 ljudi« kar je enkrat več kot zdaj. Spričo tega bi se povečal tudi odstotek zazidanosti (na 77 odst.). Ko bi bilo vse konča­no, bi imeli na dobrih 25 ha zazidalne površine skupaj pri­bližno 280 objektov, torej že močan mestni predel.

Prva naloga, ki jo bodo mo­rali gradbeni organi rešiti (upoštevajoč potrebe stano­vanjske izgradnje), je sočasna ureditev zazidalnega področja in komunikacijskih naprav: cesta, odtoki in podobno. V ta namen se predvideva reši­tev v prvi vrsti tam, kjer so že potrebne komunalne na­prave, oziroma kjer so v bli­žini.

Zazidava grmskega področ­ja je vsekakor ena glavnih • komunalni in stanovanjski ureditvi Novega mesta. Zato je prav, da poiščemo najbolj­šo rešitev; to pa borno našli le ob temeljitih razpravah in z upoštevanjem vseh stvari, predlogov in mnenj prebival­cev kakor tudi strokovnjakov. Od te rešitve bo pravzaprav odvisen nadaljnji razvoj cen­tra novomeškega okraja.

TRIKRAT UDARNA IN TRIKRAT POHVALJENA V torek popoldne se je

z gradbišča avtomobilske ceste vrnila XXII. kranj-sko-novomeška MDB »Jo­že Strupi«, ki je bila do konec junija zaradi izred­nih delovnih uspehov 3-krat udarna, dvakrat spe­cialno pohvaljena in enkrat pohvaljena. Naši brigadir­ji, 60 po številu so na av­tomobilski cesti preživeli v družbi s kranjskimi 60 dni. Tik pred povratkom

TOPLO POZDRAVLJAMO PREBIVALSTVO

SUHE KRAJINE IN ČESTITAMO ZA

KRAJEVNI PRAZNIK ŽUŽEMBERKA

S P L O Š N O M I Z A R S T V O Dvor pri Žužemberku

bi morali prejeti najvišje priznanje — zlato plake­to — za katero so bili re­sni kandidati. Ko o tem poročamo, brigadirji še niso prispeli, zato bomo o prisrčnem srečanju na novomeški postaji, ki jim ga je pripravil OK LMS obširneje poročali prihod­njič Brigadirje pričakuje tudi MDB, ki gradi cesto Rateč — Gumberk — Sela — Otočec.

KZ Ž U Ž E M B E R K : 200.000 d i n z a novo­

m e š k o b o l n i š n i c o • 29. junija je zasedal

zadružni svet Kmet. zadru­ge v Žužemberku. Obrav­navali so dokumentacijo k zaključnemu računu za le­to 1961 in predloge k do­polnitvi pravilnikov o de­litvi čistega dohodka in o-sebnih dohodkov. Sklenili so tudi, da bodo za bolniš­nico, ki se gradi v Novem mestu, prispevali 200.000 dinarjev.

Nedeljivost izobraževalnega sistema S k l e P i 4. redne seje 00 SZDL v Novem mestu z dne 22. junija 1962 o sred­

njem i n strokovnem šolstvu ter pošolskem i z o b r a ž e v a n j u Okrajni odbor SZDL je

bo VSi1 °ddobril predlože-s r e d £ ? ! ° ^ 1 0 0 delovanju v a i e ? i ^ m strokovnih šol, genskih šol, delavskih S k ; h n r I K Z a V O đ O V . g 0 1 " Od.br> o v ™- upravnih *edrr»?v* domov ter raz-sku^T š o l s k i h in domskih *a SrnS"' C l a n i »krajne-

lo g a v i dopolnili poroči-Prak S o

V 1S rt 0« ugotovitev iz

Je h n ^ i ^ e l n i sklep seje Jo taVrT*. s e s U e P i uredi-p ° r X o j i h k o t p r i " taico i ° , _ l a h k o uporabile O r e a r . ) . ž b e n o politične P o f S ^ 6 z a Politično sti £ w r 0 ^ b e n e skupno-J a n j u T ^ e j a n j u i n Pri-aga-tc>rn f? 1 2 novim koncep-ževar>io , o v n e B a izobra-flarskia' k o t tudi gospo-đružhL organizacije m o d b o r i 6 v s l u ž b e " ^ d s k i ter d'-. o r n i c a i n š o l e

izobraževalne

ustanove. Bistvene ugotovitve, ki

veljajo za vse, so izražene predvsem v nedeljivosti izobraževalnega sistema. Ta se mora odražati v lo­gičnem nadaljevanju vzgoj­nega procesa od osnovne šole naprej v vseh oblikah šolanja, priučevanja, po­klicnega in strokovnega usposabljanja, vzporedno pa tudi pri osvajanju idej-nopolitičnih, družbenoeko­nomskih in drugih znanj. V ospredje stopa potreba, da se v vseh proizvodnih in neproizvodnih službah odločneje lotimo načrtne­ga zbiranja kadrovskih po­treb, ki morajo biti odraz in posledica stvarno pred­videne rasti posamezne dejavnosti, njenega notra­njega razvoja in družbene potrebe v celoti. Vzpored­no s tem je potrebno za­ostriti tudi boj proti na­

pačnemu pojmovanju for­malnih kvalifikacij, ki ima globlje vzroke v preživelih načinih nagrajevanja hi vrednotenja dela. Te nalo­ge bodo lahko opravile le urejene kadrovsko-socialne službe ob ustrezni podpo­ri organov upravljanja.

Nadaljnja skupna ugoto­vitev je, da je nujno tre­ba upoštevati, da gre pri vzgoji te mladine za težja vprašanja, zato, ker se v tem starostnem obdobju oblikuje osebnost, značaj, svetovni nazor itd. Zato je celovitosti izobraževa­nja v tem obdobju po­trebno posvetiti še večjo družbeno skrb.

I Organizacije SZDL, sin­

dikatov in mladine naj se­danjo akcijo za preusme­ritev sistema strokovne­ga izobraževanja budno spremljajo in podpro. Pod­

pora je možna predvsem v aktivem sodelovanju v razpravah o bistvenih družbeno političnih pro­blemih, ki pri tem izsto­pajo. Med te probleme spadajo predvsem neuskla­jenost med orilivom mla­dine in kapacitetami stro­kovno izobraževalnih usta­nov, znaten odstotek mla­dine, ki ne konča osemlet­nega obveznega šolanja in ji je pot do normalnega napredovanja zaprta, in posledice demografskih premikov predvsem mla­dih ljudi iz vasi v mesta. Posledice teh premikov se kažejo v tem, da nam kmetijska proizvodnja za­ostaja in se tudi le poča­si preoblikuje v nove sme­ri. Relativno zaostajanje proizvodnje in uslug na sploh je posledica »moj­strske« mentalitete in od­pora proti vključevanju sposobnejših strokovnja­kov v proizvodnjo.

Družbeno politične orga­

nizacije imajo pomembne naloge zlasti pri skrbi za dopolnilno izobraževanje v idejno političnem in družbeno ekonomskem po­gledu ter pri razvijanju notranjih odnosov. Nor­malno vključevanje teh področij lahko zagotove tako neposredno s svojim lastnini delovanjem, kot tudi posredno preko de­lavskih univerz. S takimi vplivi bo vzporedno nujno treba reševati tudi kadrov­ska, podpirati pa materi­alna vprašanja delavskih univerz.

Pri delu šolskih odbo­rov, upravnih odborov do­mov in zavodov, šolskih, razrednih in domskih skupnosti je potrebna stal­na skrb za njihovo usmer­janje in usposobljenoct. Tudi kolektivom šol in za­vodov bi večja pomoč ko­ristila, zlasti če upošteva­mo znatne spremembe in težave, ki se bodo pokaza­le v zvezi z uzakonitvijo predvidenih sprememb.

Družbenopolitične orga­nizacije, predvsem pa SZDL, morajo skrbeti, da se sistem izobraževanja

ne prekine in ne konc« samo v šoli ali podjetju. Nujno je potrebno upošte­vati vlogo našega delovne­ga človeka kot člana orga­nov upravljanja v delovni in krajevni skupnosti. To pa neodložljivo terja tudi širših izobraževalnih na­log.

II Osnovna ugotovitev za

sedanje slabo stanje na področju planiranja po­trebnih strokovnih kadrov gre na račun neproučenih potreb gospodarstva in družbenih služb v širšem pomenu. Iz tega izhaja vrsta slabosti in nejasno­sti. Odprava tega stanja je nujna naloga vseh pri­zadetih, ker bo le tako močno v merilu komun in okraja za več okrajev ure­diti skupno smotrno mre­žo poklicnih, strokovnih šol in izobraževalnih usta­nov, ki naj bodo odraz de­janskih potreb. Vzporedno s tem naj bi potekala tudi naloga v zvezj s proučeva­njem potrebnih profilov

(Nadaljevanje na 4. strani)

Domovina, ti si kakor zdravje... S p i k n i k a naših izseljencev na Otočcu pri Novem mestu

Rojaki so navdušeno prepevali z živahno Tončko Simči čevo, nekdanjo solistko Glasbene matice v Clevelandu

ki je vneto skrbela za dobro voljo

Zamislil si se, brat iz Ame­rike, kakšna je tvoja stara do­movina. Hiša, v kateri si se rodil, ali še stoji, vodnjak, iz katerega je tvoja mati izvle­kla toliko veder vode, ali še sameva za hišo? In stara ja­blana, po kateri si kot 12-let-ni deček plezal, ali še rodi? Pa sosedje, s katerimi si se v mladih letih igral in so med tem že zrasli v mo&e, očance — jih boi še videl, te boste še spoznali? Pa poštna kočija še vozi, kot je vozila pred šestdesetimi, sedemde­setimi leti? Kako je, kako bo

Srečanje mladine s prvoborci V počastitev dneva borcev

je občinski odbor ZB Brežice 3. julija organiziral srečanje mladine s prvoborci na Moč­niku pri Pečicah. Pohod mla­dine na Močnik sta spora­zumno organizirala občinski komite LMS Brežice in mla­dinski aktiv Celuloze iz Vid-ma-Krškega.

Točno ob 20. uri je na Moč­nik prispela patrola 12 prvo-borcev kozjanskega odreda, ki jo je vodil Miha Molan, nek­danji komandir ene izmed čet tega odreda.

Mladina iz Brežic, Vidma-Krškega, prebivalci Močnika in bližnje okolice so ploska­joč obkrožili patrolo in po­zdravili njen prihod. Tov. Mo­lan je v imenu vseh prvobor-cev pozdravil okrog 200 mla­dincev m mladink ter vse

P r i z n a n j e n o v o m e š k i m l e k a r n i

Na nedavnem novosad-skem sejmu je svoje izdel­ke razstavila tudi novome­ška mlekarna in požela ne­kaj laskavih ocen. Z zlato medaljo 6o bili nagrajeni njeni izdelki: surovo maslo, sir »trapist-«, sir »bel paese-" ter kisli in sladki kazein. Srebrno medaljo pa je mlekarna dobila za sir "gorgonzola-" jn »edameo«. Sedem visokih priznanj, ki jih je dobila novomeška mlekarna na novosadskem sejmu, kaže na izredno kvaliteto izdelkov tega pod­jetja.

Razveselite znance i n svojce v tujini z

DOLENJSKIM U S T O M !

prebivalce tamkajšnjega ob­močja. Takoj po pozdravu so zagoreli kresovi, pred patrolo pa se je pojavil najstarejši borec, Jože Preskar-Ilija, po­litični aktivist in organizator kozjanskega odreda. V pre­prostih besedah je pripovedo­val zgodovino kozjanskega odreda in opisal borbe na tem področju. Mladina ga je poslušala resno in marsika­tero srce se je zdrznilo ob spominu, ko je tov. Preskar pokazal z roko: »Tule, na tem mestu je padlo 22 naših.«

Pred očmi so mi vstajali liki borcev, tistih zvestih pri­jateljev, ki so v mrzlem zim­skem večeru 2. februarja 1943 zadnjikrat zrlj po domačem kraju in zadnjikrat sprožili puško proti sovražniku. Mi­nutni molk, s katerim je mla­dina počastila junake, je bil res molk vseh tistih, ki so na tem mestu umirali z zadnjo besedo na ustih: »Za svobo­do.«

Ko je tov. Ilija končal, so se mu v očeh svetile solze, prav tako kot večini domači­nov in udeležencev patrole.

V imenu zbrane mladine se

mu je v kratkih besedah za­hvalil sekretar obč. komiteja LMS Brežice. Obljubil je, da bo mladina nadaljevala pot, začrtano s krvjo junakov.

Kresovi so dogoreli, patro­la pa je odšla proti Podsre-di, kjer so pokopani junaki te borbe. Ivan Peteline

spet na rodnih tleh v Sloveni­ji?

Zamislil si se, ko so te ob­vestili, da čaka na obali Atlan­tika ladja, ki bo slovenske iz­seljence prepeljala čez »veli­ko lužo« v Evropo. Zamislil si se ob vsem tem, in pozabil si tista dolga leta tavanja za srečo po podzemskih rovih nevadskih rudnikov, ki so po­kopali toliko tvojih bratov. Bil si dober rudar, mož, oče otrok, ameriški državljan, to­da po duhu in miselnosti Slo­venec. Nisi pozabil domače govorice; pa tudi svoje otro­ke, ki niso nikoli videli tvoje rodne grude, si naučil dolenj­ske govorice. Ne, nisi pozabil domovine svojega otroštva, samo verjeti ne moreš, da se je tolikanj spremenila, odkar si jo zapustil. Rad bi, da bi se povrnili tisti časi, ko si jo zapustil, toda tudi tvo­ja stara domovina je šla v ko­rak z napredkom. Gledaš no­ve železnice, ceste, tovarne, nova mesta, hiše, šole — ve­liko je novega. Gledaš nove ljudi, ki so vse, kar si videl

bratski objem, ki izvabi sol­ze ...

Prišel si na Otočec in nisi bil več zamišljen. Domačin si, znanec vsem, ki so s te­boj prišli na piknik, brat! Ko­maj si nekaj dni doma, te že ne vleče več nazaj na daljno pol. Rad bi v stari domovini živel do konca. Pozabil si tr­do življenje onkraj Atlantika, pozabil si dni, ko si taval brez dela in moral preživljati družino, pozabil si vse, kajti domovina tvojega otroštva te je sprejela za svojega, vedno za svojega, čeprav se boš morda že jutri vrnil v Ame­riko. Saj je ta domovina ka­kor zdravje; če jo zgubiš, si bolan od tavanja po tujini. In taka domovina je samo ena. To si občutil, brat, ko si bil v sredo na pikniku slovenskih izseljencev na Otočcu. Nisi se jezil, ker je dež pokvaril ve­selje na prostem, saj si bil notri še bliže ostalim, ki so se prišli poveselit ob tvojem obisku.

Prišel si, da se poveseliš z nami, ki nismo morali na tu-

Vse je bilo dobre volje, na uspelem pikniku, skupna želja pa je: prihodnje leto spet na svidenje na prelepem Otočcu!

ZIDARSKO PODJETJE

» R E M O N T « - Ž U Ž E M B E R K

čestita za krajevni praznik in minuli DAN

'""f; BORCA vsem delovnim kolektivom v Žužem­

berku kakor tudi ostalemu prebivalstvu

na obisku v stari domovini, sami zgradili. Gledaš jih in se spomniš: sin je prav tak, kot je bil njegov oče, dobričina, veseljak, toda gospodar.

Da, nisi srečal vseh, s ka­terimi si živel v mladosti, to­da tudi med mladimi se po­čutiš kikor brat Brat temu, ki si mu stisnil roko, brat onemu, ki te ni mogel obi­skati, brat rojaku, ki se je vrnil s teboj, pa sta se po dvajsetih letih videla šele v stari domovini. Kakšno nepo­zabno srečanje, doživetje,

je, da doživiš, česar nisi utegnil vseh šestdeset, sedem­deset let. Poslušal si nagovor predsednika Slovenske izse­ljenske matice Ivana Regenta, poslušal si besede, ki jih je v imenu gostitelja izrekel predsednik ObLO Ludvik Go­lob, poslušal si in se zahvalil za gostoljubnost in besede so ti kar igrale v grlu. Govoril si v imenu vseh, v imenu Janka Roglja, predsedr I j ameriške bratske zveze, Antonije Stan­ko, predsednice Slovenske ženske zveze, Franka Tomši­ča, glavnega tajnika ABZ, Fre-da A. Viderja, člana finančne­

ga odbora SNPJ (Slovenske narodne podporne jednotej, Mary Matjašič iz mesta Mon-tana, članice društva progre­sivnih Slovenk v Ameriki in drugih.

Govoril si prav tako, kot bi govorili ostali dragi gostje Anton Stanovnik, član ABZ, Edy Zadnik, član SNPJ, Fran Bradač, član Glasbene mati­ce v Clevelandu m drugi. Kaj­ti ni važno, kdo je govoril, vsi ste mislili enako, vsi, ki ste se sami ali z družinami ude­ležili otoškega piknika.

Nisi se mogel načuditi le­poti slovenske pesmi, ki jo je pel moški zbor PD »Dušan Jerebu iz Novega mesta in ni­si mogel prenehati poslušati pesmi tamburaške skupine iz Adlešičev, ki je nastopila v narodnih nošah. Zavrtel si se ob zvokih domače, slovenske glasbe m skoraj bi bil po­zabil, da je vse to resnica, ži­va in vsepovsod prisotna res­nica. Potem si tudi sam za­čel prepevati stare slovenske viže. Pripeval si ob petju Tončke Simič, nekdanje so­listke Glasbene matice v Cle­velandu, ki je zapela nekaj slovenskih pesmi in se smeh­ljal: res, čeprav sem v tuji­ni že nad šestdeset let, še nisem pozabil zvokov domače besede, domačih pesmi in na-pevov. Ne, kdor je kdaj živel v Sloveniji, tega ne bo mo­gel nikdar pozabiti.

Povabili so te na piknik na Otočec, da bi tam praznoval praznik svoje nove domovine, dan ameriške neodvisnosti in se hkrati veselil s prijatelji, z znanci, brati. Nisi bil dolgo na Otočcu, morda tudi v Slo­veniji ne boš več dolgo, toda v teh dneh, v teh kratkih urah, ki si jih preživel v do­movini, si spoznal, da se ne moreš ločiti od domovine svo­jega otroštva. Želiš, da bi se še vsako leto našli s tvojimi prijatelji, da bi bil piknik tu­di prihodnje leto na Otočcu, kjer lahko v eni sapi spoznaš vso prikupnost, domačnost in lepoto rodne grude.

Poslovil si se, ali pa se boš še poslovil od svojih bratov in se vrnil na dolgo pot pro­ti Ameriki. Domovino si vi­del, Uvel si z njo in doživel si jo. Ne boš je ;\tzabil. Na­kupil si si spominčkov in jih nesel s seboj; po7:i-.al jtii boi ostalim Slovencem, ki se letos niso mogli udeležiti pik­nika. Vsako leto se vas bo več vrnilo v staro domovino in vsako leto se bo spoznalo več zbratov...

Nedeljivost izobraževalnega sistema (Nadaljevanje s 3. strani)

poklicev, ustanavljale naj bi se ustrezne kadrovsko-socialne službe in izobrar ževalna središča za posa­mezne gospodarske orga­nizacije ali za več podob­nih gospodarskih organi­zacij skupaj. Vzporedno naj bi nastajale tudi druge materialne možnosti za prehod na nov način stro­kovnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja.

Po tako začrtani poti ne bo težko doseči tudi skup­nega jezika pri material­nih vprašanjih v zvezi s financiranjem vseh vrst izobraževalnih dejavnosti

v gospodarskih organiza­cijah, med gospogarskimi organizacij-mi, v komuni in tudi med komunami. Seveda pa je tak optimi­zem upravičen le, če bodo vsi osnovni koristniki ustreznih strokovnih ka­drov imeli izdelan jasen načrt potreb, možnosti in

stroškov, ki so za skupne investicije v kadre potreb­ni. Nakazane možnosti za ustrezna središča za prak­tični pouk naj bi proučile komune.

Po obstoječem predlogu so za prehod na nov na­čin izpolnjevanja v po­klicnih in strokovnih šo­lah kot nujno dopolnilo potrebni močni in sposob­ni izobraževalni centri v gospodarskih organizaci­jah, ki naj bi prevzeli od vseh vrst šol absolvente in jih usposobili za ožji profil poklica — za delov­no mesto. Investicije v te centre bodo lahko ob pra­vilnem vrednotenju njiho­ve vloge naj rentabilne jše naložbe s hitrimi in kon­kretnimi uspehi v proiz­vodnji, proizvodnih stro­ških in produktivnosti. Do­sedanji napori pri različ­nih prekvalifikacijskih se­minarjih in tečajih niso rodili pričakovanih uspe­

hov na omenjenih treh

področjih. Gospodarskim organiza­

cijam še posebej priporo­čamo, da se spričo resno­sti problemov kar najbolj temeljito seznanijo z gra­divi, ki so predložena in dana v javno razpravo, ter da o njih razpravljajo tu­di v delavskih svetih in na sindikalnih sestankih.

III Vse izobraževalne usta­

nove čakajo velike in od­govorne naloge. Predvsem je potrebna širša povezava med njimi in ustreznimi panogami proizvodnih in družbenih služb pri analizi potreb po kadrih, profilih teh kadrov in za izobraže­vanje potrebnih sredstev. S takim delovanjem s? bo­do lahko ob primerni pod­pori tudi drugih činiteljev (organi oblasti, zbornica itd.) hitreje uresničile motnosti za osvajanje no­vih konceptov izobraževa­nja, ki so v skladu s pred­

videno in že doseženo stopnjo razvoja.

Podani predlogi o pre­vzemu financiranja izobra­ževalnih ustanov s strani gospodarskih organizacij preko zbornice, prelivanje sredstev med komunami, povečanem odstotku pri­spevka gospodarskih orga­nizacij skladu za kadre, večjem deležu staršev pri naknadnem šolanju otrok do 8. razreda osnovne šo­le, uvedbi kmetijsko go­spodarskih šol pri delav­skih univerzah z nasloni­tvijo na K Z in družbena posestva itd., naj bi našli svoje mesto pred mero-dajnimi organi, šola naj bi te predloge skupno s prizadetimi koristniki nji­hovih absolventov kar naj­bolj utemeljile in po mož­nosti tudi že dosegle prve korake v dogovorih.

Bistvena naloga kolek­tivov šol m šolskih odborov je tudi v tem, da kar naj­

bolj stvarno ocenijo last­

ne možnosti za prehod na nov sistem izobraževanja ter da stvarno prikažejo potrebe, da bi se njihov zavod lahko čimprej pri­bližal zahtevam verifika­cije. Vsekakor pa je to de­lo treba smatrati kot pro­ces, ki ga bodo bolj kot doslej podprli vsi priza­deti činitelji. Vzporedno s tem naj bi kolektivi ne za­nemarili tudi notranjih odnosov in izgradnjo socia­lističnih meril nagrajeva­nja po dehi.

Iz podatkov v poročilu in razprave na seji sledi, da so naloge kolektivov v izobraževalnih ustanovah, domovih in v delavnicah znatne predvsem pri šir­šem bogatenju osebnosti bodočega strokovnega de­lavca. Zato je prav, da bi samoupravnim oblikam dejavnosti mladine v raz­rednih šolskih in domskih skupnostih nudili stalno pomoč, vzpodbujali pozi­tivne težnje in vključevali v to delo tudi ljudi iz pro­izvodnje in političnih or­ganizacij.

Delavske univerze ter za­

vod za izobraževanje ka­drov in produktivnost de­la naj se vključijo v napo­re vse družbe za premo­stitev ugotovljenih po­manjkljivosti. Delitev del8 med njimi, specializacija, širše programiranje, za­jemanje večjega dela mla­dine (predvsem vaške), žensk in kmetov v izobra­ževanje, večja sistematič­nost, stalna povezava pre­ko rednih posvetovanj, na­daljnji koraki pri uspo­sabljanju članov vseh or­ganov upravljanja, jačanje materialnih sredstev za izobraževanje kadrov itd-so naloge, o katerih je že dosežen sporazum. Pn vseh teh nalogah naj se bolj naslonijo na občinske odbore SZDL in ObLO. 2 izvajanjem vseh naštetih nalog se bodo lahko de­lavske univerze in zavod koristno vključili v sploš­ne napore za hitrejše stro­kovno, idejno, politično i " družbeno ekonomsko uspo­sabljanje naših proizvajal­cev in upravljavcev.

Okrajni odbor SZDL Novo mesto

D O L E N J S K I L I S T Stev. 28

Za rast in poglobitev amaterizma (Nadaljevanje in konec)

Močan krivec za zastoj v kulturno prosvetnem delu na nekaterih področjih, ta­ko so ugotovili na posvetu, Je pomanjkanje sposobnih ljudi, ki bi to delo vodili, in odhod mladine > mesta »U industrijska središča. Nemara je ta problem naj­bolj pereč za pevske zbore, ki nimajo in ne morejo do­biti pevovodij. Dobršen del krivde pa nosijo marsikje tudi družbene in politične organizacije, ki jih delo in težave Svobod in PD pre­d l o zanima ali ga ne po­dajo. Treba je močno po­trkati na njihova vrata, jih seznanjati z namenom in

• Pomenom tovrstne dejav­nosti, društva pa kolikor je največ mogoče okrepiti z mladino. To, glede mladine, V e l ja prav tako za večja središča, pri čemer morajo društvom z vsem razume­vanjem priskočiti na po­moč vodstva mladinskih organizacij.

p o splošni razčlembi in oceni dela Svobod in PD v Pretekli sezoni, so se zborovalci posveta ločili

v . tri skupine: za drama­tiko, klubsko življenje in £a glasbo. Ti ločeni, stro­kovni posveti ljudsko-pro-svetnih delavcev za dolo­čena področja so izobliko­vali načelne smernice in okvirni program za pri­hodnje delo. Na njih so sodelovali tudi zastopniki republiškega sveta Svobod tn PD Blaž Arnič (glasba), Mirko Zupančič (dramati­ka) in Dušan Tomše (klu-0 1 )• Vsekakor je prav, da

z nekaterimi zaključki in sklepi seznanimo naše Oravce, saj so pomembni ?a \adaljnjo kulturne rast 1 1 1 razvoj amaterizma v

n a š e m okraju.

D R A M A T I K A l - Jzredno pozornost

Hirajo Svobode in PD po­r a b i • V z 8°Ji mladega na-dscaja igravcev in režiser-

J v- 2. Potrebno je oboje: množičnost in kvaliteta, poglavitni smoter in kri-* W ostane kvaliteta, ven-2 * Pri tem ne sme biti zanemarjena množičnost:

omogočiti je treba vsem skupinam nastop v okvi­ru občinskih prireditev. 3. Izbira repertoarja nika­kor ne sme biti zgolj pri-lc"mostna: vso skrb po­svetiti problemski in izpo­vedni vrednosti uprizorje­nega dela. 4. Režiser mora pri izbiri repertoarja upo­števati možnosti igralske družine. 5. Revije, občin­ske in okrajne, so potreb­ne in koristne.

K L U B I

Dosedanjim načelom in smernicam za klube in razvoj klubskega življenja so zborovavci sprejeli nov, pomemben sklep: Za estet­sko vzgojo in prevzgojo tako članov Svobod in PD kot naših ljudi sploh, naj se v okrajnem meriiu ustanovi klub amaterjev likovnikov in sicer: a) za aktivno in strokovno izpo­polnjevanje amaterjev li­kovnikov, b) ta klub naj bi posredoval v klubih Svobod in PD likovno kul­turo našim delovnim lju­dem.

GLASBA Zelo tehtne zaključke in

smernice so sprejeli zbo­rovalci glede glasbe, vo­kalne in instrumentalne. Na primer s področja vo­kalne glasbe:

1. Vsekakor je treba nadaljevati z občinskimi glasbenimi revijami, saj so najsolidnejša oblika mladinskega glasbenega iz­življanja. 2. Zavodi za pro­svetno in pedagoško služ­bo naj prično uvajati ob vezno pevovoisko izpopol­njevanje učnega osebja, saj bomo le tako mogli organizirano Izboljšati kvaliteto dela glede vokal­ne glasbe. 3. Šole naj se čim tesneje povežejo z glasbeno šolo. Glasbene šole naj se ustanovijo tu­di v tistih občinah okraja, kjer jih doslej še ni.

Več ustreznih sklepov je bilo sprejetih na posvetu tudi glede instrumentalne glasbe, na primer: 1. Čim­več javnih nastopov. 2. Na koncertih jedrnato in jas­no razložiti poslušr tem

vsebino in obliko izvajane­ga dela, kar bi veliko pri­pomoglo za poglobitev glasbene vzgoje občinstva. 3. Instrumentalni ansam­bli naj se tesno povežejo z glasbenimi šolami. 5. Vse bolj kakor doslej je treba poudarjati in utrjevati vlogo zabavnih ansamblov, da dobijo v naših društvih tisto pravo mesto, ki jim pripada. Saj se prav ta iz­razito rekreacijska oblika čedalje lepše uveljavlja tudi na podeželju. 6. Glas­bene šole naj skličejo po­svete instrumentalnih an­samblov, da bo njihova nadaljnja rast v kakovost­nem in kolikostnem pogle­du čim uspešnejša.

Vsi ti zaključki in skle­pi posvetovanja pričajo, da je bil ta sestanek kul­turno prosvetnih aktivi­stov našega okraja res ko­risten. Da pa bodo ti skle­pi uresničevani in uresni­čeni, da bo delo po tem okvirnem načrtu res . za­živelo in rodilo sad, ni dolžnost le članov Svobod in prosvetnih društev pa političnih in drugih orga­nizacij, temveč nas vseh. Saj ne gre za kulturno prosvetni dvig le te ali one društvene skupine, temveč za splošno kultur­no podobo in rast vsega našega okraja, torej vseh njegovih prebivavcev.

Prvi udeleženci letošnjega simpozija: Lloyd Glasson, Stane Jarm, Koichiro Shirota in Petar Smajić v veži Gorjupove

galerije v Kostanjeviški šoli

DLETA DOLBEJO V HRASTOVINO Obiskal sem jih 4. julija

opoldne v kostanjeviški šoli. Petar Smajić, mali kmet in znano ime v vrstah jugoslovanskih na­ivnih umetnikov, je sedel s kiparjem Stanetom Jar­mom v enem izmed razre­dov šole, ki so jo spreme­nili v svojevrsten »umetni­ški hotel«; beseda je tekla o vremenu in neusmilje­nem dežju, ki je prisilil Krko, da je umazanorjava prestopila bregove, polja in travnike.

»Prvih sem v Sloveniji, doma pa sem iz Erncsti-novega pri Osijeku«, je pri-

Aplavz za umetnike in novo­meško občinstvo

(BZ*^ Poredkoina imamo kvai?(m , e s e a n i m o*nost videti "»ačen, J

p r i r e d i t e v 1 , 3 ° ° -tolib - o d n , » vendar vsake k 0 ° le pride kaj. Ta-Ea „ . L

n a P°vabiIo občinske-Pred? , 0 t * Z B N o v ° Dol»„- , a t k i m eostovali na Pevc^em nekateri odlični U m ' ljubljanske Opere in fcla<ih!!lki instruiuentalne Dom P r i r e<litev je bUa v in u v Novem mestu borca Posvečena dnevu

vsem V S e m tem P r e*l-fioviL 2?- u S o t °vitev, da so « v o r a ^ S C a n i l e »»Pol"!« ^ "no, cesar zlasti ob ne-n e

Jh . p r edhoclnih prireditvah

la dv m ° g l i t r d i t i - * " J e b i _

k e r . 0 r a n a zasedena zato, Plačn 6 b i , a Prireditev brez-Želja ' 3 1 1 •'e zvabila ljuhi- b i d o m a poslušali »liti n s k e s o U s t e > to zdaj l i ; v

m kko važno. Razvese-stvo P

r ia j e k U u b temu «ej-

nian'i» » , s o P o k a z a U °iso n i - 2 3 Prireditve, ki

"glašene v jazzovskem

^ e ° rn 1 a t v o r i besede, bese-

in /,, a.fW"ejo, razširjajo »odiy°rV° Pojme, pojmi dela . V oblikujejo delo, »red£s

ttvarja vrednote in

kuituroeT

Se. 2 đ r a ž , W ° v

misu t • ] e p o t človeške Voeziin 3 e skuPen začetek Snan6sti m o d r ° s l o v i a ««

ritmu. Zato je veljal del aplavza, ki so ga ta večer poželi pevci Vilma Bukovce-va, Ladko Korošec, Miro Brajnik in violinist Rok Klopčič tudi novomeškemu občinstva. Koichiro Shirota: DEČEK

povedoval, pa se takoj raz-hudil na vreme, ki mu ne da, da bi nadaljeval za­četo delo. Smajić, ki prav­kar razstavlja na Prvem kvadrijenalu naivnih umet­nikov Jugoslavije pet svo­jih kipov, se je tokrat prvič srečal s hrastovino. Meni, da je za velika dela pripravna, za manjše fi­gure, kakršnih se najraje loteva (ženski akti, jahač na oslu, svirač, kmetijca in pod.), pa mu bolj ugaja klen. »Morda maklen?« smo mu z Jarmom in ki­parjem Petrom černetom, lanskim udeležencem sim­pozija, segli v besedo. Da, tudi maklen pozna; za raz­stavo v Edinburghu je dal tri svoja novejša dela, dru­go pa mu sproti odkupijo ljudje v raznih krajih Ju­goslavije. Koliko bo nare­dil v Kostanjevici? Kakšne štiri kipe, morda kaj več. Smajić je še vedno kmet, ki ne pozna oddiha; kadar prime v roke dleto, ga ne odloži tudi po 12 in več ur...

Stane Jarm, rezbarjev sin iz Osilnice, je vzljubil Kočevje, kjer že peto leto skrbi za likovno vzgojo v osnovni šoli. Televizija je v četrtek zvečer prikazala njegovo delo in uspehe nje­govih otrok v oddaji »AV­TOR JE RAZRED«. Posli­kane šolske stene so pove­dale, kaj Jarm dela, kako vzgaja. Tu, na simpoziju, bo klesal v hrast MATE­RE, motiv iz NOB. Tih je in miren, prav nič bohem-ski. Radovedni smo na delo naših dveh predstav­nikov na letošnjem med­narodnem srečanju kipar­jev ob Krki.

navdušen sprejem macane« V Novem mestu smo sko­

raj z zavidanjem govorili o gostovanju Slovenskega gle­dališča iz Trsta, ki se je za­čelo v torek zvečer v Črnom­lju. Vse je namreč kazalo, da po odpovedani predstavi na Otočcu (voda je zalila travnik pred hotelom!) tudi na Grmu ne bo. igre. Pa se je dež vendarle unesel in v četrtek zvečer smo se srečali z dragimi gosti v nabito pol­nem dvorišču grmske kme­tijske šole.

V Črnomlju je pozdravilo umetnike iz Trsta nad 25)0 ljudi! Take množice na kul­turni prireditvi v Beli kraji­ni že dolgo nismo videli. Ljudje so pozdravljali igro in goste še in še; posebno toplih pozdravov je bil do-ležen viniški rojak Stane Sta­rešinu-, kateremu so po predstavi podarili košarico domačih pisanic in izvirno belokranjsko narodno nošo. Vemo za primere, da so ljud­je pustili v okoliških vaaeh

doma samo po enega člove­ka, da je pazil na hišo, vse drugo pa je šlo s kolesi, vo­zovi ali peš na predstavo v Črnomelj! Mar ni to spet živ dokaz naše žeje po kul­turnih dobrinah, po umetni­ških stvaritvah?

Tako kot v Črnomlju so Tržačani zaigrali iz duše in srca tudi v Novem mestu. Živeli so na odru pristno, polnokrvno življenje in nam dali Hamleta. Shakespearovo »zrcalo življenja« tako verno in močno, da so nas prevze­li! Poklicni kritiki so pove­dali o umetnikih iz Trsta že prenekaterikrat svoje tehtne besede; ugled in ime, ki sprem­ljata delo naših tržaških bratov, govorita sama dovolj. Naj tu zapišemo zato pred­vsem to, kar smo občutili:

Bili smo priče velike igre, mojstrskega nastopa in doži­vetega podajanja enega najbolj znanih del starega angleške­ga »čarodeja odrskih deske Vzljubili smo Hamleta in

njegove kreatorje, občudova­li smo prelepo igro danske­ga kraljeviča in Ofelije, do kraja izpiljeno vlogo kralja in kraljice pa vseh drugih, ki so nam pričarali na Grmu duh velikega teatra!

Za ta plemenita doživetja in globoka čustva smo dra­gim gostom iz Slovenskega gledališča iz srca hvaležni! To jim je po predstavi pove­dal v imenu nas vseh tudi tovariš Bogo Komclj, šopki rož in navdušeni aplavzi več kot 1500 ljudi iz Novega nie-sta in okolice pa jim kličejo še zdaj:

Se pridite, dragi umetniki, vedno vas bomo veseli in vedno vam bomo hvaležni za umetnost, v kateri ste nam dali sami sebe!

Alkohol je smrtni s o v r a ž ­n i k reda i n varnosti na

cestah!

»O, yes!« je bil 31-letni prikupni Američan Lloyd Glasson iz New Yorka ta­koj pripravljen na razgo­vor, ko sva ga s tov. Čer­netom zmotila v sobi, kjer je na postelji urejal skice, pisma in druge papirje. V Ameriki živi od kivarstv^. vodi pa tudi lastno manjšo kiparsko šolo. »Ljudje v Evropi so prisrčni! Blizu narave so, povezani so z njo bolj kot mi. V Neto Yorku se trave ne vidiš...« Občuduje velike dimenzije stvaritev lanskega simpo­zija, sam pa je realist.

Koičiro Sirota (Koichiro Shirota), 33-letni Japonec in lektor kiparskega od­delka s tokijske u.iiverze za umetnost, je zapel naj­prej v nerazumljivem ori­entalskem jeziku, potem pa smo lomili in lovili an­gleške in francoske bese­de. Ni abstrakten umetnik; pokazal nam je skico, po kateri bo delal družino v hrastovem deblu. Pozna Eisako Tanaka, ki smo ga lani videU v Kostanjevici; bila sta sošolca. Vina ne pije, pri kosilu mu je všeč samo limonada.

Na hodniku smo srečali fanta Jožeta Zagorca, av­torja Kralja Matjaža, ki so ga lani »vzeli v roke« tuji kiparji in je bil član njihove družine. Jože bo šel letos v novomeško gimnazijo, poleti pa bo spet v družbi umetnikov. Kaže, da ga imajo radi, čeprav se sporazumevajo z njim — pa tudi še med sabo — bolj z gestami, ski­cami in pisanjem na pa­pir. Razlike v jeziku ni­kogar ne motijo. V »reda so čakali še na prihod ki­parke iz Izraela', manjkali pa so tudi še nepovedani umetniki iz Venezuele, Zahodne Nemčije in Ita­lije.

Dež je neusmiljeno na­makal načeto hrastovino v zatišju kostanjeviškega gradu, kjer se je medna­rodna družinica umetni­kov lotila dela na dru­gem simpoziju. Smajić pa mi je med kosilom dejal:

»Ne bo me dež! Pod pristreškom si bom ure­dil delavnico in delal tu­di med nalivi!«

TONE GOSNIK

Do knjige po prostem pristopu

V počastitev dneva borca je bila v Novem mestu od­prta Ljudska knjižnica. Po­slovala bo po modernem na­činu prostega pristopa in bo odprta ob ponedeljkih, tor­kih, sredah, četrtkih in pet­kih od 11. do 12. ter od 18. do 20. ure. S tem je ljubite­lju knjige spet dana mož­nost, da pride na hiter način do zaželenega čtiva.

Obnovljena knjižnica je našla mesto v stari pošti, prostore pa je pomagal ure­diti in jih opremiti ObLO v Novem mestu, ki je v ta namen dodelil poldrugi mi­lijon dinarjev, milijon dinar­jev pa je za nabavo novih knjig prispeval sklad za po­speševanje kulturne dejavno­sti LRS. Hkrati je knjižnici omogočeno, da v najkrajšem času doseže tisto stopnjo, ki jo je imela pred vojno, ko je bila med največjimi ljudskimi knjižnicami v Slo­veniji.

Spričo zakona o reorgani­zaciji knjižnic je prišla Ljud­ska knjižnica pod upravo Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Upa­mo, da ji v novem okolju ne bo pretesno, da bo poslovala po napovedanem redu in ta­ko vsestransko zadovoljila bravca, ki si bo knjige s po­lic sam izbiral. Ze to, da jo bo še naprej vodil požrtvo-vavni Franc Vovk, je zelo dobro zagotovilo, da želje ne bodo neizpolnjene. Pričaku­jemo tudi, da bo Ljudska

knjižnica čez tri leta, ko bo­mo proslavljali njeno stolet­nico, pod vodstvom tega po­žrtvovalnega knjižničarja že našla mesto, ki ji v sodob­nem kulturnem življenju ne­dvomno pripada.

Omenili bi še, da zaradi izredno majhnega števila lju­di, uradne otvoritve sploh ni bilo. Predvsem- smo pogre­šali predstavnika ObLO, da bi pojasnil, če bo Ljudska kjižnica dobila obljubljeno pomoč, in pa seveda brav-cev, ki jih ima knjižnica ve­liko, jih pa na to pomembno otvoritev ni bilo.

K N J I Ž N E NOVOSTI Pred kratkim je Cankar­

jeva založba v Ljubljani iz­dala roman priljubljenega francoskega pripovednika Guya de Maupassanta »Moč­na kakor smrt«. Kakor je napisano na ovitku knjige, je delo »-visoka pesem o ljubezni, ki je močnejša od smrti«, v pariškem okolju, kjer se zgodba dogaja.

Prešernova družba pa je v zbirki Ljudska knjiga iz­dala roman indijskega pis­ca Kamala Markandaja Nektar v situ«. Ze samo

orientalsko vzdušje, ki od strani do strani polnilo knjigo, je tako zanimivo popisano ,da knjige ne mo­reš odložiti.

PRED LETOŠNJIM » . JULIJEM DNEVOM VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA

NAPAD NA HRAST PRI SUHORJU Bilo Je 23. julija 1942.

Borci prve čete II. bata­ljona Belokranjskega od­reda smo bili na oddihu v partizanskem taboru na Kleču. Komandir čete je bil Slavko Grahek, jaz sem bil njegov namestnik.

Komandir Slavko Je de­jal: »Jovič, dobil sem po­velje, da zbereš nekaj pro­stovoljcev za napad na ne­ko sovražno postojanko v Beli krajini.«

»Prav, Slavko,« sem de­jal. »Do zdaj si ti belčke preganjal, zdaj bom jaz pa črnosrajčndke.«

Stopil sem pred borce in jim razložil:

»Tovariši, potrebujem nekaj prostovoljcev za na­pad ne neko belokranjsko postojanko. Prostovoljci naj izstopijo!«

Prvi se je iz vrste po­gnal mitraljezec Rafo, za njim pa še dvajset borcev. Kolona je bila kmalu pri­pravljena za odhod. Na če­lu je bil Rafo z edinim mitraljezom, ki ga je sam iztrgal fašistom v Rožnem dolu in to pri belem dne­vu. Tistikrat ga je polju­bil in rekel: »Spet imamo psička, ki bo lajal na fa­šiste!«

Ko sem znova pogledal mitraljez na čelu kolone, sem mislil, da smo do zob oboroženi, da nam nihče ne more biti kos. š e en­krat sem pregledal borce in zdi se mi, da so bih vsi Belokranjci. Spomnim se Toneta in Franca, Sajeto-vih bratov, in Ivana Bu­kovca, ki je bil vodnik v naši četi.

Komandir Slavko me je pozval, naj se javim s to­variši v štabu odreda na Selih pri Jugorju. Poslovi­li smo se od ostalih tova­rišev na Kleču in se v gos­jem redu spustih v dolino. Prišli smo na Sela, kjer je bil štab za napad na postojanko.

V Klemenčičevi hiši sem zagledal Urbana-Derma-stio, Jožeta Borštnarja in k o m a n d n a I. bataljona Džemsa. Tovarišu Boršt-narju sem raportiral, da imam 20 borcev za napad. »Dobro, Jovič,« je dejal tovariš Borštnar, »tu imaš še nekaj borcev, ti pa si komandir čete. Tu imaš

. vodiča«, — pokazal je na šušanovega Marka — »ki te bo vodil v Drage. Tam boš dobil še eno četo gor-janskega bataljona. Ko­mandir te čete je Piči (Maks Vale), komisar pa Tine Zeleznikar (šuštar-šič) . Napadli boste Hrast.« Povelje se je nadaljevalo: »Ti prevzameš napad na

levi strani gorjanske ceste od cerkve do Svetic. Na­padaj italijanski bunker, id stoji na levi strani ce­ste pri čulakovem sked­nju, š e predan se napad prične, prepreči vse pre­hode iz Hrasta in v Hrast, da nas kdo ne izda.«

Ko smo bih na položa­ju, me je poiskal kurir in mi izročil listek. Koman­dant Džems Je sporočil: »Komandirju čete Joviču na položaju! Napad ob 8. uri. Znak napada je rdeča raketa. Umika ni. Hrast ali mi!« Ko sem povelje prebral tovarišem, se je zaslišal en sam glas: »Ta­ko je!«

Obrazložil sem načrt za napad in izdal povelje, in že smo se ustavili okrog 50 metrov od prvih hiš na Hrastu. Na drugi strani vasi, nekje pri Brunskole-tu, je bilo slišati prve stre­le.

Nič več nismo čakali na izstrelek rdeče rakete. V

ker!« — nato pa: »Juriš!« Z bombami in puškami v rokah so borci stekli pro­ti bunkerju. Odprli smo ga, pa je bil prazen; Itali­jani so ga zapustili že po prvih strelih.

Tovariš Saje je odprl čulakov skedenj. V njem so bih trije Italijani, mi-Iraljezec in njegova po­močnika. Dvignili so roke. Borcem so obrazi žareli od veselja. Dobili so drugi mitraljez in še toliko mu­nicije! Italijanskega mi-traljezca sem potrepljal po ramah, češ: »Buono, Buono! Vieni qua!« Iz srca rad bi tem povedal, da ni­smo željni njihove krvi, da samo branimo domovino. Toda nisem znal niti be­sede več italijanski. Caru-ga-Malešič je ujetnike od­peljal v štab, mi pa smo nadaljevali napad na štab postojanke, ki je bil v vili Težak.

Napadali smo skupaj s Fičitovo četo. Fašisti so

»Lepo jer kadar se srečajo stari p a r t i z a n i . . . «

Tako je pred desetimi leti ali natanko 13. septembra 1952 zapisala Ljudska pravica. Po­dobno so o velikem shodu slovenskih partiza­nov, borcev in aktivistov, o zborovanju četr­tine vsega slovenskega prebivalstva v Dolenj­skih Toplicah 13. in 14. septembra 1952 zapi­sali vsi slovenski in jugoslovanski časniki.

Tovariš Tito, ki je tedaj burno pozdrav­ljen stopil na tribuno, je govoril: »Te dneve proslavljamo in se jih tako združeni spomi­njamo zato, da ne bi današnji in bodoči ro­dovi nikoli pozabili, koliko nadčloveških na­porov nas je stalo to, kar imamo danes.«

Nihče ni mogel popisati vzdušja, kakršno je potem zavladalo med preživelimi tomši-čevci, šercerjevci, cankarjevci in gubčevci, množica je bila prizorišče enega samega pri­jateljstva. Ko so se bivši borci razšli, so se z željo, da bi se čez deset let (to je letos) spet sestali in obudili spomine na slavne dni iz slovenske preteklosti.

Ko se spominjamo ustanovitve prvih slo­venskih partizanskih brigad pred 20 leti, se hkrati spominjamo vseh borcev, ki so padli za svobodo. Preživelim borcem Sercerjeve, Gubčeve, Cankarjeve in Tomšičeve brigade pa ob jubileju prisrčno čestitamo. šf

trenutku smo izstrelili vsak po en naboj v ske­denj Janka Predoviča. Po­slopje je stalo tik nad bunkerjem. Vendar odgo­vora ni bilo. V skoku sem se pognal na konec vasi in opazoval. Nič nisem slišal in nikogar nisem videl. Ukazal sem: »Ogenj v bun­ker!« Toča krogel se je vsula na bunker, toda iz njega še vedno ni bilo od­govora. Spet sem ukazal: »Levo krilo, obkoli bun-

besno streljali iz bunker­ja. Ko je mitraljezec Ra­fo ugotovil, kje je bunker ranljiv, sem komandirjem ostalih čet — Fičitu, Tine-tu, Cirilu in Iliji — razlo­žil svoj načrt, kako bi uni­čili sovražnikovo utrdbo. Medtem ko so naši mitra­ljeze i bruhali ogenj v so­vražnika, smo se v sko­kih pognali proti bunker­ju. Prvi je bil Ilija, drugi jaz, tretji Ciril. Nenadoma sem bil zadet pod pazdu­

ho, v nogo in puško. Kro­gle so se razpočile in imel sem občutek, kot bi bil posut z žarečim peskom. Kri me je oblila, moči so mi pojemale in zgrudil sem se. Ciril, ki je dobil strel v trebuh, se je umak­nil in obvestil tovariše, da sem najbrž mrtev. Toda zbral sem moči in se pri­vlekel do bližnjega svinja­ka. Skozi odprtino nad ko­ritom sem se priplazil v svinjak, pa sem imel smo­lo. Vrata so bila zaprta. Vrniti se nisem smel, ker bi me prerešetal sovražni­kov svinec. Z zdravo nogo pa sem toliko časa udarjal po vratih, da so se navse­zadnje le odprla. Priklical sem Rafota in mu rekel, naj strelja v bunker, med­tem pa se bom jaz povle­kel iz svinjaka.

Potem so me odpeljali, tovariši pa so nadaljevali pri Selih, sem srečal Mi-rota Mihca, operativnega oficirja Belokranjskega odreda. Ko sem mu pove­dal o napadu na Hrast, je zaškrtal z zobmi: »Kaj, napad brez mene!?« Jezno je odšel proti Hrastu. »Ju­riš na bunker!« je zavpil, ko je prišel do tovarišev. Borci so se v skoku po­gnali proti sovražniku, in že sta dva tovariša oble­žala težko ranjena. Milic je v hipu odšel neznano kam. Slišali smo, da je odšel med četnike.

Ilija je napadal od hiše do hiše in iskal skrite Ita­lijane. Z borci je prišel pred hišo Milka Badovin-ca. Ilija je gospodarja vprašal, ali se v njegovi hiši ne skriva kak fašist. Mož, ki je stal pred vrati, je zatrjeval, da pri njem ni Italijanov. Tisti hip je italijanski oficir ustrelil iz njegove hiše in ga za­del. BadoHnac se je smrt­no ranjen zgrudil pred vrati, borci pa so stekli v sobo. Pobesneli italijanski oficir je zlezel pod poste­ljo in neprenehoma stre­ljal. Zadel je enega borca. Tedaj je Ilija skočil za fa­šistom in za zgrabil za vrat.

Naslednji dan je prišla iz Metlike kolona fašistov. Požgali so vas, da je v kratkem času postala ena sama razvalina. Fašisti so požgali hleve z živino vred.

Minilo Je že dvajset let, odkar so otroci in starčki iz te vasice ostali brez streh in domov.

Jože škof — po pri­povedovanju Ivana Iv-ca — Jovota Joviča.

KOMBI BUS »TAM 2000«, 12 sedežev, eden najnof^^^v TAM

TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV - MARIBOR N a š i p r o i z v o d i : ^ KAMION »TAM 4500«, nosilnost 4,5 tone — P R E K t ' ^ ^ K " ^ »TAM 4500 DK« — GASILSKO VOZILO »TAM 4500 A v « »TAM 4500 P« za polivanje in pranje ulic — KAMION , T >go n nT đ a r dni izvedbi, nosilnosti 2 toni v specialnih izvedbah: Mdrd . V o z i l ° za prevoz pošte — AVTOBUSI »A 3000« v turisUetfJ*«^. «vedbi, 32 sedežev — AVTOBUSI« »A 3500« v turistični in st^Ks _1 ' sede­žev — 4- in 6-ciltndrski, zračno hlajeni Diesel motorji. rezervni deli za vozila »Pionir«, »TAM 4500« ln »TAM 2000«. Jrj, s _ I n f o r m a c i j e : v TAM in njenih prodajalnah v & AJEvu, NOVEM SADU, ZAGREBU in MARIBORU.

, Kaj I a'je odpovedala Tone Malerič iz Črnomlja

je bil v zadregi kaj označiti kot najbolj živ sr^min iz le­ta 1941. Po daljšem okleva­nju pa se je le odločil.

— Konec julija 1941 smo začeli pripravljati skupno ak­cijo semiške, vranoviške in črnomaljske grupe, ki naj bi bila ognjeni krst pred odho­dom teh skupin v partizane. Napasti smo nameravali vo­jaški vlak, ki je vozil vsako noč okoli ene ure iz Novega mesta proti Karlovcu. Semi-ška skupina naj bi iztirila vlak takoj po prihodu skozi semiški predor, mi, to je Vranovčani in črnomaljčani, pa bi istočasno napadli tabo­rišče šestnajstih italijanskih stražarjev pri vranoviškem mostu. V pripravah smo vse dobro premislili, če Semiča-nom ne bi uspelo, bi iztirili vlak s posebno »kajlo«, ki jo je izdelal nek kovač, če .tudi to ne bi uspelo, bi med vož­njo vlaka čez most iz dveh strani napadli taborišče. Ve­liko so nam pomagali želez­ničarji, ki so z nami tesno sodelovali. Naša oborožitev je bila kaj pičla: 3 puške, 1 pištola, 2 bombi in nekaj ba­jonetov. Bilo nas je 10.

Naša javka je bila pri Voj­ni vasi v gozdu. Zbrali smo se in odšli proti Vranovičem. Mesečine ni bilo. Tihotapili smo se po stezi, ki je bila ta­krat za nas še nova, pozneje pa smo jo še neštetokrat pre­hodili. Vranovičani so nas čakali. Kratek bojni posvet: sedmorica napade tabor z de­sne strani, trije z leve.

— Je »kajla« pripravljena? — Tu je! Prešli smo progo, žice so

zabrnele... — So slišali? smo se vpra­

ševali. Nato minute čakanja, ki so se vlekle kot ure. V daljavi je zaropotal vlak. Na­še misli so se krčevito mudi­le pri Semičanih. Strmeli smo v noč in prisluškovali, če bo pri Semiču uspelo. Vlak je prihrumel iz predora, za-vriskal v noč in odropotal proti postaji. Semičani niso uspeli...

— »Kajla«! je bila naša pr­va misel. Vedeli smo, da Je zdaj vse odvisno od nas. Ne­rodno železno pripravo smo namestili na zunanji tir v ovinku pred mostom in spet čakali. Vlak je počasi bob­nel proti nam. Se 200 metrov, še 150, še 100, še 50 in že je bil

mimo »kajle« kot pošast, ki ji ne more nič škoditi. Ko je zabobnel na mostu smo na­padli taborišče. Italijani so odgovorili s puškomitralje-zom in puškami. Bili so pri­pravljeni, ker so zaslišali br­nenje žic, ko smo prešli pro­go. Hitro smo se umaknili in se vsi zbrali na dogovorje­nem prostoru. Blestečega uspeha ni bilo, saj smo vede­li, da nas je še premalo.

Akcija je bila demonstra­tivna. Nabrali pa smo kopico izkušenj, ki so nam pozneje koristile. Vsa skupina, ki je sodelovala, pa je odšla nato na Miklerje in postala stal­na vojaška enota.

Potem jih je našel kapo. Bili so na pol mrtvi od vse­ga hudega in napol blazni od strahu. ^ .

Kapo ne more drugače, peljati jih mora k Oberschar-fiihrerju Mussfeldu. Do kosti shujšana tridesetletna žena zbere svoje poslednje moči. S povzdignjenimi rokami kle­či pred esesovcem in objema njegove svetle škornje ter prosi milosti, ne zase, za svoja otroka. In Oberschar-fiihrer ima usmiljenje — s samim seboj! Ker mu zadeva gre vendarle do srca, dovoli — izjemoma — da zeno in otroka ustreli drug esesovec...

Po nekaj dneh miru in tišine vlada v krematorijih spet običajni promet. Veliki ventilatorji brne in dimniki bruhajo ogenj.

Najavljen je prihod geta iz Theresienstadta... Za časa Čehoslovaške republike so bile v Theresien-

stadtu same hiše — kasarne. Nemci so to spremenili. Ci­vilno prebivalstvo so preselili in v mestu uredili vzoren geto. Hiše so napolnili z Judi iz Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije in Holandske. Okrog 70.000 ljudi je živelo tam v še dokaj znosnih razmerah. Opravljati so smeli svoj po­klic, prejemali so pošto in pošiljke Rdečega križa. Odpo­slanci Rdečega križa iz nevtralnih dežel so obiskali There-sienstadt in ugotovili, da je usoda prebivalcev še kar znosna.

Z ureditvijo vzornega geta so Nemci dosegli svoj na­men: poročila nevtralnih opazovalcev so ožigosala vse objave o grozotah, ki naj bi jih Nemci počenjali v kon­centracijskih taboriščih, o množičnih moritvah in grozo­tnem ravnanju z žrtvami, kot zlobna natolcevanja.

Na večer pred poginom se tretji rajh ne briga več za mnenje svetovne javnosti, temveč docela odloži krinko svetohlinstva in človečanstva. Za uničenje geta iz There­sienstadta je vse pripravljeno.

Začne se s »pozivom o vpoklicu.« S takimi »vpoklicni-mi pozivi« so preselili v Auschwitz nad 18.000 Judov iz geta Theresienstadt; na judovski rampi so jih od teh po­slali devet desetin — v plinske celice.

Tretjega novembra 1944 v zgodnjih jutranjih urah pride v mojo sobo esesovec in mi sporoči, da je Heinrich Himmler, SS Reichsfiihrer, z odlokom, ki stopi takoj v veljavo, strogo prepovedal vsako usmrtitev ljudi v tabo­riščih K/ . Vesti nikakor ne zaupam. Preveč varajočih spletk teh ljudi sem že spoznal. Zato esesovcu odkrito po­vem, da ne verjamem. Toda vedno znova mi zatrjuje, da je vest resnična.

2e v dopoldanskih urah se lahko prepričam, da je vest vendarle resnična. Na tiru med krematorijem I in II je ostalo pet vagonov s petsto oslabelimi in bolnimi ujet­niki. Priča sem, kako se esesovci pogajajo z vodjo tran­sporta. Rezultat teh pogajanj je, da teh pet vagonov ne odpeljejo skozi vrata smrti, temveč jih odrinejo vstran, izkrcajo vse potnike in jih nameste v lazaretnih barakah taborišča F.

Odkar sem v krematoriju, je to prvi primer, da je v koncentracijsko taborišče Auschwitz — Birkenau prispel transport, pa da niso večine ljudi pomorili že prvo uro po prihodu.

Uro nato prispe vlak s 500 Judi iz Slovaške. V tran­sportu so starci, mladina, otroci, ženske in možje. Vseh petsto postroje na dvorišču. Tokrat sem prepričan,da se bo ponovil stari, že tako vpeljani postopek. Toda ne! Vsa dolga vrsta odhaja na desno. Vsakdo vleče s seboj kovčke, matere potiskajo pred seboj otroške vozičke, krepki mo­ški podpirajo starce in bolne.

Je torej vendarle res? Še vedno mi manjka pogum, da bi res veroval. . .

Pri tem pa vsakdo ve, da se bliža vojna svojemu kon­cu in z njim tudi obračun z morilci.

Iz tega sledi nujna posledica: očividci, priče strašnega pokolja .morajo pravočasno izginiti. Ure »Posebne ko­mande« so štete. Da bi se prepričal o tem, poiščem esesov-skega radiotelegrafista. Nedavno sem mu rešil življenje, ko je smrtno nevarno obolel. Hvaležen mi je. Na srečo ga najdem samega. Na moje vprašanje mi obotavljaje odgo­vori: »Posebna koman.n« odide v nekaj dneh v podze­meljsko oboroževalno podjetje nekje v bližini Breslave. Niti besedice mu ne verjamem. Natanko vem, da mi je s svojim odgovorom hotel prizanašati.

Ob dveh popoldne. Ob oknu stojim in zrem v snežne oblake. Nenadoma presunljivo povelje: »Vsi na dvorišče!«

Dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, čujemo to povelje, ki poziva k apelu. Ob tej uri pa more pomeniti le po­gubo.

»Nastopiti, vsi nastopiti!« zveni spet, tokrat ostreje, nestrpneje.

Težki koraki zabobne po hodniku. Esesovec odpre vrata in zatuli: »Nastopiti!«

Sledimo mu na dvorišče. Tu že stoje naši tovariši. Priključimo se jim. Levo in desno esesovske straže. Cevi njihovih avtomatskih pištol so uperjene v nas. Čakajo, da se zvrstimo. Ozrem se okrog sebe. Tam — mali smrekov gaj, kjer sem tolikokrat iskal miru in utehe. — Gosto belo ogrinjalo ga pokriva zdaj.

Mir vlada, strahoten mir. Cez nekaj minut povelje: »Na levo kreni, marš!« Zga­

nemo se, ob straneh močno oborožene straže. Korakamo iz krematorijskega dvorišča. Ne usmerijo nas proti tabo­rišču, temveč proti krematoriju III, ki leži nasproti.

Naša zadnja p o t . . . S strojnicami, pripravljenimi na strel, so esesovske stra­

že obstopile poslopje. Vsa vrata so zaprta, okna na debe­lo zamrežena. Nobenega izhoda ni več za nas.

POSTAJA NA .TI V PEKEL Spomini internirancev, ki

jih berem v zadnji števil­kah Dolenjskega lista, so tu­đi mene spomnili izseljenstva. Takrat mi je bilo šele šest let, toda tudi šestletni otrok čuti in vidi, kaj se dogaja okrog njega, in marsikatere podrobnosti se mu vtisnejo v spomin. Sicer so si zgodbe nas, ki smo v rani mladosti slišali več vpitja vojakov kot Sjubkujočih besed naših ma­ter, precej podobne. V vsaki taki zgodbi se zrcali groza in obup, ki ga mi nismo nepo­sredno čutili, brali pa smo ga v očeh naših staršev in se je kot nema bolečina prenašal na nas otroke.

Kdo se ne bi spomnil na­dutih vojakov, ki so nam uka­zali v pol ure oditi in vzeti s seboj samo nekaj perila, češ da se bomo v treh dneh vrnili! Vojaki, četudi še tako trdosrčni do ljudi, niso mo­

gli prezreti jutranje zarje de­cembrskega dne, ki se jc razlila po Triglavskem pogof' ju, se ustavila na Stolu *n

oznanila nov dan. Da, pran gotovo so priznali, da je naša domovina lepa. Morda si ie

kdo mislil: hiša je dobra, po­krajina lepa, morda bom P° zmagi jaz tu gospodar...

Dobro se spominjan, kako je moj oče prej vedno miren, razsoden človek, bil tisti da» zmeden. Spraševal se je, za­kaj je on, ki je kot dolgoletni župan pomagal, kjer se je po­magati dalo, izseljen. O, oče, mar ne veš, koliko talcev ** rešil iz Begunj, mar ne veš, koliko si jih rešil nemške Je' če? To je vsa tvoja krivda! Napoti si bil nemškutarjern, zato moraš od doma, ki si 9a

sam zgradil, zato moraš za-pustiti rodno grudo.

Z nekaj vaščani z družina­mi smo se znašli v Šentvid*

pijano. Samo »neopo-f> ostali doma. Bil je }*er 1941. Nekega fe-iga jutra so pripeljali tna in otrok. SuSljalo f «o iz Dražgoš. Nam i strogo prepovedano j 2 njimi, če se je ple zgodilo, je vsak, {Pregrešil, občutil pu-|opito.

"em, zakaj: nem-W. ki je te nestetift r01 ogenj na sue stra-V>» hotel priznati, da Tpoenski partizani hu-I 8 eno temed glav, Itrvavi. Ni hotel pri-? 8 e boji tega od nek-P^ga naroda. Zadal POO uničiti »banditsko I W se je zbrala v go-

»eč dobro, kako so Jeljali t) neko bara-t,l«enici. Strpali so nas 1

vanjo. Od ljudi, ki so bilt v njej že pred nami, smo zve­deli, da smo v Brestanici. Po tleh je bila mokra, gnila sla­ma, ki je neprijetno zaudar-jala. V nekem kotu so sedeli Dolenjci in otožno peli. Bili so trudni in žejni. Polegli smo po gnilobi na tleh. Ze­blo nas je, ker smo bili brez ode). Ležali smo na bokih, da so lahko vsi legli, in če se je le eden obrnil, se je mo­rala vsa »kolona« za njim. Kdor je vstal, ni imel več kam leči.

Starši so s strahom čakali, kaj nam prinese naslednji dan, mi pa smo vsi premrli spali, iščoč pri njih toplote. Čez tri dni so nas segnali v vlak. Kam? Kdo je vedel, da se bomo šele čez dobra tri le­ta vračali iz nemškega pekla.

IVANKASPENDOV

ČRNI IN BELI DNEVI PARTIZANSKEGA S T R A Ž A R J A

S stražarsko dolžnostjo sem se prvič srečal v pozni pomladi 1942. Bil sem na spisku par­tizanske vaške straže v domači vasi v Zalogu pri škocjami. To so bile patrulje dveh mož do polnoči in drugih dveh po polnoči.

Pravi stražar pa sem postal kaj hitro. Bilo je 9. januarja 1943. Slovenske brigade so bile v okolici Čateža pri Trebnjem. Bil sem v drugi četi tretjega bataljona Gubčeve brigade. Četo, v kateri sem bil, so poslali na Zaplaz, da bi ščitila glavnino.

Ker sem prišel v partizane kasneje kot ostali, še nisem takoj stražaril, vendar sem se v prostem času z ostalimi novinci vadil tudi za stražarja. Končno so mi tega dne le do­delili stražarsko mesto blizu cerkve ob poti, ki je peljala s Čateža proti Zaplazu. Ko se je zvečerilo, sem dobil »lozinko«. Kako se ta uporablja, smo se naučili pri vajab.

Ker je bilo dovoljeno, da se lahko na straži bodi sem in tja, nisem hotel ostali na mestu. S hojo sem se otepal dolgočasja in mraza. Noč je bila tiha in jasna. Slišal sem samo škripanje snega pod svojimi škornji.

Ko sem ponovno prišel na vrsto, je bil že velik dan. V dopoldanskih urah je sijalo sonce. Stal sem ob cerkvenem voglu in gledal zasne­ženo pokrajino, ki se je razprostirala pod me­noj kot velika bela dlan. Bleščalo se mi je. Gledal sem proti Čatežu, v mislih pa sem bil doma, pri materi, prijateljih, š e bi razmiš­ljal . . . Nenadoma me je zmotilo nekaj bob-nečega, nekje precej daleč pred menoj. Nisem mogel ugotoviti, od kod je prišlo, niti ne, kaj pomeni. Pa sem hitro zvedel. Tovariši so mi povedali, da je italijanska artilerija iz Treb­njega in Velike Loke začela obstreljevati Ča­tež. Sprva sem pomislil, da so me Italijani nemara videli skozi daljnogled, saj se mi je zdelo, pade vsaka granata bliže meni. Imelo me je, da bi zbežal, pa nisem smel za­pustiti stražarskega mesta. Umaknil sem se za cerkveni vogal, čeprav nisem bil prepričan, da je tam varneje.

Po prvi stražarski službi sem bil več dni prost. Stražaril sem šele v drugem kraju. Ko smo se pomikali, sem stražaril ob kozolcih, hišah, cerkvah, drevesih, sredi gozdov... si­rom po Dolenjski, Notranjskem in na Hrvat­skem. Na straži sem bil tudi potem, ko sem postal desetar. Spominjam se, da je bila moja zadnja stražarska dolžnost spomladi 1945 v ' Gornjem Mra.ševem. Takrat sem bil komisar čete v drugem bataljonu XII. brigade. V četi je bilo malo borcev, zato sva stražarila tudi midva s komandirjem. Jože Lužar.

P R I R E D I L :

R I Š E : JaAiez§>u(a&ti

29. Njuno prenočišče je bilo borno. Nečaka sta pobrala skoro vse. Večerjo sta si skuhala v dveh že napol razbitih piskrih. Razpela sta oguljeno ponjavo in se zavila v odeje. Ko je stric zaspal, je šel Kriš k iskalcem zlata, ki so še znašali svoje stvari ali pa tesali in zbijali čolne.

30. »Srečno pot!« je po zajtrku rekel stricu, »čemu bi se vračal, ko sem že tako daleč? Dobil sem delo,« je rekel in zamahnil z roko proti šotorom. »Vlekel bom 150 na mesec in hrano povrhu. Greni v Dawson, O'Haro in »VAL« pa naj vrag vzame!« Stric je bil osupel. »No, ta je pa dobra!« je izjavil.

31. N e p ^ f ^ b la et o °ean jezerski veter. Videti je

bilo, kako U * * s o ^ ^ c o l n e . To so bile okorne, na hitro A « a S o ^ J^radile nevešče roke. Deske so dobili v* H Je p r a X " * roko razžagali sveže po­drte smreB^ * »vnar odrinil od brega

32. Z velikim naporom so ga potiskali možje v gumijastih škornjih proti globlji vodi. Težko so veslali, a vendar so se polagoma oddaljevali od obrežja Hoteli so dvigniti jadro. Sunek vetra pa jim ga je odnesel in pognal čoln k obrežju. Kriš se je nasmehnil in odšel. Tudi njega je čakala ta stvar.

Narodni heroj Jože Borštnar govori pred odkritjem spome­nika, na njegovi desni stoji predsednik ObLO Videm-Krško,

tovariš Karel Nunčič

BRESTANICA: s p o m i n in o p o m i n Na veličastnem slavju v Brestanici se je preteklo nedeljo zbralo blizu 10 tisoč ljudi — » S p o m e n i k naj bo spomin na nasilje, k i smo ga premagali , in hkrati opomin da v e l i k i h ž r t e v ne smemo p o z a b i t i ! « je poudaril narodni heroj J o ž e

Borštnar ob odkritju Obsežen prostor pred spomenikom je bil v praznično

okrašeni Brestanici v nedeljo malo pred pričetkom slo­vesnosti dobesedno natrpan s prebivalci, ki so prihiteli iz vsega izseljenskega pasu. Med gosti smo videli narodnega heroja Jožeta Borštnarja in Milana Bevca, ki sta prišla kot predstavnika Glavnega odbora Zveze združenj borcev Slovenije, predstavnike okrajnega političnega in upravnega vodstva ter mnoge predstavnike družbenega in javnega življenja iz komun izseljenskega pasu. Slovesnosti se je udeležil tudi prof. inž. Boris Kobe, duševni vodja pro­jektiranja veličastnega spomenika, ki je bil odkrit. V slav­nostnem programu so sodelovale godbe na pihala, pevski zbori in recitatorji.

Slavnost je s kratkim po­zdravnim nagovorom otvoril predsednik ObLO Videm-Kr­ško tov. Karel Nunčič. Po­udaril je, da so med zidovi

brestaniškega gradu že leta 1941 prvi mterniranci, konfi-niranci in izseljenci spoznali, da so na milost in nemilost prepuščeni nacističnim zlo­čincem. Nato se je pomudil ob razvoju upora in revolu­cije, ki je vlivala novih moči tudi internirancem in pre­gnancem po taboriščih Nem­čije, ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali za postavitev spomenika in ure­ditev Brestanice. Vsem obča­nom je čestital k občinske­mu prazniku, ki ga bo videni-sko-krška komuna odslej pra­znovala na dan borca. Tov. Nunčič je nato zaprosil Jo­žeta Borštnarja naj sprego­vori množici in odkrije spo­menik.

FAŠIZEM JE ODVRGEL KRINKO Narodni heroj Jože Boršt­

nar je pozdravljen z burnim ploskanjem množice v svo­jem govoru doživeto in na kratko orisal zgodovinsko ozadje brestaniškega tabori­šča, povezal to s pričetkom upora in revolucije ter se pomudil tudi ob mednarodni politični situaciji in ob nalo­gah, ki so pred nami danes. — Prav je, da ste postavili ta spomenik, — je dejal tov. Borštnar, — saj ste v njem povezali spomine na boj s spomini na tiste množične dogodke v vašem kraju, ki so tisočem tu in po vsej domo­vini odprli oči, da so spo­znali, kaj pomeni za nas, v zgodovini že večkrat tako ali drugače izrečeno naročilo: »Napravite mi deželo nem­ško«, da so spoznali, v čem je vsebina nemške pravice. — Tu na tem gradu je začel nemški osvajavec uresniče­vati del svojih načrtov, ki jih je imel z nami in našo deželo. Naš narod je pred tem že dolgo svarila Komuni­stična partija, toda mnogi tem svarilom niso verjeli. Dogodki na brestaniškem gra­du so postali živ dokaz, ki je žrtvam in pričam s pre­pričljivo govorico potrjeval napovedi in svarila Partije in OF, napovedi, da nimamo od okupatorja pričakovati ničesar dobrega.

REŠIL NAS JE LAHKO SAMO BOJ Kljub veliki nesreči in te­

žavam, ki so nas takrat pri­zadele, najboljši sinovi na­šega ljudstva iz vrst delav­cev, kmetov in inteligence ni­so obupali. Z neomajno vero v bodočnost in vedro odloč­nostjo so se sklenili boriti proti tistim, ki so našemu ljudstvu namenili uničenje in smrt. Spoznali so, kaj je fašizem in doumeli, da nas lahko reši samo boj. Hvalež­ni moramo biti vsem, ki so čeprav samo kot pasivne žrtve pripomogli drugim, da so to doumeli. Zlasti moramo biti hvaležni vsem tistim, ki so že takrat zavestno izpo­vedovali svojo pripravljenost za boj in svojo vero v zmago pravice. Odgovorni smo, da spomin na to ne bo obledel, da bo mlajši rod doumel ve­liko vsebino našega boja in da bo znal prenašati naprej težko in krvavo preizkušnjo, ki smo jo predrago plačali, da bi bila zaman.

VELIKA VREDNOST HUMANIH DRUŽBENIH ODNOSOV Vse preradi pozabljamo na

velike žrtve, ki smo jih pri­spevali, saj štejemo med one, ki so doprinesli največ za napredek človeštva. Ko oce­njujemo življenje v svetu t ekonomskimi merili, ne sme­mo pozabljati, da gradimo mi socializem z ljudmi in za ljudi. To je treba poudariti zlasti vsem onim, ki doma ne prenesejo ostre besede, v tujini pa so pripravljeni potrpeti in celo hvaliti tam­kajšnje priganjaške metode. Našo družbo oplajajo novi odnosi, polni humane ustvar­jalnosti, ki so bili ie v re­voluciji temelj, na katerega smo gradili. Čeprav bi imeli mnogo več kot imamo, bi bi­la naša stvarnost brez teh

odnosov mračna in pusta. To moramo toliko bolj ceniti zdaj, ko je svet poln črnih napovedi. Velike tehnične pridobitve ne morejo služiti zgolj uničevanju. Da tehnič­na oprema ni ' odločujoča, smo živ dokaz prav mi, ki smo se goloroki lotili zavo-

jevavca in zmagali. V svetu sla še vedno dve vojski, ven­dar nista blokovski. Ena je za napredek, druga pa ga želi zadržati. Nam se ni težko opredeliti. Vedno smo živeli od svojega dela, celo druge smo bogatili z njim, zato je naša bodočnost v napredku in razvoju. Zaviravce pa bo prav gotovo, tako kot v na­ši revoluciji, zmlel tok zgo­dovine in nezadržnega raz­voja.

NAPREJ, ZA VEČJO PROIZVODNJO! Tov. Borštnar se je ob

koncu pomudil še pri ukre­pih, za odpravo slabosti, ki so se pojavljale, in za utrdi­tev našega gospodarstva. Po­udaril je, da smo težav va­jeni, saj že od nekdaj nale-tavamo nanje. Iz vseh govo­rov in napotil našega vodstva lahko povzamemo nekaj osnovnih nalog: dvigati mo­ramo proizvodnjo in kvalite­to, hkrati pa poglabljati družbene odnose in demokra­cijo. Samo na ta način bomo spodrezali korenine birokra­ciji in nezdravim pojavom. Prešli smo v obdobje, ki za­hteva od nas vseh kvalitetne­ga dela, prav zato pa so se nekatere stvari v našem živ­ljenju in proizvodnji morale zaostriti. Naloge niso majh­ne, toda še zdaleč jih ne moremo primerjati s težava­mi, ki smo jih prebrodili doslej.

POROČEVALEC K O M U N E VIDEM-KRŠKO

Nov obrat družbene prehrane Belokranjsko gradbeno

podjetje Črnomelj je do­bilo nov obrat družbene prehrane. Sodobni in okus­

no opremljeni prostori so res mikavni v vsakem po­gledu. Ko so urejali novi obrat so prijeli za kramp

in lopato prav vsi, z direk­torjem na čelu in več kot mesec dni nesebično de­lali pozno v mrak kot ena sama družina. Da, celo več: za gradnjo so upora­bili tak gradbeni material, ki bi ga na drugih gradbi­ščih zavrgli. Koščke opeke in klesanih kamnov, odrez-ke desk in tramov, vse to so mojstrsko in z okusom vgradili v prostore svoje-

N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E

ga obrata družbene pre­hrane. V njem se lahko hkrati hrani 80 ljudi. Ven­dar novi prostor ni samo obrat družbene prehrane, postal je tudi drugi dom vsega kolektiva. V njem se že poraja klubsko živ­ljenje: po napornem delu v njem sede in počivajo, bero časnike, igrajo šah, poslušajo radio in se po­menkujejo. Nič več ne bo­mo poslušali na zborih volivcev in sestankih tar­nanja o obratu družbene prehrane, tarnanja, ki se je v Črnomlju ponavljalo že vrsto let.

Jože Škof

V Č R N O M L J U 1500 GLEDAVCEV Predstave, kot je bila

Shakespearova tragedija »Hamlet« v izvedbi Slo­venskega narodnega gle­dališča iz Trsta, v Črnom­lju še nismo videli. Okrog 1500 gledavcev iz raznih krajev Bele krajine, se je zbralo na tej prireditvi. S ponosom smo gledali belo­kranjskega rojaka in umet­nika Staneta Starešiniča, ki je igral vlogo Hamleta. Večer umetniške besede nas je, prav na predvečer praznovanja dneva borca, še bolj zbližal z rojaki iz Trsta.

Vaščani iz Preloke so svojemu sovaščanu Stane­tu Starešiniču izrekli pri­znanje za njegov umetni­ški uspeh in se mu zahva­lili za obisk. »Da smo Be-lokranjci dosegli drugo mestu na prvenstvu fol­klornih skupin v Celju, je samo tvoja zasluga, tov. Starešinič,« so mu rekli sovaščani.

Za tako dragocen obisk se je v imenu Belokranjcev slovenskim umetnikom iz Trsta zahvalil še tov. Vit-kovič, dekleta pa so jim

izročila šopke. Tržaškim umetnikom,

posebno pa še našemu ro­jaku tov. Starešiniču, še enkrat hvala za obisk in nepozabno umetniško do­živetje.

Jože Škof

Z a m o č v i r j e n a Račica Blizu Račice pri Loki je na

dveh mestih nastalo močvir­je, v njem pa so se zaredile žabe in mrčes. Tako je kraj neprestano v nevarnosti, da se v njem razpase kaka nalezlji-, va bolezen. Če bi napravili primeren odtok, bi se mo­čvirje kmalu Izsušilo. Bilo bi v korist kraja in zdravja.

S. Sk. E N A K A PRAŠIČKA

Z V E L I K O RAZLIKO V TEZI

Anton Blatnik iz Zafare je kupil prašička iz istega gnezda kot Janez Potočar iz Cviblja. Oba prašička sta bila v pitanju enak čas, ob nabavi sta bila enako težka, ob koncu pitanja pa je Blatnikov prašič tehtal okoli 200 kg, Potočarjev pa le 70 kg.

Gradi se priključek na Biču Ze nekaj let teče mimo kra­

jev okrog Vel. Gabra avto­cesta, vendar je do danes Skoraj nismo mogli uporablja­ti, ker ni priključkov. Pri­ključek bi moral biti v Biču, ker je najbližji šele v Radc-hovi vasi, ta pa podaljšuje vožnjo za 4 km.

Socialistična zveza in kra­jevni odbor sta večkrat raz­pravljala o tem, da je treba

TREBANJSKE NOVICE

popraviti pot iz Vel. Gabra do Biča in tako omogočiti po­vezavo z avtomobilsko cesto ki je od tam oddaljena le 1,5 km. DR pa bi imela do­stop na avtomobilsko cesto vsa Temeniška dolina, bi mo­rah popraviti tudi pot iz Vel. Gabra v Stranje.

Lansko jesen so se res za­čele priprave za izvedbo teh del. Ljudje so obljubili izdat­no pomoč s prostovoljnim de­lom in prevozi. Iz članov SZDL in krajevnega odbora sestavljeni odbor je kmalu za­

čel delati. Najprej se je po­vezal z ObLO, ki je obljubil vso možno pomoč in dotacijo iz cestnega sklada. Nato je ObLO poslal ekipo, da je na podlagi stare poti trasirala no­vo cesto, in odboru preskrbel buldožer. Pozimi so ljudje že vozili kamenje za tlak. Zaradi neugodnega vremena so bila dela odložena do pomladi. V tem času pa je odbor, ki ga uspešno vodi Anton Sever iz Pristavice, prosil tudi za do­tacijo iz gozdnega sklada.

Letos je cesto Bič-Stranje čez Vel. Gaber prevzel ObLO, ker je ta cesta občinskega po­mena. Važno pa jo je zgra­diti tudi zategadelj, ker se bo, kakor vse kaže, v Vel. Ga­bru le ustanovila gospodarska enota KZ v Trebnjem.

Pred dnevi so začeli delati s polno paro. Navoženega je že veliko kamenja in tudi že tlakujejo. Nekaj časa so po­magali tudi mladinci, ki so bili tedaj na vajah predvoja-iiške vzgoje, zdaj pa je po­trebno, da prispevajo svoj de­lež še ostali občani, tako da se bo cesta kar najhitreje zgradila. ObLO naj pomaga odboru, da bo uredil vpraša­nje sredstev.

Novi priključek bo precejš­

njega pomena tudi za turizem v dolini Temenice. Primskovo od priključka ni preveč od­daljeno in ga bo lahko obi­skal vsak izletnik, posebno jeseni, ko bo zorelo grozdje. Če bodo gostinci znali priva­biti goste, bo takih postojank lahko še več.

M-ič

S M E T I Š Č E OB P O K O P A L I Š Č U ? Šentrupertski mesarji od­

lagajo odpadke tik pokopali­škega zidu, opozorila orga­nov krajevne samouprave pa so doslej pri njih naletavala na gluha ušesa. Smrad raz­padajočih odpadkov se širi po pokopališču in je tako neznosen, da prežene mnoge sorodnike ali znance, ki pri­hajajo na grobove počastiti spomin na umrle. Vprašuje­mo se, kakšen vtis o seut-ruperčanih dobe tujci, pou­dariti velja pa tudi to: člo­vek je že od nekdaj spošto­val prostore, kjer je poko­paval umrle, odkod torej mesarjem tolika in brezvest­na trma? Mar res ne more­mo najti v Šentrupertu pro­stora, ki bi bil za odlaganje smeti in odpadkov primer­nejši?

» P o k a ž i kaj z n a š « na Loki

Zadnjega junija so učenci m dijaki v Loki pripravili uspelo prireditev pod naslo­vom »Pokaži kaj znaš«. Tek­movali so v znanju domače

SEVNIŠKI VESTNIK

zgodovine, program pa so do­polnile recitacije partizanskih pesmi in popevke. 1. Julija pa je v Loki gostovala in­strumentalna skupina z dra­matskim odsekom in humo­ristom iz Celja, ki je dala dve predstavi. Najprej so brezplačno nastopili v domu

počitka, nato pa je bila pred­stava za vse ostale.

S. Sk.

Bo T r ž i š č e dobilo kulturni dom?

1. julija so se zbrali člani gradbenega odbora za postavi­tev kulturnega doma v Trži­šču. Ob tej priložnosti so sprejeli načrt, ki predvideva v kulturnem domu tudi sta­novanja za učitelje. Pri grad­nji prepotrebnega kulturnega doma bodo pomagali ljudje s prostovoljnim delom, zato jih že zdaj vabimo k sodelo­vanju. L. M.

DOLENJSKI LIST v v s a k o hišo Bele k r a j i n e . Spod.

Posavja i n Dolenjske!

»Ce se lahke ljudje ohladijo v vodi, se lahko naša L i s k a tudi!« je dejala Požgajeva mama iz Adlešičev, ko je prišla s kravico in otroci v strugo Kolpe in tam skrtačila pridno

m l e k a r i c o . . .

8 D O L E N J S K I L I S T štev. 28 (642)

S

PTIF.D PRAZNIKOM V ŽUŽEMBERKU

Obiskali smo dolino Krke Pri deteljici v Ivancni go­

rici smo se odcepili od avto­ceste Ljubljana—Novo mesto " -Zagreb. Krenili smo proti jugu na stransko cesto v Žu­žemberk, da si ogledamo po­novno kraje pred letošnjim zgodovinskim slavjem.

V Ivancni gorici smo se okrepili v udobni in postrež-Ijlvi gostilni pri »Pri avto­cesti«. Gostišče je v poslopju bivšega občinskega ljudske­ga odbora Ivančna gorica. Na zunanji steni je velika geografska karta vsega ob­močja z zanimivimi kraji ob reki Krki: razna prizorišča Jurčičevih zgodb, doline Kr­te, zgodovinskih krajev iz NOB vse od Polževega in do Lisca. Na tej karti spoznaš Pokrajino, ki Jo popisuje Radko Polič v svojih knji­gah: Čudežna- pomlad, pa tudi pisatelj Venceslav Vin-kler v svoji mladinski zgod­bi »Pot na Lisec«. Dolino re­ke Krke opeva tudi dolenjski Pesnik Severin Sali, po rodu iz vasi Podlisec pri Dobrni-čw, danes vodja lepo razvi­jajoče se Dolenjske založbe v Novem mestu.

Na Muljavi obiščemo Jur­čičevo rojstno hišo in se po­klonimo manom našega pr­vega romanopisca. Spotoma Porečemo še dober dan pisa­telju Pavlu Perku, ki je po rodu iz Tavčarjevih Poljan r^d Skofjo Loko, pa živi na Jurčičevi Muljavi že četrt stoletja. Prav v zadnjem ča­su je izdala Mohorjeva druž­ba prav lepo knjigo Perko-vih novel in črtic Pavel Per-ko je 2d aj j po PinžgarJevi smrti, poleg Cvetka Golarja in Ksaverja Meška, med naj­starejšimi slovenskimi pisa­n j i V mladih letih je bil Golarjev sošolec in sta sku-Paj izdajala rokopisni list »Slava«.

Mimo novega Zadružnega doma na Muljavi, veličastne stavbe — znaka nove dobe, "no švignili proti prelestni dolini Krke. Reka nas Je Pritegnila v svoje valove In P r i vasi Smihel, kjer živi zgodovinar Krške doline Alojzij Zupane, smo si ogle­dali ribogojnico in se pogo­varjali z očanci o krških ra­

kih, ki so bili nekdaj Ime­nitna poslastica, pa jin je uničila račja kuga. V ribo­gojnici na Krki pri Smihelu goje na tisoče mladic postr­vi.

Zatem smo pognali »ko-njiča-fička« po asfaltirani ce­sti — asfalt je od Ivančne gorice do Novega mesta — v staroslavno mesto Žužem­berk. Kraj so že imenitno prenovili. Le Pehanijeva hi­ša — ta ima značilne starin­ske prizidke — čaka še pri­dne roke. Po razvalinah sta­rega žužemberškega gradu

se spreletavajo postovke in iz grajskih razbitin poganja­jo koprive in mlada dreves­ca. Vendar vogalne stolpe obnavljajo, da bi zavarovali ta starinski grad pred raz­krajajoč im zobom časa. Za popolno obnovo v zadnji vojni porušenega gradu pa bo treba še debelo mošnjo dinarjev. Obnovljeni grad — iz njega je krasen pogled že zdaj — bo privlačna turistič­na atrakcija.

Središče Žužemberka je urbanistično zelo lepo ure­jeno. Starinska lipa — stara je že več stoletij — in "vod­njak sredi trga dajeta kraju zgodovinsko patino. Poleg je lepo urejen gostinski obrat z vrtom Z domačini smo navezali pogovor in izvedeli, da imajo zdaj v kraju eno samo gostilno. V stari Jugo­slaviji jih je bilo enajst, v nekdanji Avstriji, ko je de­lala na sosednjem Dvoru še železarna, pa je bilo v Žu­žemberku kar 21 gostiln.

Danes je tempo delo in časa vse drugačen! Po cesti ob Krki ne škripljejo več težki vozovi, zdaj švigajo tod oseb­ni avtomobili in avtobusi pa kamioni, ki povezujejo Žu­žemberk in nekdaj zapostav­ljeno Dolenjsko in Belo kra­jino s trebušastimi masto­donti. Z vsemi ostalimi kra­ji: Stično, LJubljano i. dr.

Ogledamo si žužemberške zanimivosti in prijazni Kra­jan, nekdanji partizan Jošt-France Smrke, živa kronika — nam stresa podatke o Žu­žemberku med NOB.

V letih druge svetovne vojne so najprej zasedli trg in dolino Italijani, pozneje Nemci — in belčki. Partiza­ni so jim ves čas rahljali živce! Prvič so osvobodili Žu­žemberk 13. julija 1942 — le­tos je od tega zgodovinske­ga dne 20 let! — tiste dni pa je bil sredi trga pod lipo miting. Partizana Jošta je postavil komandant partizan­skih odredov Luka Leskošek za prvega komandanta žu­žemberškega mesta in mu je izročil slovensko zastavo s peterokrako zvezdo. Na mi­tingu sredi trga pa so govo­rili voditelji OF, ki so prišli iz bližnjega kočevskega Ro­ga.

Žužemberk je bil osvobo­jen nekaj tednov, potem so se spet pognali vanj okupa­torji. Kraj je med drugo svetovno vojno menjal go­spodarja stokrat. Doživel je 26 zračnih napadov in Žu­žemberk je bil na kraju voj­ne od vseh slovenskih mest najbolj porušen, saj je bilo 80 odstotkov hiš v razvali­nah in takrat skoraj nisi mo­gel z vozom po cesti. Obno­vitvena zadruga je začela brž po osvoboditvi z obnavlja­

njem in zdaj ima Žužem­berk že lepo, novo napredno podobo. Na Cviblju nad tr­gom pa zre po dolini lep spomenik kot zgovorna priča 1300 žrtev, ki so dale življe­nja za našo osvoboditev.

Pogovor je utihnil in naše misli so se poglobile v hude čase, ki so v žrtvah kovali novi čas in nove ljudi. Pri­dite še vi med te vedre lju­di! Žužemberk z okolico vas vabi ob zgodovinskem jubi­leju: 20-letnici prve osvobo­ditve.

Jože Župančič

NOVOMEŠKA K O M U N A

Mladina iz Stranske vasi tudi ob nedeljah ne počiva. Prejšnjo nedeljo se je urejanju poti zbralo 15 mladin­cev, ki so pomagali starejšim. Razen tega se udejstvujejo v gasilstvu in na drugih področjih družbenega življenja

(Franc Plantan ml.)

Iz oddelkov občinske uprave N a g e l g o s p o d a r s k i r a z v o j i r .

s p r e m e m b e n a p o d r o č j u p o l i -U č n e g a , d r u ž b e n e g a I n k u l t u r ­n e g a ž i v l j e n j a d r ž a v l j a n o v , s o n a š l e o d m e v t u d i p r i o b l a s t n i h o r g a n i h . T i s o n a m r e č v z t r a j n o z a s l e d o v a l i c e l o t n i r a z v o j , g a u s m e r j a l i i n m u p r i l a g a j a l i s v o j a d e l o v n a p o d r o č j a . P r i š l o j e d o t a k o v e l i k e g a p r e m i k a , d a s e r a z p r a v e n i s o u s t a v l j a l e l e o b v p r a š a n j u , k a j j e t r e b a d e l a t i , d a se b o d o z a d o v o l j i l e v s e z a h t e v e , a m p a k t u d i , k d o n a j d e l a . P r i t e m , k d o n a j de­l a , j e p r e d v s e m m i š l j e n k a d e r v o d d e l k i h O b L O ,

I z p o r o č i l a t a j n i k a O b L O N o v o m e s t o , k i j e b i l o p r e b r a ­n o i n o b r a v n a v a n o r.a z a d n j i

s e j i l j u d s k e g a o d b o r a , j e b i l o r a z v i d n o , d a j e c e l o t n a o b č i n ­s k a u p r a v a p r a v i l n o r a z u m e l a v s e n a l o g e b i s i v s a j v g l a v n e m p r i z a d e v a l a , d a b i j i h z a d o v o ­l j i v o i z p o l n i l a . V e n d a r se p o j a v ­l j a v p r a š a n j e , z a k a j s o v m a j u l e t o s n a š t e l i 1574 n e r e š e n i h z a ­d e v . E d e n g l a v n i h v z r o k o v j e v t e m , d a v u p r a v i se n i z a ­d o s t i d e l o v n i h m e s t s s p o s o b ­n i m i u s l u ž b e n c i , n a t a n e g a ­t i v e n r e z u l t a t p a s o v p l i v a l i t u d i t i s t i r e f e r a t i , k i s o r e š e ­n e z a d e v e z a d r ž e v a l i v p r e d a l u , n a m e s t o d a b i j i h p r a v o č a s n o o d p r a v i l i n a p r e j . K a ž e , d a š e v e d n o n i s t e k l a d o b r a o r g a n i ­z a c i j a d e l a . V o d i l n i u s l u ž b e n c i so m e d u r a d n i m č a s o m o p r a v ­

l j a l i d r u g a d e l a , t o j e r e š e v a l i k o n k r e t n e u p r a v n e z a d e v e ; s p r e j e m a l i s t rar .ke , h o d i l i n a s e ­s t a n k e , s se j e n a s e j o t e r t a k o z a n e m a r j a l i o s n o v n o n a l o g o : s k r b z a o r g a n i z a c i j o d e l a , v z p o -r e j a n j e n a l o g , i n s t r u k c i j e , i z ­b o l j š a v o d e l o v n i h m e t o d , k o n ­t r o l o i n p o d o b n o . N a p a č n o j e m i š l j e n j e , d a s o v o d i l n i u s l u ž ­b e n c i s a m o p r v i r e f e r e n t i , k i n a j se z v o d s t v e n i m i o p r a v i l i u k v a r j a j o l e m i m o g r e d e . P r a v e u č i n k o v i t o s t i n i b i l o m o č d o ­s e č i t u d i z a r a d i t e g a , k e r SO o r g a n i o b č i n s k e u p r a v e d e l a l i v n e p r i m e r n i h p r o s t o r i h i n s o b i l i z e l o s l a b o t e h n i č n o o p r e m l j e n i S p l o h p a v e l j a , d a b i b f l i re ­z u l t a t i o b č u t n o b o l j š i , č e b i i m e n l judj je v u p r a v i p o t r e b n o s t r o k o v n o z n a n j e .

C e s t o k r a t se o r g a n i u p r a v e o m e n j a j o k o t o ž j i u s m e r j e v & v -c i i n i z p o l n j e v a v c i n a l o g v o k v i r u o b v e z n o s t i k o m u n e . M e d t e m k o s o v s a j v e č i n o m a z a d o v o l j i l i , p a j e n . p r . t r e b a o p o z o r i t i n a n e z a d o v o l j i v o de­l o n e k a t e r i h p o m o ž n i h o r g a n o v v o b č i n s k i u p r a v i . T a k o j e b i l a z e l o s l a b o o p r a v l j e n a n a l o g a g r a d b e n e s lužbe , k i Je z a r a d i p o m a n j k a n j a k a d r a s v o j o d e ­j a v n o s t o m e j i l a , n a I z d a j a n j e r a z n i h d o v o l j e n j , z a n e m a r j a l a p a i n š p e k c i j s k e do lžnos t i .

D e l o o b č i n s k e u p r a v e Je v e ­z a n o n a v e l i k e s t r o š k e . O b u g o ­t o v i t v a h , d a b i s e d a t v m n o g i h p r i m e r i h d o s e č i z m a n j d e l a v ­c i v s a j t a k , č e n e v e č j i d e l o v n i u č i n e k , j e b i l d a n p r e d l o g , d a b i se š tev i lo d e l o v n i h m e s t u p r a v n i h o r g a n o v O b L O v N o ­v e m m e s t u z m a n j š a l o o d 187 n a 146, t o j e z a 41. T o s p r e m e m b o j e t r e b a u t e m e l j i t i p r e d v s e m z d e j s t v o m , d a Je b i l a d o z d a j o b č i n s k a u p r a v a p r e d r a g a . Se­v e d a j e v s e t o l e p r e h o d n e g a z n a č a j a , k e r p r i č a k u j e m o V z v e z i z določ i l i n o v e u s t a v e I n k o m u n s k e g a s t a t u t a š e v r s t o n o v o s t i , k a t e r i m se b o t r e b a p r i l a g o d i t i . Z l a s t i p r i č a k u j e m o v e č j o v l o g o k r a j e v n i h o r g a n o v v o k v i r u k r a j e v n i h s k u p n o s t i .

0 č e m so r a z p r a v l j a l i o b č a n i v š m a r j e t i • Na zboru volivcev v

Smarjetl, ki je bil zadnje­ga junija, so razpravljali o poslovanju združene KZ Novo mesto in njenih pro­izvodnih okolišev. Največ1-je težave imajo pri nabavi umetnih gnojil. Za potrebe zadruge in pogodbenih kmetovavcev pa bi morali imeti v Smarjeti vsaj še

eno kosilnico. V razpravi so kritizirali traktorista, ki ne dela tako, kot mu je na­ročeno. Glede zaostalih plačnikov za vodovod, ki so ga med tem zgradili v šmarjeti, pa so voflivci me­nili, da je treba obvezno­sti kmalu poravnati, ker bodo sredstva porabili za gradnjo podaljška vodovo­da do Dolenje vasi. Ob kan­cu so razpravljali o delu poravnalnega, sveta in iz­volili nove člane v ta svet.

• Ob dnevu borca So Šinarjcto obiskali člani sin­dikalne podružnice in ZB iz podjetja Celjski tisk-Prišlo jih je 130. Predvide­ne skupne proslave ni bilo, pač pa je bil le krajši pro­gram. Gostje so si potem ogledali Šmarješke Toplice in partizansko bolnišnico v Ravniku, ki je delovala v letu 1942. D. P.

Zmanjšanje občinske uprave Na 15. skupni seji ObLO

Novo mesto, ki je bila zad­njega junija, so odborniki obeh zborov soglasno potrdi­li sklep, da se zmanjša šte­vilo delovnih mest za uprav­

ne organe ObLO in sicer od 187 na 146, ali za 41. Kakor je bilo rečeno v razpravi, je glavni namen zmanjšanja ta, da bi se pocenila uprava in se hkrati uredila sistemiza­cija delovnih mest. O tem je govorilo tudi tajnikovo letno poročilo, ko je ugotavljalo uspešno delo celotnega ad­ministrativnega kabineta, da-s i r a v n o niso vsi oddelki ena­ko zadovoljili. Dejstvo je na­mreč, da so ob pregledu nji­hovega poslovanja oo koncu letošnjega leta našteli 1.574 nerešenih zadev, medtem kc so jih od skupnega štcviia 16.071 rešili 14.497. Številke dovolj povedo, oziroma ka­žejo v nekaterih primerih na preveliko obremenitev orga­nov, v drugih primerih pa na počasnost reševanja.

Razveseljivo je, da je uspe­lo del nalog, ki bi jih moral rešiti upravni aparat občine, prenesti na krajevne urade. Ti organi pa boao morali re­šiti še več nalog, pa naj gre za to, da bi jih reševal šef krajevnega urada ali sveti pri . krajevnih odborih. Kra­jevni uradi naj bi se pred­vsem usposobili za obvešča­nje interesentov in za pojas­njevanje nekaterih stvari, kar pa bi znatno razbremeni­lo upravni aparat, da bi se poslej laže posvetil težjim' nalogam. Seveda bo vloga krajevnih organov še večja po uveljavitvi nove ustave in novega* statuta.

Za tem so odborniki izgla­sovali odlok, s katerim se 1. julija letos likvidira Za­vod za upravo nepremičnin v Novem mestu. Po likvida­ciji bodo prišli poslovni pro­stori, s katerimi je upravljal dosedanji zavod, spet v upo­rabo dejanskim uporabni­kom. S preostalim družbe­nim premoženjem pa bo upravljal novi zavod za druž­beno upravljanje v Novem mestu. Ta bo med drugim upravljal tudi z družbenimi

zemljišči, javnimi skladišči in upravnimi poslopji ObLO.

Precej živahna je bila raz­prava o zazidavi grmskega področja, kjer naj bi posta­vili še 114 stanovanjskih hiš in 9 manjših blokov. Kaže, da bo v perspektivi stano­vanjsko vprašanje v Novem mestu le rešeno, četudi se nekateri zasebniki ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi dobili nove sosede. Zazidal­ni načrt so odborniki potrdi­li s tem, da se v kratkem rešijo vse sporne zadeve.

Proti koncu seje so odbor­niki odobrili razpis za na­domestne voli.tve v zbor pro-izvajavcev v nekaterih indu­strijskih, obrtnih in trgov­skih obratih. Prav tako pa so bile razpisane nove voli­tve v Kamencah.

Z.

ORGANIZACIJE NA DVORU BREZ

PROSTOROV Funkcionarji družbenih

in političnih organizacij na Dvoru morajo arhiv hraniti kar doma, ker ni­majo svojih prostorov. Prostor, ki bi se lahko uredil za organizacije, upo­rablja šola, čeprav ni pri­meren za učilnico, saj ni­ma sanitarij in ni primer­no razsvetljen.

S. M .

novomeška krorto • S t a n o v a n j s k a s t o l p i č a , k i

J " g r a d i P i o n i r o b Z a g r e b š k i P ^ U . s ta ž e zače la r a s U . P r o t i k o n c u p r e j š n j e g a t e d n a so n a -" " " c č začel i z i d a t i t e m e l j e . M e d -« * n k o a v t o m o b i l i š e v e d n o d o v a ž a j o g r a d b e n i m a t e r i a l . Je s k u p i n a d e l a v c e v ?e z a p o s l e n a B H z e m e l j s k i h i z k o p i h n a s e v e ­r o v z h o d n e m g r a d b i š č u . K a ž e ,

0 8 m u h a s t o d e ž e v n o v r e m e r.e " ^ » a n a p o t e k g r a d n j e .

• A v t o b u s n o p o s t a j a l i š č e k i I 8 u r e j a j o p r e d r e s t a v r a c i j o o b Z a g r e b š k i ces t i , b o k m a l u s p o ­j n o za p r o m e t . T e d n i z a k l j u -?" Je jo z a d n j a d e l a , n a r a j e n p a 0 0 t u d i p r i s t o p za p e š c e z R a -S o v s k e ceste .

• T r g o v s k o p o d j e t j e - S t a n -Q a r c l - u r e j u j e s k u p n o s k l a d i š č e

p e k a r t j e o b C e s t i h e r o -* * V - Z r a z š i r i t v i j o s k l a d i š č a b o Pod je t j e d o b i l o r e s p o t r e b e n P r o s t o r z a vsk laddščen je v e č j i h k<>ličir. b l a g a .

• M l a d i n s k i k l u b , k i i m a s v o j » o s t o r v s t a r i poš t i , s o n e ­

d a v n o spe t o d p r l i . O d p r t bo v s a k d a n o d 17. d o 22. u r e . Š t e ­v i l n i o b i s k i m l a d i n e s o n a j b o l j ­ši d o k a z , d a j e b i l k l u b t o l i k o č a s a z a p r t p o n e p o t r e b n e m .

• K l j u b t o p l i m d n e m , k i so priš l i p o d o k a j m u h a s t e m i n h l a d n e m v r e m e n u , s e k o p a l c i r.e m o r e j o k o p a t i . K r k a Je o d z a d n j e g a d e ž e v j a š e v s a u m a ­z a n a i n t u d i p r e v i s o k a , d a b i l a h k o z a d o v o l j i l a k o p a l c e .

• B e n e š k i f a n t j e so v p o n e ­d e l j e k z v e č e r p e l i i n i g r a l i v D o m u J L A . N a s p o r e d u j e b i l a g l a s b a B e n e š k i h S l o v e n c e v , k i j o p o z n a m o i z r a d i j s k i h o d d a j z a B e n e š k e S l o v e n c e . P r i r e d i ­t e v j e p r i p r a v i l k u l t u r n i k l u b » P a v e l M o r g a r . - i z L j u b l j a n e .

• Ž iv i l sk i t r g j e b i l v p o n e ­d e l j e k d o b r o za ložen . K m e t i c e so p r o d a j a l e p o v r t n i n e , s a d j e l n d r u g o z e l e n j a v o . V e l i k o p o v p r a ­š e v a n j e Je b i l o p o n o v e m k r o m ­p i r j u , k i s o ga k m e t i c e p r o d a ­j a l e p o 80 d i n k g . R a z e n živil s o p r o d a j a l c i p o n u j a l i t u d i o k r a s n e p r e d m e t e , o b e s k e , m i ­l o , k i oč i s t i v s e m a d e ž e z r a z ­n o v r s t n i h t k a n i n , s a n d a l e , Jo­p i c e i n d r u g o . P r e c e j n a k u p o -v a v c e v Je i m e l l o n č a r , k i j « p r i p e l j a l r a z n o v r s t n o l o n č e n o p o s o d o .

• G i b a n j e p r e b i v a l s t v a : r o d i ­l e s o : M a r i j a B a r b o r i č i z P a -d e r š l č e v e 9 — d e k l i c o , J o ž i c a V r a n e š i č i z P a r t i z a n s k e U - de­k l i c o , M a r j e t a K a v š e k i z C e s t e h e r o j e v 14 — d e č k a , A n a J a k e t i č l z T r u b a r j e v e 3 — d e č k a , A n i c a K r e n i z K o š t i a l o v e 13 — d e k l i c o . P o r o č i l a s ta s e : M a r j a n L e n a r t , S t r o j n i k l j u č a v n i č a r z B r e g a IS, i n E r i k a R a d a n o v i č . u s l u ž b e n k a i z K o š t i a l o v e 32. U m r l a s t a : F r a n c K i m , u p o k o ­j e n e c i z P a r t i z a n s k e 8, 86 l e t : T e r e z i j a K u n s t e l j , g o s p o d i n j a i z V o l č i c c v e «. 87 let .

IZLET NA K U M Planinsko društvo Novo

mesto priredi 14. in 15. juli-» izlet na Kum. Iz Novega •Uesta bomo odšli z vlakom °b 13. url in se peljali do Sagorja, odkoder bomo šil Peš na Kum. Vrnili se bomo 1 5 - julija in sicer iz Sentru-Perla. V Novo mesto bomo Prišli okrog 7.45. Vabimo Planince in izletnike, da se a o sobote do U . ure dopol­dne javijo v poslovalnici po­tovalnega urada »Jadran« v **ovem mestu prt tov. Joži­ci Turk!

0 razvoju poslovne enote KZ v M i r n i peči 1. julija so se v Mirni peči

zbrali volivci in razpravljali o uspehih in razvoju poslovne enote KZ. Govora je bilo tudi o komunalnih objektih, ki jih bodo v prihodnosti gradili v Mirni peči. To pa nekaterim očitno ne gre v račun, saj so prav sebično ugovarjali na­predku. Ob zaključku zbora, ki se ga Je udeležilo 56 vo­livcev, so Izvolili nov porav­nalni svet.

Z A B E L E Ž K N U

15. junija je na Zagrebški cesti v Novem mestu pogorelo gospodarsko' poslopje prevoz­nika Kastelica. Pri tem je zgorel voz in pre­cejšnja količina sena, v nevarnosti pa so bila tudi bližnja stanovanjska poslopja. Požar so omejili novomeški gasilci, ki so zelo hitro pri­speli na požarišče, vendar so razmeroma po­zno dobili vodo iz hidranta. Hidrant je bilo

treba najprej poiska­ti in nato odkopati. Zamudno delo pri tem je povzročilo precej neumestnih in pikrih opazk okoli stoječih radovedne­žev na račun gasil­

cev, češ da bi lahko vedeli, kje je hidrant, na­mesto, da ga iščejo ko že gori. Ker so gasilci svojo odgovorno dolžnost nad vse požrtvo­valno opravili, želimo javnost seznaniti s te­žavami okoli hidrantov. — Ko so tlakovali novomeške ceste in ulice, ni nihče pomislil na hidrante, da bi jih namestil in označil po pošarno-varnostnih predpisih. Hidranti so bili že na starem cestišču marsikje zasuti, pri tlakovanju jih niso dvignili nad višino tlaka, temveč jih pustili zasute. Hidranti so • zato marsikje pod tlakom, razen tega pa na bliž­njih stavbah ni oznak, ki bi kazale kje so, kot je to predpisano. Gasilci niso pri tem nič krivi, za hidrante mora skrbeti in jih vzdrževati vodovodno podjetje. Vsako toliko časa jih mora tudi preizkusiti. Naj povemo tudi to, da še do danes nimamo načrta hi­drantov v mestu, kakršnega smo imeli pred vojno. En izvod takega načrta bi moralo imeti gasilsko društvo, čas bi že bil, da odgovorni tudi to vprašanje v Novem mestu kot zelo nujno čimprej rešijo. To smo želeli novome­ški javnosti povedati ne toliko zaradi neumest­nega norčevanja iz gasilcev, kot zato, ker gre za varnost našega mesta. — r —

GASILCI IN

HIDRANTI

Brežice dobivajo vse lepšo podobo. K skupnim delom za ureditev mesta pa spada tudi gradnja pločnika pred gimnazijskim poslopjem in novega parkirnega prostora pred Prosvetnim domom. Pred kratkim so tam še stali starinski kostanji, ki niso bili v okras, zato so jih povTsti požagali, oziroma izkopali tudi njihove korenine. Včasih je bila potrebna zelo globoka jama, da so bile debele korenine do konca podsekane. Prostor pred Prosvetnim domom dobiva novo, prikupnejšo podobo.

Poznate Brežice in okolico? Avtomobilska cesta iz Ljub­

ljane proti Zagrebu je tudi brežiškim gostincem ponudi­la večji gostinski promet. Za­to so uredili obrate. Čeprav še ni vse tako, kot bi lahko bilo, je spričo spremembe lahko vsak razveseljivo prese­nečen.

Ob cesti na Čatežu pri Bre­žicah je poleg bencinske čr­palke lepo urejen motel, ki je odprt dan in noč. Pred krat­kim se je v njem ustavil tudi predsednik Tito. Od motela se prav lepo vidi proti Breži­cam, Artičam, Pišecam in do obronkov Hrvaškega Zagorja.

Za potrebe domačega turiz­ma in tujih gostov bodo na Čatežu v doglednem času zgra­dili moderen hotel, poleg nje­ga pa postavili tudi weekend hišice in uredili parkirni pro­stor za vozila.

Nedaleč od priključka na avtomobilsko cesto ležijo ča-

teške Toplice z zdraviliščem za ravmatične in notranje bo­lezni. Tople vrelce so odkrili že leta 1797. Leta 1924 so to­plice modernizirali in posta­vili tri poslopja. Pripravljeni so načrti za sodobno ureditev zdravilišča in olimpijski ba­

zen. Voda je zelo radioaktiv­na (6,48 Machejevih enot) in vsebuje kalcij ter bikarbonat.

Ob Krki sta dve kopališči. Voda privablja številne kopal­ce, ki se lahko okrepčajo v tem in onem gostinskem obra­tu. Turistično olepševalno društvo bo uredilo še nekaj campingov in parkirne pro­store za avtomobile, v bližini pa bodo postavili stolpnice z jedili in pijačo.

Brežice so važno trgovsko in obrtno središče Spodnjega Posavja. Zgodovinska zname­nitost je' grad, ki ima še do­bro ohranjene štiri vogalne stolpe iz 16. stoletja. V notra­njosti je grad poslikan s fre­skami iz prve polovice 18. sto­letja. Danes je v gradu muzej.

Ob vznožju Orlice ležijo Pi-šece, znan vinoroden kraj. Po­sebna znamenitost kraja je po­tok Gabernica, ki ga Pišečani imenujejo Dupla. Vodaju ima vse leto stalno 12 stopinj C, tudi v največji suši ne presah­ne. Vzhodno od Pisec stoji starodavni grad, eden med najbolj zanimivimi v Slove­niji.

Nedaleč od Pisec je bizelj-ski grad, pod Kunšperkom pa leži Bizeljsko z izrazito vino­rodnim okoljem. Bizeljska vi­na so svetovno znana, gostje

pa jih lahko pijejo v treh go­stinskih obratih na Bizelj-skem. Blizu tega kraja teče nova avtomobilska cesta, ki povezuje Kumrovec z Zagre­bom, nameravajo pa jo preko Bizeljskega in Brežic povezati z osrednjo jugoslovansko ma­gistralo. Posebno znamenit je ribolov v Sotli, ki je edina reka v bližini.

Med posebne. znamenitosti okrog Brežic prištevamo tudi grad Mokrice. V njem je še dobro ohranjen starorimski miljnik. Danes je grad prijet­no letovišče.

v. z.

BREŽIŠKE VESTI

M e s n i c a v Dobovi Kmetijska zadruga v Bre­

žicah ima na svojem področ­ju 8 mesnic za prodajo sve­žega mesa in mesnih izdel­kov. Mesnica v Dobovi je bi­la v začetku predmet kritik in postavljeno je bilo vpra­šanje, ali naj sploh še ob­staja. Zdaj se je položaj bi­stveno spremenil. Te dni so lokal obnovili, da ustreza vsem sanitarnim zahtevam. Iz razgovora s potrošniki po­snemamo, da so zadovoljni s preskrbo, ki jim jo nudi preurejena mesnica. Nezado-voljneži pa se bodo morali zadovoljiti z ugotovitvijo, da ima žival samo dve bedri in nekaj kosti, ki jih mora po­slovodja prodati.

Za Počitniško zvezo je premalo zanimanja

P o č i t n i š k a z v e z a j e o r g a n i z a ­c i j a , k i o m o g o č a u g o d n o s t i p r i o r g a n i z a c i j i Iz le tov i n p o t o v a n j . V v s e h v e č j i h s r e d i š č i h 6 o d o ­m o v i P Z , m e d p o č i t n i c a m i p a t u d i s p r e j e m n i d o m o v i . — P o ­v p r e č n a d n e v n a o s k r b n i n a j e le 475 d i n a r j e v , k a r se p r e c e j r a z l i k u j e o d c e n v h o t e l i h .

P o g o j z a v s a k o g a r , k i b i r a d i m e l te u g o d n o s t i je , d a j e vč la ­n j e n v d r u ž i n o P Z i n d a p l a č a l e t n o č l a n a r i n o . V e n d a r se j e t r e b a v p r a š a l i , k j e s o te druži­ne . M o r d a j i h j e m a l o z a t o , k e r š e m n o g i n e p o z n a j o b i ­s t v a o r g a n i z a c i j e .

C e p r i m e r j a m o d e l o P Z v o s t a l i h o k r a j i h , b o m o v i d e l i , d a s m o n a z a d n j e m m e s t u . D e l n o j e t e m u s t a n j u k r i v t u d i o k r a j ­n i o d b o r P Z , k e r se p r e m a l o z a n i m a z a o r g a n i z a c i j o . N e s m e s e v e č z g o d i t i , d a b i n j e n i č l a ­n i k r i ž e m r o k č a k a l i v s e l e t o , m e d p o č i t n i c a m i pa odšl i n a l e ­t o v a n j e z l e g i t i m a c i j o P Z . D e l o i n d o b r a p r o p a g a n d a n a j bos ta l e g i t i m a c i j a v s a k e g a č l a n a , p r e d v s e m f u n k c i o n a r j a .

V B r e ž i c a h j e l e e n a d r u ž i n a P Z i n še ta je p r e p u š č e n a s a m a s e b i . Z a k a j ? S p e t b i b i l o t r e b a k r i v i t i o k r a j n i o d b o r , k a t e r e g a d e l o i n a k t i v n o s t s e k o n č a z r a z p e č a v a n j e m o k r o ž n i c . K o ž e

se p o t r e b a , d a b i se zače l i u s t a ­n a v l j a t i o b č i n s k i o d b o r i P Z , k i b i n e d v o m n o l a ž e p o v e z o v a l i d r u ž i n e i n j i m p o m a g a l i . P o ­g l a v i t n a n a l o g a t eh o d b o r o v b i b i l a u s t a n a v l j a n j e druž in t u d i p o v a s e h i n p o d j e t j i h , k a j t i t a m k a j š n j i m l a d i n i Je l e t o v a n j e n e d v o m n o n a j b o l j p o t r e b n o .

V s e d e l o l n p r o p a g a n d a p o ­t r e b u j e t a č a s . N a to n a j b i o -k r a j n i o d b o r P Z m i s l i l i n n a s t a ­v i l t e h n i č n e g a s e k r e t a r j a p r o f e ­s i o n a l c a . P o t e m se t u d i n e b i b i l o p o t r e b n o s p r a š e v a t i , k j e n a j d o b i m o i n f o r m a c i j e . A l i so g l a v n a o v i r a s r e d s t v a , d a to v p r a š a n j e š e n i u r e j e n o ? Z e l j a v s e h je , d a P o č i t n i š k a z v e z a v jfeđ'UTB ' e i J U l B Z TO. » u n f B j j ( 0 d a b i z g e s l o m » S p o z n a v a j d o ­m o v i n o i n Se b o l j j o bos l j u ­b i l ! « z a č e l a n o v o p o t . T r n i .

nagrada prizadevnemu kolektivu Vsem občanom je dobro

znano, da je zdravstvena služba v naši komuni dobro organizirana. V kratkem ča­su petih let se je primerno razvila in dobila ustrezne prostore (nov zdravstveni dom). Razširila je svojo de­javnost na veliko število

strokovnih enot, ki so tudi kadrovsko primerno zasede­ne, da zdravstveni dom lah­ko opravlja vse naloge, ki mu jih nalaga novi zdrav­stveni zakon, komuna in lastna pravila zavoda. Zaslu­ge za ta nagel napredek so plod skupnih prizadevanj ljudskega odbora, socialnega zavarovanja in družbenega samoupravljanja.

Zato ni čudno, da je zdrav­stveni dom v Metliki v pre­teklem letu dosege) pomemb­ne uspehe. Okrajni zavod za socialno zavarovanje iz No­vega mesta ga je denarno na­

gradil. Okrajni zavod v svoji utemeljitvi o nagradi prizna­va, da je zdravstveni dom v Metliki kot edini zdravstveni dom v okraju udeležen pri­hranka v koriščenju sred­stev sklada zdravstvenega za­varovanja.

V tem zavodu zavarovanci ne zamujajo delovnega časa pri uveljavljanju svojih pra­vic. Zdravstvena služba je urejena zelo dobro. Zanimi­vo je, da je odstotek staleža bolnih zaradi bolezni in ne­sreč pri delu na območju ZD najnižji v okraju. Okraj­no povprečje je 4,28 odstot­kov, a pri tem zavodu samo 2,89 odstotkov. Prihranek na sredstvih socialnega zavaro­vanja, na katere lahko nepo­sredno vplivajo predvsem zdravniki, so 10,683.000 dinar­jev za nadomestilo osebnih dohodkov za čas bolezni in nesreče pri delu ter za bol-

nično in klimatično zdravlje­nje. Povprečni izostanek z dela na enega zavarovanca je tudi znatno nižji, samo 6,62 dni, medtem ko je okraj­no povprečje 9,35 dni. Poleg tega je pri tej zdravstveni ustanovi še več drugih pozi­tivnih činiteljev. Končni re­zultat stroškov sredstev skla­da socialnega zavarovanja za leto 1981 izkazujejo le v ob­čini Metlika presežek dohod­kov, in to za 2,8 milijona.

Da je zdravstveni dom v Metliki lahko dosegel take uspehe, je moral delovni ko­lektiv posvetiti preventivne­mu delu in zdravljenju na bolnikovem domu veliko po­zornosti, da je preprečeval in pravočasno odkrival obo­lenja.

Za dosežene uspehe in na­grado delovnemu kolektivu našega zdravstvenega doma čestitamo! JANEZ DRAGOS

METLIŠKI TEDNIK

0 televizorju v šmarjeti Lansko jesen je šmarješka

mladina sklenila nabaviti te­levizor. S prostovoljnimi prispevki so ji pomagali predvsem okrajni komite LMS v Novem mestu, kra­jevne organizacije ZB, RK, SZDL iz Smarjete, zdravili­šče v Šmarjeških Toplicah, obrat »Farmisa«, »Krka«, KZ Novo mesto in PGD Smarjeta. Pomoč je obljubil tudi občinski odbor SZDL iz Novega mesta, vendar sredstev ni nakazal, šmarje­ški mladinci so si nekaj sredstev izposodili pri kra­jevni organizaciji ZB, da so lahko kupili televizor.

S i l o s v Dol. T o p l i c a h KZ Dolenjske Toplice je v

Dolenjskih Toplicah uredila silos, ki lahko naenkrat Sprejme 400 ton silaznih rast­lin. Ker bo silos napolnila dvakrat na leto, se obeta do­volj kvalitetne krme za rejo bekonov in plemenske živi­ne, ki jo goji zadruga.

Hrast pri Metliki vas vabi! Krajevna organizacija ZB Hrast organizira dne

22. julija skupno z občinskim združenjem borcev NOV občine Metlika proslavo 20-letnice napada na italijansko postojanko Hrast. Zato poziva vse preži­vele borce Belokranjskega odreda in Gorjanskega bataljona, ki so pri napadu sodelovali, ter ostalo prebivalstvo občin Metlika in Črnomelj, da se pro­slave udeleže v čim večjem številu. — Pričetek pro­slave bo 22. julija ob 10. uri na Hrastu s pestrim kulturnim sporedom.

Za solidno postrežbo po proslavi bo preskrbljeno z dobro domačo belokranjsko kapljico, janjčki in odojki na ražnju.

KO ZB Hrast pri M e t l i k i

Š O L A ZA MEDICINSKE SESTRE Svet za prosveto in kultu­

ro pri OLO je pred nedavnim priporočil ustanovitev oddel­ka srednje medicinske šole v Novem mestu. V to šolo se je iz našega okraja prijavilo 90 slušateljic. Po temeljiti razpravi je nato Svet za zdravstvo in socialno varstvo ugotovil, da za takšno šolo na žalost ni pogojev predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, pa tudi primernih prostorov ni. Razen tega bi bil pouk sorazmerno drag, saj bi ve­ljal okoli 50.000 din na leto za vsakega slušatelja. Ker srednje medicinske kadre \ našem okraju potrebujemo, bodo pristojni organi skušali oddelek te šole ustanoviti vsaj prihodnje leto. Naj pou­darimo še to, da ni izključe­no, da bi bil oddelek usta­

novljen še letos, ker bo v zvezi z novim načinom fi-nansiranja v zdravstvu mor­da mogoče najti ustrezna sredstva bodisi pri Zavodu za socialno zavarovanje, bodisi pri zdravstvenih zavodih. Starše borno v našem listu o tem še pravočasno obvesti­li.

Če piješ, ne v o z i ! Ce vo­z i š , ne pij a l k o h o l a !

K o m u n a l n a d e l a v N o v e m m e s t u

Razen rednega vzdrževa­nja komunalnih naprav bo­do letos v Novem mestu opravili tudi več preuredi­tev in izboljšav s tega pod­ročja. V Žabji vas! so že uredili javno razsvetljavo, pripravljajo pa jo v nase­lju Majde Sile, v Paderši-čevem naselju, na Kodelje-vem hribu in v Smihelu. V Kandiiji bodo pred hotelom uredili avtobusno postaja­lišče in preuredili vstop v naselje Majde Stic, uredili pločnik in na prometnem otoku nasad. V juliju bodo pričeli kockati ali tlakovati več mestnih ulic, za neka­tere druge pa še pripravlja­jo načrte. Za naštet?! dola ho prispeval sredstva ljudski odbor iz proračuna.

Priznanje Tonetu Horvatu Bliža se 13. julij — dan So-i

ferjev. Komisija za varnost prometa pri ObLO Metlika je predložila komisiji za varnost prometa pet najboljših poklic­nih voznikov za dodelitev pla­kete »Vzorni voznik«. Prvo mesto ima najstarejši voznik v občini Tone Horvat, saj že 17 let varno upravlja svoje vo­zilo po cestah. To skromno priznanje naj mu bo vsaj

skromna oddolžitev za vso po­moč, ki jo je v dolgi dobi svo­je vožnje izkazoval vsakomur m povsod. Naprosili smo tov. Horvata, naj nam pove nekaj besed o svojem poklicu.

»Izpit za poklicnega vozni­ka sem opravil 1944. leta, od tedaj sem vozil do decembra 1945 pri JLA. Ze leta 1939 do 1940 sem bil kot pomočnik šoferja v Celju. Po odhodu iz JLA sem pristopil h kmetij­ski Zadrugi v Metliki in tu sem ostal do danes.«

— Se spominjate kakšnih težkih trenutkov v svojem po­klicu?

»Takoj po vojni sem moral prenekatero razbitino m člo­veško življenje reševati, pa bilo to ponoči ali podnevi. Hudo je bilo in tega se ne spominjam rad.«

— In lepi trenutki? »Kadar sem na cesti poma­

gal kolegom šoferjem, da so nadaljevali z varno vožnjo. Lepo je bilo tudi, ko sem vo­

zil na izlete. Rad vozim, avto mi je drugi dom.«

Vsak v Metliki in okolici pozna tovorni avto TAM, ki ga vozi tov. Horvat. Večkrat je bil pri KZ pohvaljen. V svoji skromnosti se tega ni niti zavedal. Vzor voznika in

tovariša doma in na cesti. Tov. Horvat, mi vam Selimo še v naprej varno in srečno vožnjo!

Ivo Likavec

Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi vrtne z l o ž l j i v e in stabilne garniture v raznih barvah šolsko pohištvo za opremo učilnic, ki ga izdelujemo po na-naročilu, ter g a r a ž n a vrata raznih dimenzij in izvedb Dobavni rok takoj, cene so solidne!

Za cenjena naročila se priporočamo! » R O L E T A - M I Z A R S T V O « - K r a n j

TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL DOLENJSKE IN BELE

KRAJINE Komisija za tehnične preglede motornih vozil pri

SGP »PIONIR« — Novo mesto obvešča vse lastnike motornih vozil na območju občin Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto, da bodo redni tehnični pre­gledi po naslednjem razporedu: Občina Črnomelj (v prostorih meh. del. Einsigler Franc):

16. 7. 1962. za vse avtomobile in traktorje s priko­licami

17. 7. 1962. za motoma kolesa 18. 7. 1962. za vse avtomobile, motorna kolesa in

prikolice. Občina Metlika (v prostorih tovarne Beti):

19. 7. 1962. za vse avtomobile, traktorje s prikoli­cami in motorna kolesa.

Občina Trebnje (v prostorih Opara Franc): 20. 7. 1962. vsi avtomobili, traktorji s prikolicami

in motorna kolesa 21. 7. 1962. za motorna kolesa.

Občina Novo mesto (v meh. delavnici SGP »Pionir«): 23. 7. 1962. za osebne avtomobile od črke A do J 24. 7. 1962. za osebne avtomobile od črke K do R 25. 7. 1962. za osebne avtomobile od črke S do 2 26. 7. 1962. za tovorne avtomobile

s priklopniki od črke A do R 27. 7. 1962. za tovorne avtomobile

s priklopniki od črke S do 2 ter za vse traktorje in njihove priklopnike

28. 7. 1962. za motorna kolesa od črke A do J 30. 7. 1962. za motorna kolesa od črke K do R 31. 7. 1962. za motorna kolesa od črke S do 2 1. 8. 1962. za zamudnike.

Pregledi v navedenih dnevih od 7. do 12. ure ln od 14. do 19. ure.

i o D O L E N J S K I L I S T Štev. 28 (642)

R A Z P I S KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE TEKSTILNE TOVARNE

» N 0 V 0 T E K S u - NOVO MESTO r a z p i s u j e

Po 7. členu Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ št. 32-55 in pravilniku o štipendiranju strokov? nega kadra tekstilne tovarne »Novoteks« za šolsko leto 1962/63 naslednje štipendije:

1 n a M e d i c i n s k i f a k u l t e t i 3 n a T e h n i š k i t e k s t i l n i š o l i

in sicer:

1 n a p r e d i l s k e m o d d e l k u 1 na t k a l s k e m o d d e l k u 1 n a a p r e t u r s k e m o d d e l k u

I n t e r e s e n t i naj pošljejo prošnjo do 30. julija. Prošnji naj prilože življenjepis, zadnje šolsko spriče­valo, rojstni list, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o otroškem dodatku.

R A Z P I S U P R A V N I O D B O R B E L O K R A N J S K E Ž E L E Z O L I V A R -N E I N S T R O J N E T O V A R N E

» B E L T « — Č R N O M E L J r a z p i s u j e naslednja prosta delovna mesta:

1. v o d j a r a č u n o v o d s k e g a s e k t o r j a , 2 . v o d j a p r o d a j e , 3 . referenta prodaje.

Osebe, ki žele konkurirati na razpisana delovna mesta, morajo izpolnjevati tele pogoje:

za delovno mesto: Pod 1. diplomirana ekonomska fakulteta s 5 let prakse

na vodilnih delovnih mestih v računovodstvu, ali dokončana srednja ekonomska šola i 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v računo­vodstvu;

Pod 2. ekonomska fakulteta s 4 leta prakse v kovinski stroki, ali srednja ekonomska šola z 10 let prakse v kovinski stroki;

P°d 3. srednja ekonomska šola z najmanj 5 let prakse v kovinski stroki.

Stanovanja bodo na razpolago 1. septembra 1962, prese­litev bremeni podjetje. Osebni dohodek po pravilniku 0 delitvi osebnih dohodkov B E L T . Razpis velja do ^Popolnitve delovnih mest.

BELT Črnomelj

ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V BREŽICAH

objavlja razpis za sprejem rednih in izrednih sluša­teljev v naslednje oddelke za odrasle, ki bodo v Novem mestu in Brežicah:

L redni tddelek za po m . prodajalce ali blagovne manipulante

2. oddelek za poslovodje (v obliki dopisne šole) 3. redni oddelek za odkupovalce v kmetijskih

zadrugah i . dopisni tečaj za gospodarske administratorje 5. redni tečaj za skladiščnike.

v Posamezne oddelke se lahko prijavijo osebe, ki so 2aPoslene v gospodarskih organizacijah blagovnega pro­meta (trgovina, obrt, industrija) in izpolnjujejo še naslednje pogoje:

1) dokončana osemletka 2) dokončana šola za prodajalce 3) dokončana osemletka in najmanj enoletna praksa

v kmetijski zadrugi, ali izjemoma nedokončana osemletka in dve leti prakse v kmetijskih za-

Ed rugah

4) popolna osemletka in zaposlitev v administra­tivni službi v gospodarstvu '»

5) delovno mesto skladiščnika, vpis v posamezne oddelke je potrebno priporočilo

gospodarske organizacije. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z daljšo prakso.

Prijavi, kolkovani s 50 din državne takse, je treba Priložiti zadnje šolsko spričevalo, priporočilo gospo­darske organizacije in izpisek iz rojstne matične knjige.

Rok za prijavo pod 4) je takoj, za ostale oddelke đ o 10. avgusta 1962.

Pričetek pouka bo v oddelkih pod 1), 2), 4) in 5) *0. septembra, samo v popoldanskem ali večernem

a s u - Po dogovoru s slušatelji. Pouk za kmetijske odkupovalce bo strnjen in bo

trajal od 1. novembra 1962 do 15. jprila 1963. Vsa ostala obvestila lahko dobijo interesenti v

oiskem Centru za blagovni promet v Brežicah, Bizelj-s *a cesta 3, telefon št. 72, dnevno od 8. do 12. ure.

DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO - DOM

Skuta nas poživi in nasiti V poletnem času si želimo

takih jedi, ki so osvežujoče, pa nas vendar nasitijo in nudijo človeku dovolj po­trebnih hranilnih snovi. Radi imamo solate, sadje, zelenja­vo vseh vrst, uveljavil pa se je tudi jogurt, da ne govori­mo o kislem mleku, ki je dolgo priljubljena poletna jed. Večkrat pa smo že sli­šali o veliki hranilnosti sku­te, ki tudi spada med živila, ki jih radi uživamo v vročih dneh. Ker vsebuje skuta ve­liko živalskih beljakovin, jo še prav posebno cenimo.

Zato z jedrni, ki jih pri­pravljamo s skuto, prav lah­ko nadomestimo meso, ki nam poleti manj tekne, ra­zen tega pa je skuta nepri­merno cenejša.

Beljakovina v skuti je ze­lo lahko prebavljiva in zato priporočljiva tudi za bolni­ke, otroke in stare ljudi. Je­di iz skute so dovoljene pri raznih dietah. Mlečna kislina prijetno deluje na želodec in črevesje, spodbuja oboje k večjemu delovanju in ugo­dno vpliva na razvoj korist­nih glivic, ki jih imamo v prebavnih organih. Skuto pripravljajo iz posnetega mleka, ne vsebuje maščobe,

pač pa ima veliko rudnin­skih soli, največ kalcija (ap­na), ki je sestavni del naših kosti in nam ga na splošno v hrani, zlasti če ne uživamo zadosti mleka, zmerom pri­manjkuje. Pri tem je omem­be vredno tudi to, da telo kalcij iz skute dobro izkori­šča, bolj kot na primer ti­stega, ki je v rastlinah. Ker naredimo iz približno 8 li­trov mleka 1 kg skute, je kalcij v skuti prav skoncen-triran in ga je v 100 g skute 80 mg, kar približno že krije našo povprečno dnevno po­trebo po tej rudninski snovi. Dobra skuta ima osvežujoč kiselkast okus in diši po ki­slem mleku. V vročini se hi­tro pokvari. Hraniti jo mo­ramo na hladnem. Njena uporabnost je zelo mnogo­vrstna. Pri pripravljanju raz­nih jedi z njo moramo upo­števati naslednje: skuta, ki jo devamo v testo ali jo upo­rabljamo za nadeve, ne sme biti premokra. Osušimo jo tako, da Jo zavežemo v čisto tanko in redko tkanino in jo za nekaj časa obesimo. Pri nadevih pa si pomagamo tudi s tem, da ji primešamo nekaj drobtin sli zdroba. Skuto pred uporabo vedno

pretlačimo, v večjih obratih suho skuto lahko zmeljemo na mesorcznici, da dobimo s tem rahlejšo in izdatnejšo snov. Pretlačena skuta je tu­di primernejša za mazanje. Kjer pa je v receptu poleg skute predpisano še mleko, tam pretlačevanje lahko opustimo, skuto pa zrahlja­mo in ji razmešamo grudice s tem, da Ji med mešanjem dodamo nekaj žlic pogrete­ga mleka. S tem prihranimo nekaj časa. Za krhko ali list­nato testo mora biti skuta dobro ohlajena in tudi odce-jena. Pekača ne namažemo, temveč ga splahnemo z mr­zlo vodo. Sopara, ki nastane pri pečenju, pomaga testo dvigniti. Kadar nadev s sku­to nalagamo v debele plasti, ga vedno naložimo v sredini nekoliko višje. Ko se nam­reč sladica shladi, rada upa­de in v sredi nastane vdol­bina, ki daje pecivu slab vi­dez. Vse jedi s skuto so naj­boljše sveže, zato jih ne hra­nimo za drugi dan.

R e c e p t i : Sirovi štruklji: Vlečeno testo: 40 dkg mo­

ke, 1 jajce, 1 žlica olja, sol, mlačna voda.

Nadev: 10 dkg surovega

masla, 3 rumenjaki, 50 dkg skute, osminko litra smeta­ne, sneg treh beljakov.

Testo iz mehke moke ugne-temo in pazimo, da ni pre-mehko. Počiva naj pokrito do pol ure. Za nadev vmeša­mo maslo in rumenjake, pri-denemo pretlačeno skuto, smetano in sneg. Nadev po­mažemo po razvaljanem te­stu, zvijemo in skuhamo.

Surovi nadeti paradižniki: 10 paradižnikov, 40 dkg

skute, 2 žlici kisle smetane ali margarine, 2 sveži papri­ki, zelen peteršilj, 5 dkg prekajene slanine, sol. Para­dižnike operemo, jim odstra­nimo semenje in jih napol­nimo z nadevom. Skuti pri­mešamo smetano, sesekljano papriko, zelen peteršilj, pre-kajeno slanino in sol.

Skutina krema: 25 dkg skute, 10 dkg slad­

korja, 1 skodelica smetane, 25 dkg češenj ali kakega drugega sadja.

Smetano in sladkor zmeša­mo, dodamo pretlačeno sku­to in češnje brez pečka. Vse premešamo in napolnimo T kompotne skodelice.

Zavod aa napredek go­stinstva in gospodinj­

stva Novo mesto

Železničar: prvak v balinanju V B o b o t o l n n e d e l j o j e b i l o v

N o v e m m e s t u o k r a j n o p r v e n ­s t v o v b a l i n a n j u . Udelež i le SO s e g a t r i n a j b o l j š e n o v o m e š k e e k i p e 2e lezndčar , O N Z l n P i o ­n i r . P r v i č J « t u d i s o d e l o v a l a e k i p a K o č e v j a , d o č i m e l d p i x K r š k e g a t a K a n i ž a r i c e n a t o p r v o t e k m o v a n j e n i b i l o .

P r v i d a n so b i l e s a m o t r i t e k m e n o v o m e š k i h k l u b o v z e k i p o K o č e v j a , k e r s e e k i p a Ž e l e z n i č a r j a n i u d e l e ž i l a o t v o r i ­t v e n e g a ž r e b a n j a . N o v o m e š k i k l u b i s o z l a h k o t o o p r a v i l i z n o v i n c i v t e m s p o r t u — z e k i ­p o K o č e v j a , k a r p r i č a j o tudi r e z u l t a t i : O N Z : K o č e v j e 13*. P i o n i r : K o č e v j e 13:2 in Ž e l e z ­n i č a r : K o č e v j e 13:3. Z a e k i p o K o č e v j a Je b i l to p r v i m o č n e j ­š i t u r n i r .

D r u g i d a n s o se b o r b e n a d a ­l j e v a l e s t e k m a m i m e d n o v o ­m e š k i m i k l u b i . O N Z : P i o n i r 13 .T. P r v a t e k m a se j e z a č e l a z u s p e š n i m z a d e t k o m S t u r m a z a š t i r i t o č k e v p r i d O N Z . T u d i H r e n j e t a k o j n a t o z a d e l b a -Urtčka z a p e t t o č k v k o r i s t P i o ­n i r j a . N a t o j e P i o n i r še p o v i š a l n a 7:4, v e n d a r n a t o n i n a r e d i l n o b e n e t o č k e v e č , t a k o d a Je O N Z z a s l u ž e n o z m a g a l . P r i P i o ­n i r j u s e Je p o z n a l a o d s o t n o s t p r v e g a b l i ž a l c a P l a n t a n a , k i j e d r u g a č e n a j b o l j J i Igra lec v e k i p i P i o n i r j a . Z a t o j e P i o n i r i z g u b i l t u d i d r u g o i g r o z Ž e ­l e z n i č a r j e m .

2 e l e z m i č a r : P i o n i r 13:8. T a i g r a Je t r a j a l a c e l i d v e u r l . V s e d o r e z u l t a t a 1:7 s t a b i l i o b e vr­s t i I z e n a č e n i , n a t o p a j e Ž e l e z ­n i č a r p e t k r a t z a p o r e d o m a d o ­s e g e l po e n o s a m o t o č k o l n

k o n č n o z m a g o n a d z m a g o v a l c i o b č i n s k e l i g e . P r t z m a g o v i t i e k i p i s e j e odtok o v a l p r e d v s e m L e g i š a , k i Je z n a l v p o s a m e z ­n i h k r i t i č n i h t r e n u t k i h p o m i r i t i o s t a l e i g r a l c e , k i so b i l i p r e c e j n e r v o z n i . T u d i J « n e k a j k r a t • t o l č e n j e m u s p e š n o r e š i l k r i t i č ­n o s t a n j e . P r i p o r a ž e n i h p a Je b i l n e k o l i k o b o l j š i H r e n , k i Je i m e l u s p e š e n d a n z a z b i j a n j e .

2 e i e z n t c a r : O N Z 13:1«. T o Je b i l a o d l o č i l n a t e k m a z a n a s l o v o k r a j n e g a p r v a k a , k i n a s b o 14. j u l i j a z a s t o p a l v S l o v e n s k i l i g i . B o l j e j e z a č e l a e k i p a O N Z , k i Je b i l a s p o č i t a , d o e i m Je e k i p a Ž e l e z n i č a r j e v b i l a u t r u ­j e n a o d t e ž k e t e k m e s P i o n i r ­j e m . E k i p a O N Z j e v o d i l a i 7:3 i n k a s n e j e š e z in, v e n d a r j e

2 e l e z n i č a r j e m u s p e l o z m a n j š a t i r a z l i k o i n k o n č n o Izenač i t i n a 10:10. V o d l o č i l n e m t r e n u t k u p a s o b i l i Ž e l e z n i č a r j i b o l j z b r a n i i n so s š e t r e m i t o č k a m i z m a g a l i t u d i v t e j t e k m i i n o s v o j i l i o k r a j n o p r v e n s t v o . E k i p a Ž e l e z n i č a r j e v j e n a s t o p a ­l a v p o s t a v i L e g i š a , M r a z , B r i -tož m I s t e n i č .

Z a z a k l j u č e k p a š e p e t n a j ­b o l j š i h i g r a l c e v t u r n i r j a , k i s o s e i z k a z a l i v t e h n a p o r n i h t u r -n i r e k i h b o r b a h : L e g i š a , B r a t o ž l n M r a z s o p o k a z a l i I z v r s t n o b l i ž a n j e , k o t t o t k a č i p a s o s e o d l i k o v a l i S t u r m , H r e n i n L e -g i s a . B a l i n a r j l b o d o z o p e t n a ­s t o p i l i n a t u r n i r j u v p o č a s t i t e v d n e v a vstaije, k i b o n a n o v e m Igr i šču P o Sta r j a n a D r s k i .

J e s e n i v N o v i G o r i c i : a t l e t s k i troboj — P r i m o r s k a : G o r e n j s k a : D o l e n j s k a

P r e t e k l i t e d e n j e b i l v L J u b ­l j a n i n a A t l e t s k i z v e z i S l o v e n i j e p o s v e t p r e d s t a v n i k o v o k r a j n i h k o m i s i j z a a t l e t i k o , n a k a t e ­r e m s e j e o b r a v n a v a l o n e k a j z e l o važn ih v p r a š a n j s l o v e n s k e a t l e t i k e . P o s r e d u j e m o n e k a j n a j v a ž n e j š i h z a k l j u č k o v .

V n a d a l j e v a n j u l e t o š n j e a t ­l e t s k e s e z o n e j e t r e b a vso s k r b posvetiti tekmovanju v C pro­gramu republ iškega ekipnega prvenstva v atletiki. T a p r o ­g r a m o b s e g a l e p e t n a j v a ž n e j ­š ih a t l e t s k i h d i s c i p l i n (100 m , 1000 m , v i š i n a , d a l j i n a i n k r o ­g l a - p r i m o š k i h i n 100 m , 600 m , viš ina , d a l j i n a i n k r o g l a - p r i ž e n s k a h ) , za to j e do­

s t o p e n t u d i m a n j š i m d r u š t v o m P a r t i z a n . T e k m o v a n j e se n a j k o m b i n i r a s p r v e n s t v o m v par­t i z a n s k e m m n o g o b o j u , i z v e d e p a se v d v e h d e l i h s p r e s l e d ­k o m n a j m a n j 14 d n i .

U r e j e n o j e b i l o v p r a š a n j e r e ­g i s t r a c i j e , k i j o " i z v a j a j o o k r a j ­n e k o m i s i j e z a a t l e t i k o , d a l j e o b v e z n o vodenje okrajnih lest­v i c i n rekordov l n v p r a š a n j e s o d n i š k e g a k a d r a . V s a k a o b ­č i n s k a z v e z a m o r a obvezne iz­v e s t i o b č i n s k o p r v e n s t v o posa­m e z n i k o v , v o d i p a l a h k o tudi o b č i n s k e r e k o r d e .

* r i l : U 1

N a p o s v e t u Je b i l o t u d i p o ­u d a r j e n o , d a j e t r e b a v e č p o ­z o r n o s t i p o s v e t i t i m e d o k r a j n i m l n m e d p o k r a j i n s k i m s r e č a n j e m . N a p o d l a g i tega s k l e p a s o se p r e d s t a v n i k i kranjskega, n o ­v o m e š k e g a , n o v o g o r i A k e g a l n k o p r s k e g a o k r a j a d o g o v o r i l i z a t r o b o j G O R E N J S K A : D O L E N J ­S K A : P R I M O R S K A , k i b o le­tos p r v i č v N o v i G o r i c i — k o ­nec s e p t e m b r a aU v z a č e t k u o k t o b r a .

da

M l a d i n s k o o k r a j n o š a h o v s k o p r v e n s t v o P r e d n e k a j d n e v i s e j e v N o ­

v e m m e s t u k o n č a l o l e t o š n j e o k r a j n o m l a d i n s k o š a h o v s k o p r v e n s t v o . N a n J e m Je n a s t o p i l o l e 8 m l a d i n c e v , k a r j e o d l o č n o p r e m a l o . S v o j e p r e d s t a v n i k e s o p o s l a l a s a m o š a h o v s k a d r u š t v a i z N o v e g a m e s t a , B r e ž i c i n S e ­n o v e g a t e r š a h o v s k i s e k c i j i i z S t o p i č m S m i h e l a p r i N o v e m m e s t u .

P r v i d v e m e s t i s ta po p r i č a ­k o v a n j u o s v o j i l a C e g l a r in K m e t e c i z S e n o v e g a , k i j u p o ­z n a m o že z l e t o š n j e g a č l a n s k e ­

g a o k r a j n e g a p r v e n s t v a , n a k a ­t e r e m j e C e g l a r d e l i l 2.-3. m e ­s t o s S i t a r j e m , K m e t e c p a Je b i l p e t i . D a n i K m e t e c v z a d ­n j e m k o l u i z g u b i l s P i č k o m M . , b i s C e g l a r j e m c e l o d e l i l p r v o m e s t o ! T r e t j e m e s t o Je z a s l u ­ž e n o z a s e d e l M a r k o P i o e k , k i Je i g r a l z e l o l e p o .

K o n č n i v r s t n i r e d j e n a s l e d ­n j i : C e g l a r «,5 t o č k e , K m e t e c 5,5, M . P i c e k 4,5, M r v a r ( N . m. ) I n C l u š i č ( B r e ž i c e ) 4, Š e t i n c ( B r e ž i c e ) i n B u r g a r ( S m i h e l ) 1,5 i n G a z v o d a ( S t o p i č e ) 0,5.

NABIRAJTE ZDRAVILNA

Z E L I Š Č A Cvet: arnike (400 dinarjev),

rmana s peclji do 1 cm (45), bele deteljice (120), rdeče de­teljice (125).

List: šmamice (200), ozko-listnega trpotca (75), gozdne jagode (100), jeternika (200), melise (180), borovnice (105).

Rastlino: črnobine (80), ptičje kaše (200), krvavega mlečka (110), navadne ram-šele (200), grenke ramšele (1000), pelina (40), melese (70), vodne kreše (150), že-niklja (150), zdravilnega je-tičnika (115), hribske rese (220), škržolice (115).

Korenine: gozdnega korena (150), kompave — bodeče ne-že (250), medvedovih tac (150), velikega divjega janeža (300), malega divjega janeža (600), male norice — male beladone (80), rumenega re­grata (150), pekočih kopriv (50), srčne moči (200).

Seme: jesenskega podleska (500).

Lubje: hrogovite (100), če-Sminovih palic (75), krhlike (80).

Suhe borovnice (500). Navedene cene veljajo za

zelišča brez tujih primesi in pravimo sušena. Nekvalitet­nih zelišč ne odkupujemo. Vsa pojasnila ln navodila do­bite v vaši zadrugi ali v skladišču GOSAD Novo me­sto, Slakova ul. 8.

N E S R E Č E O T R O K P O D A V T O M O B I L O M

6. Julija je otrok Ivan L e v i č a r iz R a č j e g a sela z mosta nad železniško progo v Trebnjem o p a z o v a l vlak. K o je stekel č e z cesto na drugo stran mostu, je pripelje! osebni avto in podrl d e č k a . Otroka je vrgio po ce­sti, kjer je obležal t e ž k o po­š k o d o v a n . #

S O P O T N I K P O Š K O D O V A N z. Julija sta se z motorjem

peljala voznik J o ž e P o č e k Iz Cundrovca l n sopotnik Niko Papac i z B u k o š k a . V dobrov-š k e m gozdu sta s r e č a l a osebni

i v t o m o b i l , k a t e r e g a luč i s o P o ­t k a t a k o z b e g a l e , d a j e z a p e l j a l s ces te l n s e p r e v r n i l . P r i n e ­s r e č i s i Je P a p a c z l o m i l h r b t e ­n i c o i n so g a t a k o j p r e p e l j a l i v b o l n i š n i c o .

Š O F E R J E Z A D R E M A L M E D V 0 2 N J O

3. julija Je po avtomobilski cesti i z Ljubljane pripeljal to­vornjak, k i ga je vozU Jovo S t i -p i č iz Borova. P r i odcepu proti Š e n t j e r n e j u je zadremal. V o d i o j e šlo najprej po levem robu ceste, nato pa zdrknilo v J m globok u s e k podvoza l n se tam zagozdilo. Voznik Je b i l teže , njegov sopotnik pa late p o š k o ­dovan', medtem k o Je na avto­mobilu za poldrugi milijon di­narjev škode .

PREBIVALSTVU 2U2EMBERKA IN OKOLICE VOŠČIJO ZA KRAJEVNI PRAZNIK IN MINULI PRAZNIK — 4. JULIJ

GOSTINSKO PODJETJE Ž U Ž E M B E R K

z obratom v Ž u ž e m b e r k u in na Dvoru

MESARIJA Ž U Ž E M B E R K

S t « v . 28 (642) D O L E N J S K I L I S T

V T E M T E D N U V A S Z A N I M A RfcdensK\V>ft\edatl

Č e t r t e k , 12. J u l i j a : Mohor P e t e k , 13. j u l i j a : Dragan S o b o t a , 14. J u l i j a : Franc N e d e l j a , 15. j u l i j a : Vladimir P o n e d e l j e k , 1«. J u l i j a : D a n tan-

k i s t o v J L A T o r e k , 17. J u l i j a : A l e s S r e d a , 18. j u l i j a : M i r o s l a v

O b p r e r a n i i z g u b i n a š i h d r a ­g i h s i n k o v

B R A N K A i n J O S K A I . U K E K Iz Trstenika p r i Sentrupertu

se n a j i s k r e n e j e z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m z a p o k l o n j e n e v e n ­ce i n I z r e č e n o s o ž a l j e . P o s e b n o zahvalo p a s m o dolžni Z B , L M S , K P D D o b ir. ' u p r a v n i k u Pa\'si6u ter p i o n i r j e m — sošo l ­c e m z a s p r e m s t v o k n j u n e m u p r e r a n e m u g r o b u .

Ž a l u j o č i : mamica, a ta in ostalo sorodstvo

O b n e n a d o m e s t l j i v i i z g u b i n a ­t e l j u b e m a m e i n ž e n e

R E Z K E J A N K O V I C s e r.aj t o p l e j e z a h v a l j u j e m o v s e m , k i s o n a m o b n a j t e ž j i h t r e n u t k i h s t a l i o b s t r a n i i n i z ­r a z i l i s v o j e s o ž e s j e . P o s e b n o z a ­h v a l o s m o d o l ž n i v s e m z d r a v ­n i k o m i n s t r e ž n e m u o s e b j u , z l a ­s t i te t o v . d r . K r e t l č u , k i s o Ji l a j š a l i t r p l j e n j e . ••

I s k r e n a h v a l a v s e m , k i s o Jo v t a k o v e l i č a s t n e m š t e v i l u s p r e ­m i l i r .a n j e n i z a d n j i p o t i t e r J i d a r o v a l i c v e t j e i n š t e v i l n e v e n c e n a n j e n p r e r a n i g r o b . V s e m g o v o r n i k o m , k i s o se s p r e t r e s l j i v i m i b e s e d a m i p o s l o v i ­l i o d n j e , n o v o m e š k i m p e v c e m , š e n t j e r n e j s k i g o d b i i n v s e m p r e d s t a v n i k o m d r u ž b e n i h o r g a ­n i z a c i j — l e p a h v a l a !

Nimamo b e s e d , d a b i se z a ­h v a l i l i z a vso l j u b e z e n i n to­p l i n o v s e m R e z k i r . l m n a j o ž j i m s o r o d n i k o m , z l a s t i š e s e s t r i N e ž k i S o d j a , k i je iz d a l n j e A m e r i k e pr i š la , d a bi j i s t r e g l a , k je — ža l — d o s p e l a l e , d a jo Je s p r e m i l a n a z a d n j i p o t i .

Ž a l u j o č i : m o ž Pepi Janko-v l č - S a b l j a , h č e r k a Tatjana, sin Janez in mama Marija J a n k o v i «

S T A N O V A N J S K O I U S O v z e l o d o b r e m s t a n j u z v r t o m , n j i ­v a m i , g o z d o m i n v i n o g r a d o m

' t e r z i d a n i c o p r o d a m . A n a L u -a a r , G a b e r j e 1, p . B r u s n i c e .

H1SO i n 1 h a z e m l j e n a C e r o v ­c u p r o d a m . N a s l o v v u p r a v i U s t a (883-62).

G R A D B E N O P A R C E L O p r o d a m n a i z r e d n o l e p i t o č k i v N o ­v e m m e s t u ž e z n a č . d o v o ­l j e n j e m m s k o r a j v s e m g r a d ­

b e n i m m a t e r i a l o m . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (907-62).

O D L I Č E N C R N A V T O - O p e l -O l v m p l a 1930-31« p r o d a m . N a ­s l o v v u p r a v i l i s t a (895-62).

N O V M O T O R » C o t t b r i « to n o v 120- l i t r sk i h l a d i l n i k p r o d a m . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (888-62).

M L A T E L N I C O » Z m a j « i n D i e -s e l o v m o t o r 10-12 K O S , v s e v p o p o l n o m a d o b r e m s t a n j u , p r o d a m . P r o d a j a s e vrš i d o 15. j u l i j a 1962. N a s l o v v u p r a ­v i l i s t a (900-62).

K O N J I C A p r o d a m o z v s o o p r e ­m o ta s e d l o m ter o t r o š k i v o z z a p r a v l j l v č e k . O s n o v n a š o l a S i m o n J e n k o , K r a n j .

V Z I D L J I V Š T E D I L N I K p r o d a m . O g l e d v s a k d a r . d o 12. u r e . — N a s l o v v u p r a v i l i s t a (882-62).

G A R A Ž I z a d v a a v t o m o b i l a o d ­d a m . P r o d a m d i v a n . N a s l o v v •upravi l i s t a (889-62).

Z I D A N O G A R A Ž O z a v e č j i o-s e b n i a v t o o d d a m . H a d l , N o ­v o m e s t o . Z a g r e b š k a 10.

F O T O A P A R A T » P r a k t i k a I V « , 3 s v c t l c m e r o m a l i b r e z n j e g a , o b j e k t i v » T e s s a r « 1,8 k u p i m . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (890-62).

G O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O , m l a j š o , l a h k o t u d i z a č e t n i c a , z a o b i č a j n a h i š n a d e l a , z n a ­n j e k u h e zaže leno — v e n d a r r .e p o g o j , s p r j e m e t a k o j d r u ­ž ina o d v e t n i k a v B r e ž i c a h . — P l a č a d o b r a . - P o n u d b e n a u p r a v o l i s t a (902-62).

G O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O s p r e j m e m z n a s t o p o m 15. av­g u s t a a l i 1. s e p t e m b r a " 1962. — J o ž e B u t a l a , L j u b l j a n a , K o -l a r j e v a 27.

M L A J Š E G A M O Š K E G A s p r e j ­m e v s l u ž b o E m i l M o r č , s o d a -v i č a r e t v o , L j u b l j a n a , S m a r t i n -s k a cesta 11. H r a n a i n s t a n o ­v a n j e v h i š i .

Č E V L J A R S K E G A P O M O Č N I K A s p r e j m e m . H r a n a l r . s t a n o v a ­n j e v hiš i . A d o l f Z u p a n č i č , L j u b l j a n a , R u d n i k 95.

D I M N I K A R S K E G A V A J E N C A i n p o m o č n i k a s p r e j m e m t a ­k o j , p l a č a d o b r a , s t a n o v a n j e p r i s k r b l j e n o . - Ivam R o b e r , d i m n i k a r s t v o , R i b n i c a r.a D o ­l e n j s k e m 116.

K L J U Č A V N I Č A R J A , k v a l i f i c i ­r a n e g a a l i p o l k v a l i f i c i r a n c g a , i n k m e č k e g a f a n t a s p r e j m e m . P r e d n o s t i m a j o v o j a š č i n e p r o ­s t i . F r a n c B o c , i z d e l o v a n j e v s e h v r s t ro le t , L j u b l j a n a , Z u ­p a n o v a , S t o ž l c e .

O B V E S T I L O ! O b v e š č a m o v s e k m e t e i r . d o b a v i t e l j e ž i ta , d a o d 13. j u l i j a d o 1. a v g u s t a 1962 m l i n n e b o o b r a t o v a l z a r a d i p o p r a v i l l n č i š č e n j a . P r o s i m o , d a u p o š t e v a t e . F r a n c K o v a -č i č , m l i n . N o v o m e s t o , K a n -d i j a .

D N E 29. J U N I J A I S « Je v d o ­p o l d a n s k i h u r a h p o g r e š a n a v t o m o b i l s k i d e l ( k r m i l o — v o l a n ) n a r e l a c i j i N o v o m e ­sto—Ser. t jernej . N a j d i t e l j n a j o d d a n a n a j b l i ž j i p o s t a j i L M p r o t i n a g r a d i .

S L O V E N E C , s tar M let , k i živi n a Š v e d s k e m , želi s p o z n a t i d e k l e , s t a r o 17 d o 21 le t . P i s ­m e n e p o n u d b e z ž i v l j e n j e p i ­s o m i n s l i k o j e p o s l a t i n a n a ­s l o v : P a v e l P e v e c , s t r o j n i t e h ­n i k , M a l m o C—Sv/eden, V a t -t e n v e r k s v e g e n 58-60.

H I T R O I N P O C E N I k e m i č n o o č i s t i o b l a č i l a , o p e r e p e r i l o — PRALNICA - KEMIČNA ČI­STILNICA. NOVO MESTO.

H I Š O p r o d a m v G a b e r j u š t . 90. N a s l o v v u p r a v i l i s t a (908-62).

O M A R O , v z i d l j i v Š ted i ln ik l n stružndk ( H o b e l b a n k ) p r o d a m . N a s l o v v u p r a v i U s t a . (909-62).

Č r n o m e l j : 13. l r . 16. J u l i j a a-m e r i J ' k i f i l m » V e l i k a t e k m a « , 17. to 1«. j u l i j a a m e r i š k i f i l m - M o ž j e « .

Kostanjevica: 15. j u l i j a a m e ­r i š k i f i l m » N a j v e č j a p r e d s t a v a n a s v e t u « , 18. j u l i j a f r a n c o s k i f i l m » Z a k a j p r i h a j a š p o z n o « .

M e t l i k a : 14. i n 15. j u l i j a a m e ­r i š k i f i l m » M e s t e c e P e v t o n « , 18. j u l i j a j a p o n s k i f i l m » S m r t n a P a c i f i k u « . N o v o m e s t o - » K r k a « : o d 13. d o 16. j u l i j a i t a l i j a n s k i f i l m » M a r a t o n s k a b i t k a « , o d 17. d o 19. j u l i j a a m e r i š k i b a r v r . l f i l m » I s k a l c i « .

S e m i č : 15. j u l i j a j u g o s l o v a n ­s k i f i l m - P e t m i n u t r a j a « .

S e v n i c a : 14. In IS. J u l i j a a m e ­r i š k i b a r v n i f U m »20.000 m i l j p o d m o r j e m « , 16. j u l i j a s o ­v j e t s k i f i l m » Š o f e r p o s i l i « .

TOVARNA MESNIH IZDELKOV LJUBLJANA

M e s a r s k a u l i c a 1

s p r e j m e t a k o j

več kvalificiranih mesarjev Osebni dohodek se izplačuje po učinku — storil­

nosti. Vračamo stroške za prevoz na delo in z dela. Ponudbe sprejemamo na gornji naslov.

SPORED RADIO LJUBLJANA V s a k d a n : p o r o č i l a o b S.05,

6.00 , 7.00, 8.00. 11.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.00, 19.30, 20.00 l n 24.00. P i s a n g l a s b e n i s p o r e d o d 5.00 dO 8.00.

P E T E K , 11. J U L I J A : 8.15 D o ­p o l d a n s k a r e v i j a v e l i k i h z a b a v ­n i h o r k e s t r o v . (.44 D o m a č e p o ­p e v k e B o r u t a L e s j a k a . 11.53 V e ­s e l a g o d a l a . 13.30 N e k a j z n a m e ­n i t i h b a r i t o n s k i h a r i j . 14.35 V n a r o d n e m t o n u . 17.05 S o l i s t i te­g a t e d n a . 17.40 K d o r žel i . n a j z a p l e š e . 18.45 I z n a š i h k o l e k t i ­v o v . 20.00 A n t o n l o V i v a l d i . 11.15 O d d a j a o m o r j u l n p o m o r š č a ­k i h .

S O B O T A . 14. J U L I J A : 8.05 P o -s t a r č e k v m l a d i n s k i g l a s b e n i r e ­d a k c i j i . 9.10 Z a b a v n i k a l e i d o ­s k o p . 10.15 O d t o d i n o d o n d o d . 12.03 K v i n t e t b r a t o v A v s e n i k . 11.15 K m e t i j s k i n a s v e t i - lr.ž. S a š a K r a v o s : O b i r a n j e b r e s k e v l n o b d e l a v a z e m l j e p o p o b i r a ­n j u p r i d e l k o v . 13.30 O r k e s t e r N e w y o r š k e f i l h a r m o n i j e . 14.35

Naši p o s l u š a l c i č e s t i t a j o l n p o ­z d r a v l j a j o . 15.40 N e k a j A l j a ž e ­v i h i n J e r e b o v i h z b o r o v . 17.05 G r e m o v k i n o . 18.10 V i o l i n a i n k l a v i r . 18.34 P o j o z a b a v n i z b o r i . 99.00 D o m a č i n a p e v t z a so ­b o t n i v e č e r . 12.15 O d d a j a z a r .a-. ; c i z s e l j e n c e .

N E D E L J A , 15. J U L I J A : 8.00 M l a d i n s k a r a d i j s k a i g r a . 9.05 Z z a b a v n o g l a s b o v n o v i t e d e n . 10.00 S e p o m n i t e , t o v a r i š i . . . 11.30 N e d e l j s k a r e p o r t a ž a . 11.05 N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o l n p o ­z d r a v l j a j o . 13.30 Z a n a š o v a s . 14.35 Naši p o s l u š a l c i č e s t i t a j o i n p o z d r a v l j a j o . 16.00 H u m o r e ­s k a t e g a t e d n a . 16.20 G l a s b a z a n e d e l j s k o p o p o l d n e . 17.03 Š p o r t ­n a n e d e l j a . 20.00 V a š a p e s e m — v a š a m e l o d i j a . 21.00 Z b o r v o p e r i . 13.05 Z a p l e š i m o ' v n o v i t e d e n .

P O N E D E L J E K , 1«. J U L I J A : 8.25 T r i s c e n e l z V e r d i j e v e T r a -v i a t e . 8.55 Z a m l a d e r a d o v e d n e ­že . 9.25 K o s e o g l a s i t i s o č p i š č a -

T r e b n j e : 14. i n iS . j u l i j a j a ­p o n s k i f i l m » Č l o v e k v k r a t k i h h l a č a h « .

PREKLICI P r e k l i c u j e m i z g u b l j e n o z d r a v ­

s t v e n o I z k a z n i c o š tev . 579377 n a I m e J o ž e M e d i c , M e n i š k a v a s 76 k l o 21, p . P o d b o č j e .

P r e k l i o u j e m I z g u b l j e n o z d r a v ­s t v e n o I z k a z n i c o Stev. 477791 n a I m e A n t o n B o j a n e , Z d i r . j a v a s š t . 14, p . O t o č e c o b K r k i .

P r e k l i c u j e m I z g u b l j e n o z d r a v ­s t v e n o I z k a z n i c o š t e v . 282601 n a I m e A m a l i j a K r a š o v e c , P r i m -š ta l 1, p . T r e b n j e .

P r e k l i o u j e m I z g u b l j e n o z d r a v ­s t v e n o I z k a z n i c o š tev . 310024 n a i m e M a r i j a K u k m a n , O r k l j e -v e c 9, p . M i r n a p e č .

P r e k l i c u j e m i z g u b l j e n o z d r a v ­s t v e n o i z k a z n i c o š tev . 476378 n a i m e J o ž e M e d i c , M e n i š k a vas 25 — p . D o l . T o p l i c e .

P r e k l i c u j e m u k r a d e n o v o z n i ­š k o d o v o l j e n j e z a m o p e d š t e ­v i l k a 33/636 z d n e 21. V I . 1960 n a i m e A n t o n i j a Ž i t n i k , T r š k a g o r a 29, p . O t o č e c ob K r k i .

M A T I Č N I U R A D I Z D O B R N I C A S P O R O Č A

J u n i j a j e b i l a r o j e n a e n a d e ­k l i c a .

P o r o č i l a s ta s e : F r a n c K i m , p r e m i k a č , i n A n g e l a S l a k , d e ­l a v k a , o b a i z S m a v r a .

U m r l i s o : A n a K a s t e l l c , z C o r . S e l c a , 91 l e t ; A n a N o v a k i z D o b r a v e , 76 l e t ; J a n e z K e k i z R d e č e g a K a l a , 2« l e t ; J u l i j a n a K o n c i l i j a i z R d e č e g a K a l a , 20 le t .

M A T I Č N I U R A D I Z R A K E S P O R O Č A

J u n i j a s t a b i l a r o j e n a e n d e ­č e k i n e n a d e k l i c a .

P o r o č i l a s t a s e : F r a n c Katic, k m e t i z M r t v i c , l n V a l e n t i n a Z a r e n , p o l j e d e l k a i z P o d u l c .

U m r l i s o : J o ž e f a K o d e r j a , go­s p o d i n j a l z V e n i š , 53 l e t ; J a n e z K o t a r , k m e t i z Z a b u k o v j a , 81 l e t ; J o ž e C e r o v š e k , k m e t l z S m o d n i k a . 66 let .

M A T I Č N I U R A D I Z G R A D C A S P O R O Č A

J u n i j a n i b i l o r o j s t e v I z v e n b o l n i š n i c e .

P o r o č i l a sla se: M i l ar . J a k l i č , d e l a v e c i z B u š i n j e v a s i , l n J o ­žefa M u c , p l e t i l j a l z K r i v o g l a -v i c .

U m r l a Je I v a n a B a j u k , užlt-k a r i c a z G r m a , 81 l e t .

M A T I Č N I U R A D I Z B R E Ž I C S P O R O Č A

J u n i j a nI b i l o r o j s t e v i z v e n b o l n i š n i c e .

Poroč i l i so se: J a n e z C v i r n , d e l a v e c . In A n a K r a n j c , d e l a v ­k a , o b a Iz A r r . o v i h s e l ; M i l a n Ž a g a r , t r g o v s k i p o t n i k i z B r e ­žic , i n J o ž e f a M e k e , t r g o v s k a p o t n i c a i z K r š k e v a s i .

U m r l i so: Neža P l a n i n e , go­s p o d i n j a i z Z g o r . P o h a n e e . 66 l e t ; E d v a r d S u š a , i n v a l i d s k i u -p o k o j e n e c i z B r e ž i c , 52 l e t ; A n a K o p r i v e , u p o k o j e n k a l z B r e z i ­ne , 80 le t .

M A T I Č N I U R A D I Z T R Ž I Š Č A S P O R O Č A

J u n i j a s ta b i l a d o m a r o j e n a d v a d e č k a i n e n a d e k l i c a .

P o r o č i l i so s e : J o ž e f L i s e c , k m e t i z G o r O r l , i n M a r i j a K u ­h a r , p o l j e d e l k a i z O t a v n i k a ; F r a n c S k o p o r c , d e l a v e c l z M a l -k o v c a , l n M a g d a Š u š t a r , H v i l j a i z S k r o v n i k a ,

U m r l Je R u d o l f S a d a r , k m e ­t o v a l e c l z D o l . D o l , 55 l e t .

M A T I Č N I U R A D IZ S E V N I C E S P O R O Č A

J u n i j a j e b U r o j e n e n d e č e k l n e n a d e k l i c a .

Poroč i l i so se: Š t e f a n P e r e ,

k m e t l z Z a b u k o v j a , l n J o ž e f a S p a n , p o l j e d e l k a i z S e v n i c e ; A n t o n L o p a t e c , u p o k o j e n e c , i n Neža K u h a r , u p o k o j e n k a , o b a i z B l a n c e ; F i l i p Z u p e r l , k m e t o ­v a l e c l z P l a n i n s k e v a s i , i n J o ­ž e f a P a v č n i k , d e l a v k a i z O r e š -j a ; A n t o n D r e m e l j , m i z a r s k i po­m o č n i k l z Š m a r j a , l n M i h a e l a N o v a k , d e l a v k a i z H r a s t o v l c e ; R i h a r d K o l m a n , ž e l e z n i č a r i z P o d v r h a , m Š t e f a n i j a D o l e n š e k , d e l a v k a i z S e v n i c e ; V i n c e n c G e č , g o z d a r s k i t e h n i k , l n M a r ­j e t a K o r e n , u s l u ž b e n k a , o b a i z S e v n i c e . •

U m r l i s o : M a r i j a Z u p a n , go­s p o d i n j a l z K r a j n i h b r d , 76 l e t ; A n t o n K r a n j c , k m e t i z Z a b u ­k o v j a , 54 l e t : A n a T o m a ž t o , go­s p o d i n j a l z R o v i š č , 72 let .

M A T I Č N I U R A D I Z D O L . T O P L I C S P O R O Č A J u n i j a nI b i l o r o j s t e v i z v e n

b o l n i š n i c e . P o r o č i l i so s e : L u d v i k B o b i č ,

d e l a v e c , l n M a r i j a Ž a g a r , go­s p o d i n j a , o b a i z S o t e s k e ; A v g u ­št in K r i ž e , d e l a v e c z N o v e g o r e , l n R o z a l i j a M a r i c , g o s p o d i n j s k a p o m o č n i c a lz C r m o š n j i c .

U m r l a s t a : J o ž e P o v š e i z U r š -n l h s e i , 42 l e t ; F r a n č i š k a P o g l a ­j e n l z U r i n i h s e l , 74 le t .

N O V O M E Š K I M A T I Č N I U S A D S P O R O Č A

V č a s u o d 25. J u n i j a d o 9. J u ­l i j a j e b i l o r o j e n i h 16 d e č k o v to 22 d e k l i c .

P o r o č i l i so s e : A n t o n N o v a k , č e b e l a r l z J a b l a n a , i n B a r b a r a J u r g l i č , p l e t i l j a l z M i r n e p e č i ; D r a g o s l a v S t a n č i č , o f i c i r J L A i z P o s t o j n e , l n A n a P t r k o v i č , š iv i l ja i z M e t l i k e ; F r a n c M o ž e , d e l a v e c i z G o r . K a m e n e , l n I v i ­c a R e d e k , d e l a v k a i z D o l . K a ­m e n e ; A l o j z K r a š e v e c , d e l a v e c , i n M a r i j a O p a l k , d e l a v k a , o b a l z P o d g o r e ; J o ž e L u k š i č , us luž ­benec , l n A n t o n i j a S l a n e , f r i ­z e r k a , o b a Iz S e m i č a .

U m r l i s o : J o s i p B r u n s k l , s i n k m e t o v a l c a i z B r i h o v e g a , 13 l e t ; A n g e l a G o v n i k , d e l a v k a Iz G o ­r e n j ega , 26 l e t ; A n t o n D o l m o -vič . I n v a U d i z C m e č e v a s i , 56 l e t ; I v a n S t u b l e r , k m e t o v a l e c i z J u g o v c a , 39 l e t ; A l o j z i j a M r g o ­l e , i n v a l i d , u p o k o j e n k a i z Z a ­g r a d a , 31 l e t ; R u d o l f P r a z n i k , u s l u ž b e n e c l z G a b r i j e l , 54 l e t ; T e r e z i j a K o l , g o s p o d i n j a l z H a -r t a j e v a s i , 72 l e t ; J a n e z D r m a ž , k m e t o v a l e c i z L e d e č e v a s i , M l e t ; T e r e z i j a M e s o j e d e c , g o s p o ­d i n j a i z C e J č e v a s i , II l e t ; M a ­r i j a Z e l n i k , 6 o c . p o d p i r a n k a i z Ž a b j e v a s i , 68 l e t .

U h a m m o n d o r g e l . 11.00 Naši s k l a d a t e l j i l z p r e t e k l o s t i . 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i — inž. M a r k o B e r t o n c e l j : K r i ž a n j e g o v e d i n a G o r e n j s k e m . 14.05 G l a s b e n i o m -n i b u s . 14.35 P e s m i ir . p l e s i J u ­g o s l o v a n s k i h n a r o d o v . 15.23 T r i P a g a n i n i j e v e k a p r i c e . 17.05 A r i ­j a s k o z i s t o l e t j a . 18.45 N o v o v z n a n o s t i . 20.00 N o v o s t i i z n a š e ­ga a r h i v a z a b a v n e g l a s b e . 21.03 K o n c e r t Z a g r e b š k e f i l h a r m o ­n i j e .

T O R E K , 17. J U L I J A : 8.03 N o ­c o j se m l j e s a n j a l o . 9.45 N e h a -m a H a e r . d e l p o j e i z r a e l s k e p e s ­m i . 11.00 P a p a n d o p u l o v a s o n a ­ta m H a t z e j e v i s a m o s p e v i . 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i — inž . V i k t o r R e p a n e e k : V j u l i j u o d l o č a m o d o k o n č n o o k a k o v o s t i s e m e n ­s k e g a k r o m p i r j a . 13.30 P r i z o r i i z o p e r e » S e v i l j s k i b r i v e c « . 14.33 N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o i n p o z d r a v l j a j o . 17.03 P o p o l d n e v o r k e s t r a l n e m s t u d i u . 18.10 P o ­j e M a r i b o r s k i k o m o r n i z b o r p . v . R a j k a S l k o š k a . 19.03 G l a s b e ­n e r a z g l e d n i c e . 20.00 P o r t r e t v m i n i a t u r i . 10.10 R a d i j s k a I g r a » Z a d e v a P t o e d u s « . 11.42 M a l o I n s t r u m e n t o v — v e l i k o g l a s b e . 23.15 S l a v k o O s t e r c i n n j e g o v i

Za krajevni praznik — 13. julij — čestitajo in pozdravljajo:

KMETIJSKA ZADRUGA Ž U Ž E M B E R K

KRAJEVNI ODBOR ZB • KRAJEVNI ODBOR SZDL • KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR • OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKŠ • VAŠKI AKTIV LMS • KRAJEVNI ODBOR 7 . V V I •

KRAJEVNI ODBOR ZROP • KRAJEVNI OD­BOR RK

P r e t e k l a d v a t e d n a so v no­v o m e š k i p o r o d n i š n i c i r o d i l e : M a r i j a Z u p e v e c i z I r c e v a s i -d e k l i c o , M a j d a K l e p e c l z K o ­č e v j a — d e k l i c o , J e l k a A j d i č l z Š e n t j u r j a - d e č k a , C e n k a K a ­p l a n i z V r b o v c a — d e k l i c o , A n a Z n i d a r š i č i z Š e n t j e r n e j a — d e ­č k a , E m a N o v a k i z K o č e v j a — d e k l i c o , A n a K o m a t i z T i h o b o j a — d e k l i c o , M a r i j a M u r g e l j i z Ž a b j e v a s i — d e č k a , M a t i l d a D i -d o v l č l z D o l . T o p l i c - d e č k a , M a r i j a S l a j p a h i z S e n t l o v r e r . c a — d e k l i c o , M a r i j a K r a l j i z D o l ž a — d e č k a , Z o f l j a M e s t n i k Iz Ž u ­ž e m b e r k a — d e k l i c o , M a r i j a B e -d e n e i z S i m i h e l a — d e č k a , M a ­r i j a P u s t z G o r . L o ž i n e — de­k l i c o , Š t e f k a S p u d i č i z Reš to -v e g a — d e č k a , A n g e l c a - K i r e n i z S m a v r a — d e č k a , M a r i j a R o b e k Iz Č r n o m l j a — d e č k a , J o ž i c a S a j e z G o r . K a r t e l j e v e g a - d e ­č k a , T e r e z i j a G r u b a r i z V e l . C e r o v c a — d e č k a , J o ž i c a V e r -š č a j i z T a c n a - d e k l i c o . D r a g i c a M a t e š i č i z R e š t o v e g a - d e č k a , M i l k a D r a g a n i z B r e z j a - d e ­č k a . A m a l i j a H r a s t a r i z V e l . K a l a - d e č k a , A n a U h e m i k l z G a b e r j a - d e k l i c o , R o z a l i j a 2 n l -d a r š i č i z S v r ž a k o v — d e č k a , O l g a T k a l č i č i z D o l e n j c e v — d e k l i c o , I v a r . k a P l a v e č l z Ž a b ­j e v a s i - d e č k a , A l b i n a Z a l o k a r i z D o l . S t a r e v a s i — d e č k a , L j u d m i l a R l f e l j l z Z d i n j e v a s i

— d e k l i c o , I v a n k a M a t j a š l č Iz R a k o v c a - d e k l i c o , R o z a l i j a T u r k i z P o d g o r e - d e č k a , M a ­r i j a K l o b u č a r i z U r š n i h s e l -d e k l i c o , M i l e n a l l u d o k l i n . l z G o r . V r h p o l j a — d e k l i c o , M a ­r i j a U d o v l č z R e p č — d e k l i c o , C i r i l a P u c e l j i z D o b r u š k e v a s i — d e k l i c o . M a r i j a K n e z i z Z a ­g o r j a - d e č k a , T e r e z i j a K o s i z P o d t u r n a - d e č k a . C v e t k a Z u ­p a n č i č i z P r i m o s t k a - d e č k a , J o ž e f a F o r t u n a i z B l a t a — d e ­č k a , A n a S o t l e r i z L u ž e — d e ­k l i c o .

I Z B R E Ž I Š K E P O R O D N I Š N I C E

V p r e t e k l i h š t i r i n a j s t i h d n e h so v b r e ž i š k i p o r o d n i š n i c i r o ­d i l e : R o z a l i j a H a j š e r . i z Oš ter­c a - d e č k a , D i k a B o r j a n l z B r e ž i c - d e č k a , A n a S m u k o v i č l z T r ž i š č a - d e k l i c o , A n i c a L i ­sec l z C u n d r o v o a - d e č k a , M a ­r i j a U r b a n č Iz P r i s t a v e - d e ­č k a , B r l g i t a P r i v e j š e k i z G o r . L e p e v a s i - d e k l i c o , M a r i j a K u -nej l z J a b l a n c e - d e č k a , A n a G a l i č l z Ž e j n e g a — d e č k a , A n a O m e r z e l j i z D o l - d e č k a , M a ­t i l d a S k o f l j a n c i z K o r i t n e g a — d e k l i c o , J o ž e f a G e r m o v š e k i z B l a t n e g a — d e k l i c o , A n i c a D o ­l e n j e l z B u k o s k a - d e k l i c o , I v a n a D e b o g o v l č l z T r s t e n i k a — d e č k a , A n a P e t r i č i z L e s k o v - ' c a - d e č k a , O i g a B a h č l z V e l . M a l e n e - d e č k a , Š t e f k a K r o -š e l j i z V o l č j a — d e k l i c o , I v a n ­

k a B a r b l č i z V l d m a - K r š f c e g a -d e k l i c o , A n g e l a P e č n i k i z L i b - ' n e — d e k l i c o , A n t o n i j a C l i - n s k i le C i r r . i k a — d e k l i c o , A l o j z i j a B a j e l z G o r . O r e l - d e č k a , M l - , r l j a M i l e n k o v i č i z B r e g a n e — d e č k a , K r i s t i n a O m e r z e l j i a P e č i c - d e č k a .

V p r e t e k l i h š t i r i n a j s t i h d n e h so se p o n e s r e č i l i i r . i s k a l i p o ­m o č i v n o v o m e š k i b o l n i š n i c i : I v a n a L e v i č a r j a , s i n a u p o k o ­j e n c a i z R a č j e g a se la , Je p o d r l a v t o m o b i l i n m u p o š k o d o v a l g l a v o . M a r i j a K u l e j , h č i k m e ­t i j s k e g a z a v a r o v a n c a l z G o r . A j d o v c a , j e p a d l a s č e š n j e ta s i p o š k o d o v a l d e s n o r o k o l n p r s ­n i k o š . A n a S t a n i č , hč i posest -n i c e l z R a d n e v a s i , j e p a d l a s č e š n j e i n s i p o š k o d o v a l a d e s n o r o k o i n g l a v o . J o ž e B o ž i č e v i c , m i z a r Iz T r t b u č , s i Je p r i 6 t r o j u p o š k o d o v a l p r s t l e v e r o k e .

B R E Ž I Š K A K R O N I K A N E S R E Č

V p r e t e k l i h š t i r i n a j s t i h d n e h s o se p o n e s r e č i l i to i s k a l i p o ­m o č i v b r e ž i š k i b o l n i š n i c i : A n a Bencin, g o s p o d i n j a i z H r a s t -Ja, j e p a d l a z v o z a i n s i p o š k o ­d o v a l a d e s n o n o g o . L a d o K o -drič , š o f e r i z D o l . P i r o š i c , j e p a d e l z m o t o r j a i n d o b i l p o ­š k o d b e po g l a v i i n d e s n i r o k i . D u š a n K u n t a r i č , s i n k m e t a l z V r b o v s k e v a s i . Je p a d e l l n s i p o š k o d o v a l l e v o r o k o . Alojz V e -g e l j , m e s a r i z B o r š t a , se je p r i d e l u z a b o d e l v t r e b u h . Ivana C v e t k o v i č a , k m e t o v a l c a i z M i -h a l o v e a . Je b r c n i l k o n j , Fran­cka Hribar , g o s p o d i n j a l z B r e ­žic , j e p a d l a s k o l e s a Ir. s i p o ­š k o d o v a l a g l a v o l n d e s n o r o ­k o v r a m e n u . K a t a r i n a j a z b e c , g o s p o d i n j a i z V r a n j a . Je p a d l a n a p o t i i n s i z l o m i l a d e s n o n o g o . Ivan T u r k , m i z a r i z S e r . k o v c a , j e p a d e l n a s t o p n i ­c a h i n s i p o š k o d o v a l l e v o n o ­go. Jul i j ClzeU, k m e t o v a l e c i z D e č n l h s e l , se je z v i l a m i n a b o ­d e l v d e s n o r o k o . M i h a L lpar , s i n k m e t a l z B l a t n e g a , j e p a d e l z d r e v e s a ta s i p o š k o d o v a l d e s ­n o n o g o . Ivan Stros, z i d a r l z S v e t e g a K r i ž a , j e p a d e l z v l a k a t e r p r i t e m d o b i l n o t r a n j e po­godbe. Izidor Mežlč , s i r . d e l a v ­c a l z G r ž e č e v a s i , se j e s s r ­p o m p o r e z a ! p o d e s n i n o g i . K r i ­stina Ogorevc, hč i u p o k o j e n k e i z R a v e n , s i j e s k o s o p o š k o d o ­v a l a s t o p a l o leve n o g e . Slava Mladkovič , g o s p o d i n j a i z 2 u -p e č e v a s i , j e p a d l a p o s t o p n i ­c a h i n s i p o š k o d o v a l a d e s n o n o ­g o . Anton Planine, d e l a v e c l z D e č n i h s e l , j e p a d e l s k o l e s a i n s i p o š k o d o v a l g l a v o . Frane Z u -U č , soc . p o d p i r a n e c i z O š t e r c a , j e p a d e l n a p o t i i n s i z l o m i l l e v o r o k o . Franca B o ž i č a , d e ­lavca i z Selc, j e n e k d o n a p a d e l ter m u p r i z a d e l p o š k o d b e p o g l a v i .

O B J A V E — RAZPISI . J A V N A

L I C I T A C I J A V B R E Ž I C A H Z a v a r o v a l n i c a V l d e m - K r š k o

r a z p i s u j e j a v n o l i c i t a c i j o , k i b o 11. t. m . o b 9. u r i v p r o s t o r i h A g r o s e r v i B a B r e ž i c e , z a p r o ­d a j o o s e b n e g a a v t o m o b i l a F i a t 600 v k a r a m i b o l i r a r . e m s t a n j u .

R A Z P I S

O S N O V N E S O L E S E N T R U P E R T Š o l s k i o d b o r p r i o s n o v n i šol i

S e n t r u p e r t r a z p i s u j e m e s t o ad­ministratorja. P o g o j : a d m i n i ­

s t r a t i v n a š o l a . N a s t o p s l u ž b e j e 1. s e p t e m b r a 1962.

u č e n c i . S R E D A , 18. J U L I J A : 8.53 P i ­

s a n s v e t p r a v l j i c to z g o d b . 9.25 P o s t r u n a h to t i p k a h . 11.00 O d ­l o m k i l z o p e r e » V a š k i v e d e ž - . 11.25 Z a b a v n i k a l e i d o s k o p . 12.13 K m e t i j s k i n a s v e t i — inž . J o ž e B a b n i k : K a k o p o c e n i t i č e b e l j o p r o i z v o d n j o . 13.30 O r k e s t r a l n i o d l o m k i z o d r a . 14.35 L j u b e z e n to l j u b o s u m j e . 15.40 L l p o v š k o -v e to S k e r j a n č e v e s k l a d b e . 17.03 Š o f e r j e m n a p o t . 18.45 L j u d s k i p a r l a m e n t . 20.00 N a š v a r i e t e . 21.00 V e l i k i z a b a v n i o r k e s t r i te­g a t e d n a .

Č E T R T E K , 19. J U L I J A : 8.30 Z a b a v n i k a l e i d o s k o p . 11.08 K a j s l i š i m o v g o r a h — F n a n z L i s z t . 11.40 M e l o d i j e J o h a n n a S t r a u s s a l n F r a n z a L e N a r j a . 12.15 K m e ­t i j s k i n a s v e t i — inž . S i l v o A v -š l č : O s o r t n i h p o s k u s i h v r t n i n . 14.03 G l a s b e n i o n i r a b u s . 14.33 Naši p o s l u š a l c i č e s t i t a j o l n p o ­z d r a v l j a j o . 15.20 Naš i p e v c i n a t u j e m . 17.03 K o n c e r t p o ž e l j a h p o s l u š a l c e v . 18.10 30 m i n u t t u ­r i z m a l n m e l o d i j . 20.00 Č e t r t k o v v e č e r d o m a č i h p e s m i to n a -p e v o v . 21.00 V e č e r u m e t n i š k e b e s e d e . 23.05 Z a p l e š i m o tvvist to r o č k n ' r o t .

DOLENJSKI LIST L A S T N I K I I N I Z D A J A T E L J I : o b č i n s k i o d b o r i S Z D L B r e ž i c e , Č r n o m e l j , M e t l i k a , N o v o m e s t o , S e v n i c a , T r e b ­n j e l n V l d e m - K r š k o ter O k r a j n i o d b o r S Z D L v N o v e m m e s t u - I Z D A J A T E L J S K I S V E T : M I l a n B a š k o v i č . T o n e G o š n l k Inž. D a v o r i n G r o s , Inž. J o ž e L e g a n , F r a n c M o l a n , p r o f . E m a M u s e r , M a k s P o g a č a r , M i r a n S i m i č , p r o f . T o n e T r d a n , J a n e z V i t k o v l č ta V i k t o r Z u p a n č i č . U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R : T o n e G o š n l k ( g l a v n i to o d g o v o r n i u r e d n i k i . Mi loš J a k o p e c . D r a g o K a s t e l l c

^ l n I v a n Z o r a n . I Z H A J A v s a k č e t r t e k — P o s a m e z n a Š t e v i l k i 20 d t a a r -l e v — L e t n a n a r o č n i n a 900 d i n a r j e v , p o l l e t n a 430 d i n a r j e v ; p l a č l j i v a Je v n a p r e j . Z a I n o z e m s t v o 1800 d i ­n a r j e v — T e k o č i . r a č u n p r i podružnic i N B v N o v e m m e s t u 606-U-J-24 - N A S L O V U R E D N I Š T V A EN U P R A ­V E : N o v o m e s t o . G l a v n i t r g 1 ( v h o d l z D i l a n č e v e u l i c e ) — P o š t n i p r e d a l 33 - T E L E F O N š t e v . 127 - R o k o p i s o v i n f o t o g r a f i ' n e v r a č a m o — T I S K A : Č a s o p i s n o pod je t j e

• D E L O . v L j u b l j a n i .