Doc. dr. Andraž Rangus

SOCIALNA VARNOSTObsega sisteme za zagotavljanje varnosti dohodka posameznikov in njihovih družin obnastanku posameznih socialnih primerov (npr. bolezni, brezposelnosti, starosti, invalidnosti,materinstva)

› Socialna zavarovanjaZagotavljajo dajatve v denarju in naravi s katerimi se uresničuje socialna varnostposameznikov.

SOCIALNO VARSTVO (SOCIALNE POMOČI)Socialne pomoči so dajatve v denarju ali narave tistim posameznikom in družinam, za katerese po posebnem postopku ugotovi, da pomoč potrebujejo zaradi denarne ali osebne stiske.

SOCIALNA ZAŠČITAJe najširši pojem oziroma sistem, ki obsega sisteme socialne varnosti, vključno s sistemisocialnih zavarovanj, socialnih pomoči in drugih socialnih ugodnosti (npr. stanovanjskeugodnosti, subvencije predšolskega varstva, subvencije prehrane za otroke inmladino, davčne olajšave, ipd.)

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zdravstveno zavarovanje

Zavarovanje za primer brezposelnosti

Zavarovanje za starševsko varstvo

Umestitev držav glede na tip državeblaginje (socialne države) - Gøsta Esping –Andersena

Opredelitev temeljnih pojmov› (socialna) Solidarnost› Vzajemnost› Redistribucija

Sheme na podlagi katerih se izvajapokojninsko zavarovanje

Liberalni Korporativistični Socialno-demokratski Mediteranski Vzhodno-

evropski Hibridni

VelikaBritanija Nemčija Danska Španija Poljska Nizozemska

Irska Francija Švedska Grčija Češka Norveška

ZDA Avstrija Finska Italija Madžarska

Kanada Belgija Portugalska Slovaška

Avstralija Luksemburg

Slovenija

“Age is an issue of mind over matter. If you don't mind, it doesn'tmatter.” (Mark Twain)

Umestitev držav glede na tip države blaginje (socialne države)

Vir: „What is Bismarck‘s pension trap? Allianz Global Investors, youtube.com

https://www.youtube.com/watch?v=bGReMcWVlnQ

Umestitev držav glede na tip državeblaginje (socialne države) - Gøsta Esping– Andersena

Opredelitev temeljnih pojmov

Načelo (socialne)solidarnosti

Načelo vzajemnosti Načelo

prerazdelitve Načelo

samoodgovornosti Vir: www.CoxAndForkum.com

Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ):- delojemalci: 15,5%- delodajalci: 8,85%

24,35%

Za obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS):- delojemalci: 6,36%- delodajalci: 7,09%

13,45%

Za zaposlovanje (RS):- delojemalci: 0,14%- delodajalci: 0,06%

0,20%

Za starševsko varstvo (RS):- delojemalci: 0,10%- delodajalci: 0,10%

0,20%

Skupaj:- delojemalci: 22,10%- delodajalci: 16,10%

38,20%

- Osnova navzgor ni omejena- Pravice so omejene

Pinterest

1. Z zaposlitvijo vseh brezposelnih bise zagotovilo vzdržnost pokojninskeblagajne

2. Dvig prispevne stopnjedelodajalcev bi pokril „pokojninskoluknjo“

3. Starejša delovna sila „odžiramesta“ mladim

Vir: Lee, R.&Mason, A.: Population Aging and the GenerationalEconomy, Edward Elgar Publishing Limited (UK&USA), 2011

Dohodek iz dela

Poraba

Starost

Vse vrednosti so predstavljene kot povprečje vrednosti vseh držav, v nominalni vrednosti dohodka nazaposleno osebo v starosti od 30 – 49 let

„Nagnjenost k statusu quo“Princip kognitivne lenobe –psihološki odpor, ki privede doodlašanja!

ZAKAJ NE RAZMIŠLJAMO O UPOKOJITV?!

„Vizualizacija prihodnosti“Upokojitev predstavljaoddaljen dogodek, ki ga težkovizualiziramo!

„Kratkovidnost“Večina ljudi jeusmerjenih v tukaj insedaj – užitek želimotakoj!

„Čustvena nenavezanost“Ob misli na upokojitevnimamo posebnegačustvenega odziva!

Next-big-thing.net

Inhabitat.com

Wikipedia

deuxmessieurs.com

Pinterest

* Povzeto po mag. Žiga Vižintin

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 15-64

Sto

pnja

akt

ivno

sti v

201

4, v

%

Starostne skupine

Slovenija EU28

Stopnja aktivnosti po starostnih skupinah v Sloveniji in EU, v 2014

Vir: Eurostat

Z zaposlitvijo vseh brezposelnih bi sezagotovilo vzdržnost pokojninskeblagajne

© SURS

1971 2016

2040 2060

Vir: SURS

0

5

10

15

20

25

30

35

2013 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055 2060

EU SI EU - pokojnine SI - pokojnine

Gibanje vseh izdatkov za staranje kot delež BDP v Sloveniji in EU, 2013–2060

OD

STO

TEK

(%)

Vir: European Commission, AWG,2015

Graf: Projekcija izdatkov za pokojnine v Sloveniji in v povprečju EU v % BDPO

DST

OTE

K (%

)

Vir: EK, AWG Poročilo o staranju 2015.

Vir: SHARE podatki iz 4. vala zbiranja, objava 1.1.1, ki je bila objavljena 28. marca 2013, izračun Kavaš in drugi Interdisciplinarna inmednarodna panelna baza mikropodatkov o zdravju, socio-ekonomskem položaju, družinskih in socialnih omrežjih več kot 86.000posameznikov, starejših od 50 let.

Razlogi za upokojevanje v Sloveniji, 2011

I. STEBER II. STEBER III. STEBER• Obvezno pokojninskoin invalidskozavarovanje(zaposleni,samozaposleni,kmetje, družbeniki,funkcionarji,prostovoljno vključeni).

•Poklicno (obveznododatno) pokojninskozavarovanje – težka inzdravju škodljiva dela(livarji, gasilci, policisti,piloti, železničarji,…)

•Kolektivno dodatnopokojninskozavarovanje –vplačuje delodajalecv pokojninski sklad(lahko tudi zaposleni)

• individualno dodatnopokojninskozavarovanje –vplačuje zavarovanecsam

•Vse druge oblikevarčevanja inzavarovanja –življenjska zavarovanja,depoziti na bankah,ipd.

FINANCIRANJEPOKOJNINSKE BLAGAJNE

INJAVNOFINANČNI UČINKI

Dokladni sistem (PAY AS YOU GO)› Prispevki zaposlenih (15,5%), prispevki

delodajalcev (8,85%), skupaj 24,35% NALOŽBENI SISTEM

› Vnaprej obljubljena višina pravic (definedbenefit sistemi)

› Vnaprej določena višina premije (definedcontribution sistemi)

REZERVNI DEMOGRAFSKI SKLADI› Različni viri: davki, odprodaja državnega

premoženja, določeno kot %BDP

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

700000

800000

900000

100000020

10

2015

2020

2025

2030

2035

2040

2045

2050

2055

2060

Število upkojencev in zavarovancev

število upokojencev SKUPAJ

število zavarovancev

število upokojencev SKUPAJ - REF

Število zavarovancev - ref

Vir: IER

Vir: IER

Dejanska upokojitvena starost

Višina pokojnine

Usklajevanje pokojnin

Dvig prispevne stopnjedelodajalcev bi pokril „pokojninskoluknjo“

ZPIZ-1Pravice do pokojnine: Starostna pokojnina; Invalidska pokojnina; Družinska pokojnina; Vdovska pokojnina; Delna pokojnina.

Dodatne pravice: Dodatek za pomoč in postrežbo; Invalidnina; Varstveni dodatek;Druge pravice: Odpravnina; Oskrbnina; Letni dodatek.

ZPIZ-2Pravice do pokojnine: Starostna pokojnina; Predčasna pokojnina; Invalidska pokojnina; Družinska pokojnina; Vdovska pokojnina; Delna pokojnina.Dodatek za pomoč in postrežbo;Letni dodatek

Pokojninska doba brez dokupa = obveznavključitev v obvezno PIZ + opravljanje kmetijskedejavnosti

Pokojninska doba = zavarovalna doba +posebna doba po posebnih predpisih

Zavarovalna doba = obdobje obvezne inprostovoljne vključitve v PIZ (obdobja, ko soplačani prispevki)

NI VEČ DELOVNE DOBE!

PRAVIC DO STAROSTNE POKOJNINE

ZPIZ-1 ZPIZ – 2 (2012)

Trije vstopni pogoji (36. člen):1. 58. let (M in Ž) in 40 (M) oz. 38 (Ž)let pokojninske dobe;

2. 61. (Ž) oz. 63. (M) in 20 letpokojninske dobe;

3. 63. (Ž) oz. 65. (M) in najmanj 15 letzavarovalne dobe.

Vstopni pogoj (1. odst. 27. člena):1. 60 let starosti (oba spola) in 40 letpokojninske dobe brez dokupa.

2. 65 let starosti (oba spola) innajmanj 15 let zavarovalne dobe.

Povprečna starost ob kateri je oseba – upokojenec - prvič prejela pokojnino vletu 2012

Starejša delovna sila „odžiramesta“ mladim

znižanje pogoja starosti (6 mesecev za enega otroka, 16mesecev za dva otroka, 26 mesecev za tri otroke, 36 mesecevza štiri otroke ter 48 mesecev za pet ali več otrok);

Ne pod 58 let (M) oz. 56 let (Ž) oz. 61 let (oba spola).

za 2/3 časa služenja vojaškega roka (28. člen)

Ne pod 58 let oz. 63 let.

Za delo pred 18. letom starosti (če so dopolnili 40 let p.d. brezdokupa)

Ne več kot do 58. leta (M) oz. 57. leta (Ž) oz. do 56 let (Ž) do 31. 12. 2018.

ODMERA PRAVIC

POKOJNINSKA OSNOVA x ODMERNI ODSTOTEK

=

POKOJNINA

ZPIZ-1 ZPIZ-2 (2012)

Najugodnejše zaporedno 18-letnopovprečje plač oz. zavarovalnihosnov po 1. 1. 1970 (1. in 4. odst.39. člena).

Katerokoli najugodnejšezaporedno 24-letno povprečjeplač oz. zavarovalnih osnov, po 1.1. 1970. (2. odst. 30. člena).

Država Obdobje, ki se upošteva pri izračunupokojninske osnove

Avstrija Povprečje 15 najboljših let, postopomapodaljšano na povprečje 40

najboljših let (2028)Belgija Celotno obdobje zaposlitve (max. 45 (M) in

44(Ž))Bolgarija Celotno obdobje zaposlitve (postopoma)

Češka Zadnjih 30 letDanska / (pokojnine določene v pavšalu)Finska Povprečje celotnega obdobja zaposlitve

Francija Povprečje najboljših 25 letHrvaška Celotno obdobje zaposlitve (postopoma)

Litva 30 letMadžarska Celotno obdobje zaposlitve (postopoma)

Nemčija Celotno obdobje zaposlitveNizozemska / (pokojnine določene v pavšalu)

Poljska Celotno obdobje prispevkovPortugalska Povprečje najboljših 10 plač v zadnjih 15

letihOd leta 2002 postopoma določeno celotno

obdobje zaposlitveRomunija Celotno obdobje zaposlitve (postopoma)Slovaška Celotno obdobje zaposlitve od leta

1984(postopoma)Slovenija Povprečje 18 najugodnejših zaporednih letŠpanija Povprečje zadnjih 15 letŠvedska Celotno obdobje prispevkov

Velika Britanija 44 let (M), 39 let (44 v letu 2020)(Ž)

Za 15 let dopolnjene zavarovalne dobe znaša odmerni odstotek 26%(moški) oz. 29% (ženske), za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninskedobe pa se prišteje 1,25%.

NI ZGORNJE OMEJITVE ODMERNEGA ODSTOTKA!Odmerni

odstotek (%)Odmerni

odstotek (%)Odmerni

odstotek (%)Pokojninsk

a doba moški ženske Pokojninska doba moški ženske Pokojninska

doba moški ženske

15 26 29 25 38,5 41,5 35 51 5416 27,25 30,25 26 39,75 42,75 36 52,25 55,2517 28,5 31,5 27 41 44 37 53,5 56,518 29,75 32,75 28 42,25 45,25 38 54,75 57,7519 31 34 29 43,5 46,5 39 56 5920 32,25 35,25 30 44,75 47,75 40 57,25 60,2521 33,5 36,5 31 46 4922 34,75 37,75 32 47,25 50,2523 36 39 33 48,5 51,524 37,25 40,25 34 49,75 52,75

Vir: IER

60 % rasti povprečne bruto plače in za 40% povprečne rasti cen življenjskihpotrebščin in se izvede v februarju.

NE manj kot znaša ugotovljenapolovična rast cen življenjskih potrebščin

V 2013 se izvede uskladitev v višini rastipovprečne plače v RS v 2012 (0,1%).

Višji odmerni odstotki za nadaljevanjadela po “polnih” upokojitvenih pogojih –1% za nadaljnje 3 mesece dela (4% naleto)

v obliki denarne dajatve 20 % predčasneali starostne pokojnine, če ostane vzavarovanju;

Predčasna pokojnina se zmanjšana zavsak manjkajoči mesec starosti za 0,3 %do 65. leta (1. odst. 38. člena).

Največ do 18 %.

Reforma omogoča vzdržnost sistema do leta2025

Zaustavlja nadaljnje padanje višine pokojnin

Nadaljnja reforma usmerjena v:› Sistemsko prenovitev pokojninskega zavarovanja

(točkovni sistem, NDC)› Večja povezanost višine pravic z vplačanimi prispevki› Mehanizmi avtomatičnega prilagajanja parametrov› Uvedba “vsako delo šteje” s socialno kapico› Demografski sklad› Okrepitev II. in III. stebra

Vir: www.express.co.uk

Obvezno zdravstveno zavarovanjeVključeni vsi državljani Republike Slovenije sstalnim bivališčem v Republiki Sloveniji.

Prostovoljno zdravstvenozavarovanje Dopolnilno zdravstveno zavarovanje Dodatna oz. nadstandardna

zdravstvena zavarovanja

Obsega zavarovanje za primer: bolezni in poškodbe izven dela; poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja plačilo stroškov zdravstvenih storitev (šest skupin, za prvo skupino kritje

stroškov v celoti, za ostale skupine doplačilo bolnika oziroma zavezanca):50% - 100%

nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe(običajno od 31. dneva dalje, v posebnih primerih pa od 1. dneva dalje.Višina nadomestila je 100% plače v posebnih primerih (poklicna bolezen,poškodba pri delu, presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe,krvodajalstvo, izolacija), 90% plače v primeru bolezni in 80% v primerupoškodbe, ki je nastala izven dela, nege družinskega člana in spremstva);

povračilo potnih stroškov (prevozni stroški – cena javnega prevoza ali 10%cene bencina, oboje zmanjšano za 3% minimalne plače, prehrana – 60%dnevnice, nastanitev – hotel do kategorije treh zvezdic) v zvezi z uporabozdravstvenih storitev.

NAMENJENOposameznikom, ki niso pripravljeni prevzeti

tveganja samoplačništva razlike med osnovnimzdravstvenim standardom in kritjem obveznega

zdravstvenega varstva.

Krijemo določen del stroškov priuporabi pravic obveznegazdravstvenega zavarovanja.

Doplačilo je zakonska obveznostzavezanca, da sam poravna razlikomed polno vrednostjo (standard)storitve in delom, ki ga krije obveznozdravstveno zavarovanje.

Doplačilo je odstotni delež vrednostistoritev.

Soprispevek (participacija) jepavšalni znesek ob uporabi storitve,zdravila ali pripomočka.

NINADSTANDARDNA

STORITEV!!!

Trending Med

Nadstandardno zdravstveno zavarovanje seizvajajo zavarovalnice po tržnih načelih.

Deli se na: vzporedno povečuje obstoječe pravice (npr.

podaljšano zdraviliško zdravljenje…) ali njihovstandard (npr. nadstandardni zobozdravstvenimateriali, nadstandardni ortopedski pripomočki…)in

dodatno zagotavlja nove dodatne pravice (npr.dodatni pregledi, estetski operativni posegi,nadomestila v primeru bivanja v bolnišnici…).

Deluje po naslednjih zavarovalno-tržnih načelih: možnost zavrnitve sklenitve zavarovanja; omejena zavarovalna vsota; delne omejitve kritja; predhodni zdravniški pregled…

NAMENJENOposameznikom, ki ocenjujejo, da jimstandardne pravice in storitve nezadoščajo.

Insurance Definition tips

UPRAVIČENEC

Oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnostizavarovana najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecihoziroma

Oseba mlajša od 30 let, ki je bila pred nastankombrezposelnosti zavarovana najmanj 6 mesecev vzadnjih 24 mesecih,

OB POGOJU, da so bili plačani prispevki za zavarovanjeza primer brezposelnosti

IZJEMADelovno razmerje, DD

pa ni plačal prispevkov

Prenehanje DR na podlagi pisnega sporazuma;

Redne odpovedi, ki jo je podal delavec,

Redne odpovedi iz krivdnega razloga;

Delavec odklonil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo inza nedoločen čas (poslovni razlog oz. razlog nesposobnosti);

Izredne odpovedi s strani delodajalca,

Redna odpoved iz zakonsko določenih neutemeljenih razlogov ali vnasprotju z zakonom (posebne varovane kategorije) delavec pa nizahteval sodnega varstva;

Starejši delavec dal soglasje k odpovedi PZ iz poslovnega razloga pa niimel zagotovljene pravice do denarnega nadomestila iz zavarovanja zaprimer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostnoupokojitev

Prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije vdržavnih organih (državni zbor, Vlada RS, sodišče) pa delavec niuveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.

PONOVNAUVELJAVITE

Odmera samo napodlagi nove zav.

dobe

TRAJANJE

2 meseca - mlajši od 30 let in je bilpred nastankom brezposelnostizavarovan najmanj 6 mesecev vzadnjih 24 mesecih,

3 mesece - zavarovanje od 9 mesecevdo 5 let,

6 mesecev - zavarovanje od 5 do 15let,

9 mesecev - zavarovanje od 15 do 25let,

12 mesecev - zavarovanje nad 25 let, 19 mesecev - zavarovance, starejše od

50 let in za zavarovanje nad 25 let, 25 mesecev - zavarovance, starejše od

55 let in za zavarovanje nad 25 let.

VIŠINA

- 3 mesece 80%,- naslednjih 9 mesecev 60%- po1 letu 50%

(povprečne M plače v zadnjih8 mesecih)

ne nižje od 350evrov in ne višje od892,50 evrov bruto

Namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka

in po njem.

Trajanje 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred

predvidenim datumom poroda, ki ga določiginekolog.

Pinterest

Namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z

mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.

Koriščenje dopusta Prvih 15 koledarskih dni (nadomestilo) - do šestega

meseca otrokove starosti.10 koledarskih dni

(nadomestilo)- izrabiti v strnjenem nizu po koncustarševskega dopusta, najkasneje pa do koncaprvega razreda osnovne šole otroka.

25 koledarskih dni (plačani le prispevki) - lahko izrabido tretjega leta starosti otroka.

Namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno (takoj) po

poteku materinskega dopusta – .

Koriščenje pravice

Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, poddoločenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden odstarih staršev otroka.

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta vtrajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih.Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskegadopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po iztekumaterinskega dopusta.

v času materinskega dopusta - pravica domaterinskega nadomestila

v času očetovskega dopusta - pravica doočetovskega nadomestila

v času starševskega dopusta pravica dostarševskega nadomestila

Višina za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove, za delno odsotnost - sorazmerni del. ne nižje od 55 % vrednosti minimalne plače v RS. ne višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne

plače v RS

Vrste družinskih prejemkov

starševski dodatek (mesečni prejemek, ki traja 365 dniod rojstva otroka)

pomoč ob rojstvu otroka (enkratni prejemek) otroški dodatek (mesečni prejemek – za dobo enega

leta – za otroke do 18. leta starosti) dodatek za veliko družino (enkratni letni prejemek za

družine s tremi ali več otroki) dodatek za nego otroka (mesečni prejemek, dokler

trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. oziroma 26.leta starosti)

delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečniprejemek – dokler trajajo razlogi oziroma dootrokovega 18. leta starosti)