diplomsko delo nives agi - share.upr.si · zahvala iskreno se zahvaljujem prof. doc. dr. urbanu...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program
prve stopnje Edukacijske vede
Diplomsko delo
PRIMERJAVA DRUŽINSKIH ŽIVLJENJ
ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV PREPOVEDANIH
DROG IN ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV
ALKOHOLA
Nives Agi!
Koper 2018
Mentor: doc. dr. Urban Vehovar
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem prof. doc. dr. Urbanu Vehovarju, ker me je sprejel pod svoje
mentorstvo, bil strpen in odziven ter me s svojimi nasveti vodil v pravo smer.
Zahvala gre tudi moji družini in fantu Aljažu, saj so me podpirali in verjeli vame.
Prav tako bi se rada zahvalila vsem sodelujo im v raziskavi, ker so z mano delili
svoje zgodbe ter Žanin !opi iz Društva SVIT Koper za svetovanje in pomo pri
opravljanju intervjujev.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Nives Agi", študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Edukacijske vede,
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Primerjava družinskih življenj zdravljenih
uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih uporabnikov alkohola
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
IZVLE"EK
Tema diplomskega dela se nanaša na podro je odvisnosti od prepovedanih drog in
odvisnosti od alkohola, pri emer smo primerjali kriterije odvisnosti obeh podro ij med
seboj. V nadaljevanju smo na kratko predstavili družbene razmere in z njimi povezano
problematiko prepovedanih drog ter problematiko uporabe alkohola. Navedli smo
zakonske osnove tako na podro ju prepovedanih drog kot tudi alkohola, le-te se med
seboj razlikujejo pri dolo anju legalnosti omenjenih dveh psihoaktivnih snovi.
V diplomskem delu je poudarek predvsem na družinskem okolju posameznikov,
odvisnih od prepovedanih drog, in posameznikov, odvisnih od alkohola, saj s svojo
uporabo ne škodujejo le sebi, temve tudi svojim družinskim lanom. Primerjali smo
družinske zgodovine posameznikov, odvisnih od alkohola, in posameznikov, odvisnih od
prepovedanih drog.
V nadaljevanju smo predstavili raziskovalni problem in namen, cilje ter raziskovalna
vprašanja. Odgovore smo pridobili s strukturiranimi intervjuji, ki smo jih opravljali z
uporabniki prepovedanih drog in uporabniki alkohola ter jih med seboj primerjali in
interpretirali rezultate s kodiranjem. Na koncu smo odgovorili na raziskovalna vprašanja,
ki smo si jih zadali, ter potrdili naše zastavljene cilje. Ugotovili smo, da so si družinska
življenja uporabnikov alkohola in uporabnikov prepovedanih drog med seboj podobna in
da so negativne posledice uporabe trajne ter se poznajo na razli nih življenjskih
podro jih tako uporabnikov kot njihovih družinskih lanov.
Klju#ne besede: odvisnost, prepovedane droge, alkohol, družina, zdravljenje
odvisnosti.
ABSTRACT
Comparison of family lives of treaded drug users with family lives of treated alcoholics
The topic of the degree paper refers to the field of addiction to illegal substances
and to the alcohol addiction. We have compared the criteria of one addiction to another.
Further on, we have shortly presented the social conditions and with it connected issues
of illegal substances and the problems of alcohol usage. We have stated the legal bases
not only in the field of illegal substances, but also in the field of alcohol, these two differ
from each other in the determination of legality of the two mentioned psychoactive
substances.
The emphasis is put especially on family environment of individuals who are affected
with drug dependence and are alcohol dependent, since they do not only hurt themselves
but also their family members. We have compared the history of families of individuals,
who were addicted to alcohol and individuals, who were addicted do illegal substances.
Further on, we have presented the problem of the research and the reason, goal
and research questions. We have acquired the answers with structural interviews of
users of illegal substances and alcohol. The interviews were then compared to
eachother, the results were later interpreted with coding. At the end we answered to our
research questions and confirmed our thesis goals. We have established that the family
lives of alcohol users appear similar to one another. We have also established that the
negative consequences are permanent and that they do influence the lives of users and
their family members in different ways.
Keywords: addiction, illegal substances, alcohol, family, treatment of addiction.
KAZALO
1 UVOD ....................................................................................................................1
2 ODVISNOST ..........................................................................................................3
3 PREPOVEDANE DROGE ......................................................................................5
3.1 Problematika prepovedanih drog, rekreativna uporaba in razmere v družbi ....5
3.2 Zakonske osnove na podro ju prepovedanih drog ..........................................6
3.3 Statistika uporabe prepovedanih drog v Evropi v letu 2015 .............................6
3.4 Statistika uporabe prepovedanih drog v Sloveniji v letu 2015 ..........................7
4 ALKOHOL ..............................................................................................................9
4.1 Uživanje alkoholnih pija v družbi ....................................................................9
4.2 Zakonske osnove na podro ju alkohola ..........................................................9
4.3 Evropska poro ila rabe alkohola v letu 2015 ...................................................9
4.4 Registrirana poraba alkohola v Sloveniji v letu 2015......................................10
5 UPORABNIKI PREPOVEDANIH DROG IN DRUŽINSKO ŽIVLJENJE .................12
6 ALKOHOLIZEM V DRUŽINI .................................................................................14
7 EMPIRI!NI DEL...................................................................................................17
7.1 Metodologija ..................................................................................................17
7.1.1 Raziskovalna metoda .............................................................................17
7.1.2 Vklju eni v raziskavo ..............................................................................17
7.1.3 Tehnika zbiranja podatkov .....................................................................17
7.1.4 Proces zbiranja podatkov .......................................................................17
7.1.5 Obdelava podatkov ................................................................................17
7.2 Rezultati ........................................................................................................17
8 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................21
9 VIRI IN LITERATURA ..........................................................................................25
10 PRILOGE .........................................................................................................28
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Transkripcija intervjuja .................................................................................28
Priloga 2: Transkripcija intervjuja .................................................................................38
Priloga 3: Transkripcija intervjuja .................................................................................48
Priloga 4: Transkripcija intervjuja .................................................................................59
Priloga 5: Transkripcija intervjuja .................................................................................70
Priloga 6: Transkripcija intervjuja .................................................................................78
Priloga 7: Transkripcija intervjuja .................................................................................86
Priloga 8: Transkripcija intervjuja .................................................................................93
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Kriteriji odvisnosti (Auer, 2001; Auer 2002) ............................................4
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Vsak lovek ima svojevrsten na in spoprijemanja z življenjem. Vsakodnevne težave
vsak posameznik rešuje druga e, nekateri se odlo ijo za kratkotrajno rešitev, tj. uporabo
razli nih psihoaktivnih substanc, za katere so zna ilne spremembe zaznavanja, po utja
in vedenja. Tako alkohol kot prepovedane droge spadajo med psihoaktivne substance,
ki omogo ajo odtujitev od realnega razmišljanja in vsakodnevnih tegob, kar pa je eden
izmed glavnih razlogov za uporabo. Vendar uporabniki pozabljajo, da je to le neka
trenutna rešitev z veliko negativnimi posledicami. Potrebno se je zavedati, da tudi zgolj
ob asna uporaba alkohola in prepovedanih drog ni neškodljiva in brez posledic, saj se
lahko prav tako razvije odvisnost. Uporaba prepovedanih drog in alkohola je kljub
opozarjanju na negativne posledice vsesplošno razširjena. Vpliv ima tako na
posameznika, ki je odvisen, kot tudi na njegove družinske lane.
Družina je prva skupnost, v katero se rodimo, in prav zaradi tega pomembno vpliva
na razvoj in nadaljnje življenje posameznikov. Tako družinska problematika kot moteni
medosebni odnosi so klju nega pomena pri razvoju odvisnosti od razli nih substanc.
Pogosto so krive predvsem travme in stiske, ki jih otrok doživlja v družinskem okolju in
ima tako potrebo po lajšanju teh stisk z uporabo psihoaktivnih substanc. Seveda so pa
tudi izjeme, ko so posamezniki iz radovednosti in rekreacijske uporabe postali odvisni od
prepovedanih drog oz. alkohola in s tem povzro ili nešteto težav sebi in svojim bližnjim.
Poznamo torej odvisnost od alkohola in odvisnost od prepovedanih drog in za obe
odvisnosti je potrebno zdravljenje. Težav z odvisnostjo nimajo samo uporabniki, ampak
na nek na in tudi njihovi svojci, saj se zaradi družinskih vezi na eloma ne morejo
odmakniti od uporabnika in mu želijo stati ob strani. Tako prepovedane droge kot tudi
alkohol lahko vodijo v razpad družine. Obe odvisnosti sta za posameznike škodljivi in sta
glede na negativne posledice, ki jih prinašata, med seboj primerljivi, kar pa ne velja za
snovi, ki ju povzro ata. Pitje alkohola se zdi v primerjavi z uživanjem prepovedanih drog
v družbi veliko bolj sprejemljivo že zaradi same legalnosti alkohola v primerjavi s
prepovedanimi drogami. Glede na Zakon o omejevanju porabe alkohola si lahko vsak,
ki je starejši od 18 let, brez težav kupi alkoholno pija o v baru oz. trgovini, posedovanje
s prepovedanimi drogami pa je glede na Zakon o proizvodnji in prometu (ZPPPD, 1999)
s prepovedanimi drogami prepovedano, temu pa sledi denarna kazen ali celo zapor.
Odvisnost je pri posameznikih težko odpravljiva, saj uporabnik ne bi bil odvisen, e
bi lahko sam odnehal. Tistim, ki se sami odlo ijo prenehati, to pogosto uspe le za kratek
as, potem pa zaradi odtegnitvene krize in predvidljivih zapletov zopet za nejo z uporabo
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
2
substance. V tem primeru je izredno pomembna kombinacija zdravljenja odvisnosti in
ustvene opore. Družina odvisnika ne sme zahtevati takojšnjega prenehanja uživanja,
ampak lahko za za etek predlaga zdravljenje in nudi oporo, obenem pa morajo svojci
vztrajati pri tem, da odvisna oseba ve, da odvisnosti ne bodo tolerirali (Furman Bajc idr.,
2014).
Naš raziskovalni problem se nanaša na družinsko življenje uporabnikov alkohola in
uporabnikov prepovedanih drog in njihova družinska življenja. Želeli smo prikazati
negativne posledice uporabe na uporabnika in na njegove družinske lane. Ne glede na
to, da so alkohol in prepovedane droge razli no tretirani tako v širši družbi kot v
zakonskih dolo bah, je uporaba obeh nevarna in z njo tvegamo razvoj odvisnosti ter
razkroja lastne družine. Med glavne cilje diplomskega dela spada raziskovanje in
primerjanje dogajanja in posledic v družinah, kjer je prisoten zdravljen uporabnik
prepovedanih drog in zdravljen uporabnik alkohola. Vzorec intervjuvanih je premajhen,
da bi ga lahko posploševali na širšo populacijo, zato smo naše ugotovitve primerjali z že
obstoje imi.
Pri raziskovanju smo si zastavili raziskovalna vprašanja, in sicer:
! Ali se je med intervjuvanci pojavljalo ve agresivnega vedenja v družinah, kjer je
bil prisoten odvisnik od alkohola, kot v družinah, kjer je bil prisoten odvisnik od
prepovedanih drog?
! Ali je bilo med intervjuvanci zdravljenje odvisnosti od alkohola ve krat neuspešno
v primerjavi z zdravljenjem odvisnosti od prepovedanih drog?
! Ali je bilo med intervjuvanci ve odvzemov otrok s strani CSD v družinah, kjer je
bil prisoten odvisnik od prepovedanih drog, kot v družinah, kjer je bil prisoten
odvisnik od alkohola?
! Ali so imeli intervjuvanci, ki so bili odvisni od prepovedanih drog, ve težav s
policijo kot intervjuvanci, ki so bili odvisni od alkohola?
! Ali je ve partnerjev intervjuvancev, ki so bili odvisni od prepovedanih drog,
uporabljalo prepovedane droge kot je partnerjev odvisnih od alkohola uporabljalo
alkohol?
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
3
2 ODVISNOST
Odvisnost oz. problemati na raba prepovedanih drog ima resne fizi ne, psihi ne in
socialne posledice. Vzro ni dejavniki, ki povzro ajo odvisnost, so kombinacija lovekovih
bioloških in psihi nih lastnosti, socialnih dejavnikov in farmakodinamskih lastnosti drog.
Ve kot je prisotnih dejavnikov tveganja, bolj globlja je odvisnost, izražanje le-teh pa se
razlikuje od odvisnika do odvisnika (Auer, 2001). Odvisnost od alkohola je prav tako
dolgotrajna in huda bolezen. Zelo dolgo namre traja, da se je bolnik sploh zaveda in se
za ne z njo spopadati (Auer, 2002).
Ramovš (1986) opredeljuje odvisnost od alkohola kot bolezen, ki povzro a psihi no
in telesno odvisnost. Razboršek in Krištof (1988) dopolnjujeta to definicijo še z
negativnimi posledicami prekomernega pitja na razli na življenjska podro ja, kot je
telesno in duševno zdravje, socialni odnosi (družina in širša družba) ter ekonomsko
stanje posameznika. Lang (1982) predpostavlja, da prekomerno pitje alkohola izhaja iz
kratkoro nih pozitivnih psiholoških u inkov alkohola, zaradi katerih posameznik
stopnjuje uporabo. Ob pitju alkohola se lahko pojavi anksioznost, ki jo posameznik želi
zmanjšati s pitjem alkohola. Posledica tega je za aran krog neustreznega reševanja
težav in zatiranja anksioznega vedenja z alkoholom. Odvisnost od alkohola je veliko ve ,
kot le fizi na odvisnost in psihološki beg. Nastane namre kot posledica socialnih
odnosov, ki mo no vplivajo na stigmatizacijo takega vedenja.
Odvisnost od prepovedanih drog povzro a spremembe psihi nega ali fizi nega
stanja organizma, ki posledi no nastane zaradi prekomerne uporabe prepovedanih drog.
Uporaba vpliva na loveško vedenje v tej smeri, da je uporabnik prisiljen kontinuirano
uporabljati prepovedano drogo z namenom doseganja njenega psihi nega u inka
(Hotujac, 1993, v Pozai", 1993). Psihi no odvisnost teže prepoznamo, saj gre za
kombinacijo notranjih duševnih stisk in številnih psihi nih stresov. Nasprotno pa pri fizi ni
odvisnosti telo uporabnika potrebuje drogo za normalno delovanje in vzpostavljanje
notranjega ravnovesja (Ber i , Tušak in Karpljuk, 2003).
Auer v svojih dveh delih navaja kriterije odvisnosti od prepovedanih drog in kriterije
odvisnosti od alkohola, ki so predstavljeni v Preglednici 1.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
4
Preglednica 1: Kriteriji odvisnosti (Auer, 2001; Auer 2002)
Kriteriji odvisnosti od prepovedanih
drog (Auer, 2001)
Kriteriji odvisnosti od alkohola
(Auer, 2002)
Pojav odtegnitvene (abstinen ne) krize,
e organizem ostane brez droge.
Mo na želja oz. ob utek prisile po
uživanju alkohola.
Rast tolerance – za doseganje želenega
u inka so potrebne edalje ve je koli ine
droge.
Zmanjšana možnost nadzora vedenja,
povezanega z uživanjem alkohola.
Okupiranost z drogo. Odtegnitvena kriza ob prenehanju pitja;
potenje, tresenje rok, notranja napetost,
tesnobnost.
Trajna želja, da bi z jemanjem prenehal –
vendar neuspešna.
Toleranca na u inke alkohola.
Pomembno popuš anje v šolskih,
družinskih poklicnih in socialnih
dejavnostih.
Preokupacija z rabo alkohola.
Nadaljevanje jemanja kljub velikim
telesnim ali življenjskim težavam zaradi
tega.
Trajna raba alkohola kljub škodljivim
posledicam.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
5
3 PREPOVEDANE DROGE
3.1 Problematika prepovedanih drog, rekreativna uporaba in razmere v
družbi
Mihevc in Vrli (2016) navajata, da današnjo družbo zaznamujejo hitre spremembe,
ki prinašajo vse ve je ob utke negotovosti ter pritiske pri iskanju svojega lastnega
prostora in s tem posledi no manj varnosti. Nekateri posamezniki se slabo spoprijemajo
s prehitrim tempom današnje družbe, zato se lahko pojavi destruktivna uporaba drog.
Na drugi strani pa imamo posameznike, ki prepovedane droge uporabljajo rekreativno,
z manjšimi koli inami, namen le-teh pa je predvsem užitek in sprostitev.
Rekreativna uporaba drog nastaja v specifi nih družbenih okoliš inah, zna ilnosti
le-teh pa so (Dekleva, 1999):
! razdiranje tradicionalnih moralnih avtoritet,
! vplivi globalizacijskih procesov na podro je mednarodne komunikacije,
! poudarjanje potrošništva,
! spremembe na podro ju zaposlitvenih karier, obdobij zaposlenosti in
nezaposlenosti, velika pomembnost ve kratnih prekvalifikacij med
posameznikovim delovnim obdobjem,
! pospešen tempo življenja in s tem preoblikovanje odnosov med razredi in
spoloma.
Uporaba prepovedanih drog, kot sta heroin in kokain, je ozna ena kot kaoti na oz.
destruktivna uporaba in zagotovo vodi v odvisnost (Sande, 2004). Prav ni nedolžna pa
ni niti rekreativna uporaba drog, ki je postala del zahodne kulture in predstavlja zabavo,
užitek in ugodje, saj lahko prav tako vodi v ezmerno uporabo in navsezadnje v odvisnost
(Mihevc in Vrli , 2016).
Na splošno se problematika prepovedanih drog pojavlja v vseh družbah in se bo
pojavljala v ve ji ali manjši meri tudi v prihodnosti. Splošne družbene razmere,
gospodarski položaj, politi na ureditev, vrsta prevladujo e religije in drugi globalni
družbeni dejavniki statisti no nimajo zaviralnega u inka proti pridelavi, trgovini in
uživanju drog (Kandu , 1997). Tovrstna problematika zahteva celosten pristop in
razumevanje z vidika razli nih socialnih položajev, kot so revš ina, zapostavljenost,
brezposelnost, brezdomstvo in socialna izklju enost. Izboljšani socialni položaji
posameznikov krepijo zaš ito pred uporabo prepovedanih drog (Ministrstvo za zdravje,
2007).
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
6
3.2 Zakonske osnove na podro#ju prepovedanih drog
V Sloveniji so bili leta 1999 in 2000 sprejeti trije zakoni s podro ja prepovedanih
drog, in sicer Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD, 1999),
ki dolo a vsako samostojno dejavnost, povezano s podro jem prepovedanih drog kot
kaznivo, Zakon o prepre evanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev
prepovedanih drog (ZPUPD, 1999), ki dolo a ukrepe, katerih namen je zmanjšati
uporabo in povpraševanje po prepovedanih drogah, ter Zakon o predhodnih sestavinah
za prepovedane droge (ZPSPD, 2000), s katerim so, preden je prenehal veljati, urejali
nadzor nad snovmi, ki bi lahko bile predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog.
Prav tako so prepovedane droge omenjene v Kazenskem zakoniku RS (KZ-1,
2008), in sicer v dveh lenih. 186. len (Neupravi ena proizvodnja in promet s
prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za
izdelavo prepovedanih drog) navaja zaporno kazen od enega do desetih letih zaradi
neupravi ene proizvodnje, predelovanja, prodajanja, ponujanja in drugih dejavnosti,
povezanih s substancami, ki so opredeljene kot prepovedane droge. Najhujša oblika
storitve kaznivega dejanja v povezavi s prepovedanimi drogami je opredeljena v tretjem
odstavku tega lena, kjer je navedeno, da se s kaznijo od pet do petnajst let kaznuje
osebe, ki se združijo v hudodelsko združbo z namenom izvrševanja tovrstnih kaznivih
dejanj. 187. len (Omogo anje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v
športu) navaja zaporno kazen od šestih mesecev do osmih let zaradi napeljevanja k
uživanju prepovedanih drog ter omogo anja prostorov za uporabo prepovedanih drog.
Dejanja prepovedanih drog, ki so izvedena v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah, se
kaznujejo z enim do osem let zaporne kazni (KZ-1, 2008).
3.3 Statistika uporabe prepovedanih drog v Evropi v letu 2015
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je izdal Evropsko
poro ilo o drogah 2016 za leto 2015. Raziskave, ki jih izvaja center EMCDDA (2016),
zajemajo standardno populacijo, in sicer starostni skupini 15#64 let (vsi odrasli) in 15#34
let (mlajši odrasli). Statisti ni podatki kažejo, da je prepovedano drogo v zadnjem letu
uporabilo vsaj 22 milijonov odraslih Evropejcev. Vsaj enkrat v življenju pa je prepovedano
drogo uporabilo 83 milijonov, kar predstavlja skoraj etrtino odraslega prebivalstva
Evrope. Prihaja tudi do regionalnih razlik v vzorcih uporabe prepovedanih drog, in sicer
je v državah zahodne in južne Evrope vse ve ja uporaba kokaina, v severni in vzhodni
Evropi pa je izrazitejša uporaba amfetaminov. Poro ilo omenja povratek droge MDMA,
to so praški, kristali in tablete z velikim odmerkom, ki je priljubljen tako pri dolgotrajnih
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
7
uporabnikih kot tudi pri novi generaciji mladih uporabnikov. V zadnjem letu je MDMA
uporabilo približno 2,1 milijona mladih odraslih (15#34 let). Prav tako so v porastu nove
psihoaktivne snovi in posledi no je u inkovito in hitro odzivanje velik izziv. Najdene snovi
so v ve ini zelo strupene, tveganja za zdravje pa ve inoma neznana. Na podro ju
kriminala pa je na prvem mestu konoplja, ki je postala glavni vir prihodka za organizirani
kriminal. Kazniva dejanja, povezana s konopljo, predstavljajo kar tri etrtine vseh
kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami (Evropski center za spremljanje
drog in zasvojenosti z drogami, 2016).
Preverili smo tudi rezultate raziskave ESPAD (The European School Survey Project
on Alcohol and Other Drugs), ki poteka že od leta 1995 in raziskuje podro je odvisnosti
in uporabo psihoaktivnih snovi in alkohola. V raziskavo so vklju eni dijaki iz 35 evropskih
držav, ki so v letu raziskave dopolnili 16 let. Od vseh sodelujo ih je prepovedano drogo
vsaj enkrat v življenju poizkusilo 18 %, 2 % pa je takšnih, ki so poleg marihuane poizkusili
še katero drugo prepovedano drogo. Ugotovili smo, da je marihuana v primerjavi z
ostalimi prepovedanimi drogami (kokain, amfetamini, ekstazi itd.) veliko bolj dostopna.
Prav tako je najpogosteje uporabljena prepovedana droga, uporablja jo namre 16 %
dijakov, v ve ini jo bolj uporablja moški spol. Opažen pa je tudi porast novih psihoaktivnih
snovi, povpre je uporabe je zaenkrat 4 %. Uporaba prepovedanih drog od 2003 ne
naraš a, a vseeno ostaja na zelo visoki ravni (ESPAD, 2016).
3.4 Statistika uporabe prepovedanih drog v Sloveniji v letu 2015
Nacionalni inštitut za javno zdravstvo je izdal Nacionalno poro ilo 2016 o stanju na
podro ju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji (NIJZ, 2016a). Podatki kažejo, da se
je med uporabniki programov zmanjševanja škode v letu 2015 povišala raba vseh
prepovedanih drog, v najvišji meri konoplja. Najbolj razširjena je uporaba amfetaminov
(24,7 %), ekstazija (24,2 %) in novih psihoaktivnih snovi (14,2 %). Substitucijsko
zdravljenje je glede na število vklju enih posameznikov doseglo vrh leta 2010 (3526),
število pa se je z leti postopoma zniževalo in je leta 2015 doseglo številko 3261. Poro ilo
je zabeležilo tudi smrti, povezane z uporabo prepovedanih drog, in sicer jih je bilo 32, od
tega 28 moških in štiri ženske. Najve smrti je povzro il heroin (15), takoj za njim pa
zastrupitev z metadonom (7). Število neposrednih smrti zaradi zastrupitve s
prepovedanimi drogami (namernih, nenamernih ali neznanega namena) se z leti
postopoma zmanjšuje.
Spremljanje podatkov v obdobju zadnjih desetih let kaže, da odvisniki umirajo vse
starejši. S problematiko prepovedanih drog se ukvarjajo tudi centri za socialno delo in
Slovenska policija. Glede na podatke centri za socialno delo tovrstne problematike ne
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
8
obravnavajo pogosto. Med leti 2009 in 2015 je število obravnav na letni ravni nihalo od
201 do 365, v letu poprej jih je bilo 298. Slovenska policija beleži najve prekrškov in
kaznivih dejanj, povezanih s konopljo, sledijo ji heroin, amfetamini in kokain (NIJZ,
2016a).
Za Slovenijo raziskava ESPAD kaže, da je 26 % dijakov vsaj enkrat v življenju
poizkusilo prepovedano drogo. Med drugim spadamo med države z visoko dostopnostjo
in uporabo marihuane. Glede na ESPAD-povpre je je dostopnost ostalih prepovedanih
drog, kot so ekstazi, kokain, amfetamini, metamfetamini in krek, v Sloveniji višja. Tudi
slovensko povpre je uporabe novih psihoaktivnih snovi se po asi bliža povpre ju, ki ga
omenja ESPAD, in sicer 3 % (ESPAD 4 %), kar je glede na nevarnost in nepoznavanje
u inkov tovrstnih prepovedanih drog zaskrbljujo e (ESPAD, 2016).
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
9
4 ALKOHOL
4.1 Uživanje alkoholnih pija# v družbi
Može (2015) ugotavlja, da so obi aji pitja alkohola v družbi tako razširjeni, da je
alkohol prisoten pri ve ini družabnih priložnostih. Z njim praznujemo rojstne dneve,
pijemo ob pogrebih, ponovnih snidenjih, poleti za ohladitev in pozimi, da nas pogreje. S
pitjem alkohola ob razli nih priložnostih popustijo zavore, navezovanje stikov z ljudmi je
lažje, posledi no se ljudje tudi sprostijo.
Današnja moderna industrijska družba zaradi svojih zna ilnosti vpliva na razvoj
škodljive rabe alkohola in odvisnost. Delovno okolje s specializirano delitvijo dela,
omejene možnosti vpliva ve ine, spremembe družinskih vrednot, brezposelnost,
nezmožnost obvladovanja vsakdanjega življenjskih zahtev – vse to so dejavniki tveganja
za zlorabo alkohola, ki lahko vodijo v odvisnost. Nekatere kulture so glede na rabo
abstinen ne, kot npr. islamske, budisti ne in hindujske, vendar smo ljudje na splošno
izredno tolerantni do alkohola. Poleg tega smo dnevno tar a raznih reklamnih oglasov,
ki oglašujejo alkoholne pija e z namenom spodbujanja pitja, zavedanje o škodljivih
posledicah pa je zaskrbljujo e (Auer, 2002).
Uživanje alkohola povzro a 7 % vseh bolezni in prezgodnjih smrti in je s tem eden
glavnih javnozdravstvenih problemov v EU. Uživanje velikih koli in alkohola povzro a
odvisnost, vendar lahko tudi samo zmerno pitje pove a tveganje bolezni srca, jeter in
rakava obolenja (Komisija evropskih skupnosti, 2006).
4.2 Zakonske osnove na podro#ju alkohola
V Sloveniji je uveljavljen Zakon o omejevanju porabe alkohola, ki glede na dolo be
prepoveduje prodajo alkoholnih pija mladoletnim, osebam, ki že kažejo znake opitosti,
ter osebam, za katere se upravi eno domneva, da bodo alkoholne pija e posredovale
mladoletnim (ZOPA, 2003).
4.3 Evropska poro#ila rabe alkohola v letu 2015
Poro ilo za leto 2015, ki ga je izdal EUROCARE European Alcohol Policy Alliance,
predstavlja trende rabe alkohola, z alkoholom povezane škodljive posledice, alkoholne
politike na podro ju cenovne in nakupne dostopnosti, pregled marketinških omejitev,
prakse ozna evanja in smernice glede tveganega pitja alkohola. Podatki kažejo, da se
je poraba alkohola med leti 1990 in 2010 v 28 lanicah EU (ter Norveški in Švici)
zmanjšala za 12,4 %. Avtorji poro ila zmanjševanje porabe povezujejo z upadom porabe
v južni Evropi, poleg tega pa je upad tudi v srednjeevropskih in zahodnoevropskih
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
10
državah. Glede na porabo alkohola Evropa še vedno ostaja na prvem mestu v
svetovnem povpre ju, in sicer z 10,9 L istega alkohola letno na posameznika.
Zaskrbljujo podatek je, da v enem letu zaradi alkohola umre okoli 138 tiso ljudi, in sicer
zaradi razli nih bolezni in tudi prometnih nesre . Ciroza jeter je ena izmed najpogostejših
bolezni, ki se pojavlja zaradi pitja alkohola # Slovenija spada med pet držav z najvišjo
stopnjo pojavnosti omenjene bolezni v Evropi (European Alcohol Policy Alliance, 2016).
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da je Slovenija na vrhu
evropskega povpre ja glede na obseg posledic škodljive rabe alkohola. Beleži se vsaj
ena smrt na vsakih 11 ur. Skupaj z najpogostejšo boleznijo jeter, ki povzro a najve
smrti, so tu še duševne in vedenjske motnje (Lovren i in Lovren i , 2013).
Rezultati raziskave ESPAD kažejo, da je v vseh državah, razen na Islandiji (35 %),
vsaj 50 % udeležencev v raziskavi poizkusilo alkohol vsaj enkrat v življenju, skoraj
polovica (47 %) pri 13 ali še mlajših letih. Prav tako rezultati kažejo visoko dostopnost
alkohola v ve ini držav, najbolj (90 %) v Gr iji, na Danskem in !eškem. Redukcija
uporabe alkohola se je od za etka raziskave do leta 2015 pojavila na Finskem, Islandiji,
Norveškem in Švedskem. Delež porabe alkohola se je od leta 1995 do 2015 zmanjšal,
in sicer iz 89 % na 81 % (ESPAD, 2016).
4.4 Registrirana poraba alkohola v Sloveniji v letu 2015
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2015 kažejo povišano porabo
alkohola v primerjavi z letom poprej, tj. 11,5 litra istega alkohola na prebivalca Slovenije,
starejšega od 15 let. Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je
poraba istega alkohola na posameznika pri nas višja v primerjavi z evropsko regijo SZO
in EU. Poleg tega ugotavljajo, da ima država od prodaje alkohola manj koristi zaradi
posledic popitega alkohola, ki povzro ajo finan no škodo (NIJZ, 2016b).
Lovre i (2017) opozarja na dostopnost alkohola v Sloveniji, liberalen odnos do
alkohola in njegove uporabe v javnosti. Slovenija je zaradi navedenega po porabi
alkohola in posledicah škodljive rabe na samem vrhu med EU lanicami: »Kljub
preteklem ugodnem trendu upadanja registrirane porabe alkohola v Sloveniji, bi tudi po
najbolj optimisti nih napovedih in projekcijah SZO Slovenija v prihodnosti lahko še vedno
imela skrb zbujajo o visoko porabo alkohola na prebivalca«.(Lovren i , 2017).
ESPAD med drugim Slovenijo uvrš a med države, kjer je dostopnost alkohola lahka.
Delež sodelujo ih v raziskavi, ki so vsaj enkrat v življenju poizkusili alkohol, se je od leta
1995 do 2015 povišal. Povpre je pitja alkohola v vsem življenju in zadnjih 30 dneh je v
Sloveniji prav tako višje od evropskega (ESPAD, 2016).
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
11
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
12
5 UPORABNIKI PREPOVEDANIH DROG IN DRUŽINSKO
ŽIVLJENJE
Družinski lani imajo pomembno vlogo pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja pri
posamezniku, s tem imajo vpliv tudi na razvoj odvisnosti od prepovedanih drog.
Funkcionalna družina že od za etka otroku privzgoji vrednote, kot so odkritost,
poštenost, zdrav na in življenja itd. Vseeno pa se lahko zgodi, da posameznik, etudi
prihaja iz funkcionalne družine, poseže po prepovedanih drogah. Adolescenca je lahko
namre zelo ob utljivo obdobje za nekatere posameznike, saj tu vrstniki nadomestijo
družino kot vzor in predstavijo nove vrednote. Mladostnik je lahko v tem obdobju
zmeden, saj pride do prepletanja razli nih interesov in obveznosti do šole, družine in
vrstnikov. Kako bo mladostnik reagiral na razli ne situacije, pa je odvisno od vrednot in
pravilnih odlo itev, ki jih je do sedaj pridobival (Kastelic in Mikulan, 2004).
Milivojevi" (2013) ugotavlja, da je ve ina oseb, odvisnih od prepovedanih drog,
droge za ela uporabljati v obdobju mladostništva, ko so na nek na in že bili samostojni,
po drugi strani pa še vedno odvisni od staršev. Posledi no se mladostnikova uporaba
prepovedanih drog kaže kot družinski problem, prav zato je pomembno tudi sodelovanje
staršev pri procesu zdravljenja odvisnosti.
Khantzian in Albanese (2010) sta razvila teorijo odvisnosti kot samoedukacije in
ugotavljata, da se posamezniki, ki so ranljivi, zate ejo k prepovedanim drogam zaradi
spoznanja, da jim uporaba omogo a rešitev težav, etudi kratkoro no. Posamezniki, ki
so v življenju izkusili hude travme, imajo pove ano možnost razvoja odvisnosti od
prepovedanih drog.
Uporabniki prepovedanih drog, ki si želijo stabilizirati svoje življenje, se soo ajo s
številnimi izzivi, vklju no z dostopom do zdravljenja od drog, zmanjšanjem uporabe drog
in socialno reintegracijo. Tisti uporabniki, ki imajo otroke, predstavljajo posebno
podskupino. Poleg skrbi, povezanih z uporabo prepovedanih drog na splošno, imajo tudi
dodatne potrebe, kot je varstvo otrok med njihovim zdravljenjem in pomo pri vprašanjih
v povezavi s starševstvom. Pravica, da otroci odraš ajo v svoji družini, je lahko v
tovrstnih primerih ogrožena, saj jih lahko na podlagi ocene okolja, v katerem živijo, centri
za socialno delo staršem odvzamejo. Problem staršev odvisnikov je, da je
zadovoljevanje potreb po drogi na prvem mestu, zato so v ve ini primerov nezmožni
vzgajati, nuditi zaš ito ter skrbeti za zdravje in finan no podporo svojih otrok (EMCDDA,
2012).
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
13
Otroci odvisnih od prepovedanih drog imajo pogosto ob utek krivde, posledi no ima
to vpliv tudi na njihovo samospoštovanje, ob tem pa so zmedeni zaradi nedoslednih
reakcij svojih staršev. V nekaterih primerih so takšni otroci presenetljivo uspešni v šoli,
ker jim to predstavlja edino okolje, v katerem se lahko dokažejo, saj doma ne dobijo
dovolj pozornosti. Otroci, izpostavljeni prepovedanim drogam v prenatalnem obdobju, pa
imajo lahko razvojne težave, vklju no z zaostanki v razvoju in vedenjskimi motnjami
(Miller, 2000).
Raziskave kažejo, da sta v družinah zelo pogosto oba starša uporabnika
prepovedanih drog. Na to, ali bo otrok užival prepovedane droge ali ne, imajo velik vpliv
genetski dejavniki, pomembno vlogo pri tem pa igra okolje, v katerem živi. Nekatere
evropske raziskave so pokazale, da je vsaj tretjina otrok, ki je živela s starši uporabniki
prepovedanih drog, kasneje v življenju imela težave z uporabo. !eprav se starši
uporabniki še tako trudijo svoje otroke odvra ati od uporabe prepovedanih drog, so pri
tem obi ajno neuspešni. Eden izmed glavnih ciljev terapevtskih programov je prav
izboljšanje veš in vzgajanja otrok. Velikokrat pa se zgodi, da si uporabniki prepovedanih
drog ne poiš ejo pomo i zaradi strahu pred odvzemom otrok. V nekaterih primerih so ti
strahovi upravi eni, vendar se oblasti na splošno trudijo delovati v smeri nudenja
podpore staršem ter se osredoto ajo na njihovo zdravljenje odvisnosti (EMCDDA, 2012).
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
14
6 ALKOHOLIZEM V DRUŽINI
Oblikovanje osebnosti posameznika se za ne v družinskem okolju, prav tako odnos
do samega sebe. Družina ima lahko negativen ali pozitiven vpliv na podro ju alkohola,
saj raziskave kažejo, da vsaj polovica odvisnih od alkohola prihaja iz družine, kjer je eden
od staršev (v nekaterih primerih tudi oba) odvisen od alkohola (Može, 2015). Alkoholizem
se razvija prikrito in po asi ter poteka v dveh fazah: uni evanje družine in socialni propad
odvisnika od alkohola. Odnosi, okolje in dispozicije posameznika vplivajo na razvoj
alkoholizma. Odnosi v družini so temeljni okvir, od katerega so odvisni vsi drugi procesi
in odnosi v življenju, zato ima na razvoj otroka, ki odraš a v družini, kjer je prisotna
odvisnost od alkohola, to negativen vpliv (Perko, 2013).
Ko je posameznik odvisen od alkohola, je njegova pozornost usmerjena k temu, da
si priskrbi zadostno koli ino in da opravi i svojo odvisnost pred svojimi družinskimi lani.
Vsak, ki ga na kakršnikoli na in ovira pri pitju alkohola, mu predstavlja »sovražnika«,
zraven pa se stopnjujejo negativna ustva, kot so sebi nost, zamerljivost, nezanesljivost,
agresivnost itd. (Perko, 2008).
Težave, ki jih prinaša alkoholizem, se zaradi razli nih dejavnikov od družine do
družine razlikujejo. Alkoholizem namre ne prizadene samo odvisnika, temve celotno
družino, zato je pri procesu zdravljenja zelo pomembna podpora in sodelovanje s strani
svojcev. !eprav je naša družba do pitja alkohola že tradicionalno zelo tolerantna, je za
razliko do odvisnih od alkohola zelo kriti na in obtožujo a (Auer, 2002). Strokovnjaki, ki
se ukvarjajo z alkoholizmom v družinah, ugotavljajo, da je alkoholizem najve krat razlog
za razkroj družine ali zakona, vendar želijo opozoriti tudi na dejstvo, da lahko družinski
lani prispevajo k slabim navadam odvisnika od alkohola. V nekaterih primerih
posamezniki raje spregledajo prekomerno pitje alkohola pri lanu družine, kot da bi se
ukvarjali s težavo, in sicer zgolj zato, da bi držali družino skupaj. Zanikanje je glavni
problem družin, kjer je prisoten odvisnik od alkohola, saj ima negativen vpliv in
upo asnjuje proces iskanja pomo i za zdravljenje odvisnosti (Heffner, 2003).
Ameriška sociologinja Jackson (v Može, 2002) opisuje sedem stadijev razkroja
družine zaradi odvisnika od alkohola. Na samem za etku lani dajejo vtis popolne
družine in težavo alkoholizma skrivajo. Nastopi faza izolacije, kar pomeni odtujitev od
prijateljev in znancev, saj skupna druženja predstavljajo tveganja pijanskih izbruhov in s
tem izdajo skrivnosti. Naslednja stopnja je dezorganizacija družine, saj žena alkoholika
izgublja mo pri reševanju odvisnosti. Postavlja mu pogoje, vendar svojih groženj ni
zmožna uresni iti. Kasneje lahko pride tudi do reorganizacije družine, ko se žena odlo i,
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
15
da bo sama poskrbela za družino, ob tem pa pritiska na moža, naj si poiš e pomo .
Pogosto je to faza, ko se alkoholik odlo i za zdravljenje. !e se za zdravljenje ne odlo i,
manipulira z ženo, uživa alkohol še naprej in sicer vsaki , ko za uti popuš anje z njene
strani. Družine se glede na posledice neuspešnega zdravljenja ali odklanjanja
zdravljenja odzovejo razli no, pogosto sledijo razdori družin. V nekaterih primerih pa se
žene vseeno vrnejo nazaj k možu.
Rajnar (2004) omenja izraz »alkoholna družina«, kar pomeni prisotnost lana, ki je
odvisen od alkohola. Prav tako poudarja, da je to problem celotne družine in ne samo
posameznika. Pri tovrstnih družinah se pojavljata dve fazi, in sicer »suha faza« oz.
obdobje, ko je odvisni od alkohola trezen, in »mokra faza«, ki pomeni ravno nasprotno,
torej uživanje alkohola. Suha faza družini prinaša neko upanje, da je mogo e odvisnosti
konec, vendar se morajo z nastopom mokre faze vedno znova boriti s ponavljajo imi se
vzorci vedenja osebe, odvisne od alkohola. Takšne družine se smatrajo za nestabilne,
zna ilno je nihanje razpoloženj in prav zato obstaja nevarnost, da bodo tudi otroci v
takšnih družinah posnemali vzorce in tudi sami postali odvisni od alkohola.
Skupaj z alkoholizmom se v družinah lahko pojavi nasilno vedenje, na katerega
imajo poleg osebnostnih motenj vpliv tudi psihodinamski dejavniki, kot sta npr. reakcija
na o itke in zavedanje krivde (Auer, 2002). Glede na raziskave je sicer tovrstna oblika
nasilja v manjšini (približno 20 odstotkov), vendar povzro a travmati no izkušnjo in
navsezadnje psihi ni zlom družinskih lanov, ki to doživljajo. Ko se pojavi nasilje v
družinskem okolju, bi se moralo ukrepati takoj, saj je odvisnika potrebno vklju iti v proces
zdravljenja in družinskim lanom ponuditi zaš ito in psihološko pomo . Odvisniki od
alkohola se razlikujejo po tem, da so nekateri nasilni tudi brez alkohola in so že v osnovi
mnenja, da imajo pravico fizi no obra unavati s svojimi družinskimi lani, spet drugi pa
svoja agresivna dejanja obžalujejo, ko so trezni (Furman Bajc idr., 2014).
Perko (2013) navaja, da otroci staršev odvisnikov od alkohola nadaljujejo krog
alkoholizma v družini. !etudi je lovek sam odlo ilni vzrok za razvoj odvisnosti,
strokovnjaki že vrsto let skušajo dokazati povezavo med dednimi dejavniki in razvojem
odvisnosti od alkohola. Nekateri menijo, da nagnjenost k odvisnosti ni prirojena, ampak
se bolj pojavlja v okoljih, kjer se pitje alkohola spodbuja.
Zgoraj navedeni podatki in ugotovitve kažejo, da je alkoholizem družbeni problem,
ki vodi družino v disfunkcionalnost. Glede na to, da je alkohol v Sloveniji legalen, je
bistvenega pomena ozaveš anje o škodljivih posledicah. Bajt, Ho evar, Jeri ek
Klanš ek, Lovre i , Radoš Krnel in Tan i Grum (2013) omenjajo še druge na ine, ki bi
lahko pripomogli k reševanju problematike alkoholizma v Sloveniji, in sicer strožje kazni
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
16
za vožnjo pod vplivom alkohola, omejeno dostopnost alkoholnih pija , prepovedano
oglaševanje alkoholnih pija , bolj dostopno in u inkovito zdravljenje z manj stigmatizacije
in podpora države nevladnih organizacij, ki delujejo na podro ju reševanja posledic
alkohola.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
17
7 EMPIRI"NI DEL
7.1 Metodologija
7.1.1 Raziskovalna metoda
Uporabili smo kvalitativno raziskavo, deskriptivno metodo empiri nega
pedagoškega raziskovanja.
7.1.2 Vklju eni v raziskavo
V raziskavi so sodelovali lani društva SVIT Koper (zdravljeni uporabniki
prepovedanih drog) in znanci (zdravljeni uporabniki alkohola), katerih imena smo
pridobili neformalno, preko mrež poznanstev.
7.1.3 Tehnika zbiranja podatkov
Podatke smo zbirali s pomo jo strukturiranega intervjuja.
7.1.4 Proces zbiranja podatkov
Septembra 2017 smo navezali stik z društvom SVIT. Z direktorico društva smo se
dogovorili za izvedbo intervjujev, ko bo teoreti en del diplomskega dela kon an. Vsi
intervjuvanci, ki so zdravljeni uporabniki prepovedanih drog, so iz omenjenega društva.
Intervjuvanci zdravljeni uporabniki alkohola pa so osebe, ki jih osebno poznam, oz. jih
poznajo moji sorodniki. Z vsakim posebej sem se dogovorila za izvedbo intervjuja in
dolo ila kraj ter as. Vsem intervjuvancem sem predstavila tematiko diplomskega dela
in cilje ter jim zagotovila anonimnost in varovanje podatkov. Intervjuji so potekali od
meseca januarja do meseca junija leta 2018.
7.1.5 Obdelava podatkov
Iz odgovorov intervjuvancev smo pripravili gosti zapis, kjer smo dolo ili enote
kodiranja in ugotovitve zapisali v nadaljevanju.
7.2 Rezultati
V empiri nemu delu diplomskega dela smo prikazali odgovore, ki smo jih pridobili z
opravljanjem intervjujev. Opravili smo osem intervjujev, od tega štiri z zdravljenimi
uporabniki alkohola in štiri z zdravljenimi uporabniki prepovedanih drog. V nadaljevanju
so intervjuvanci ozna eni s številkami od 1 do 4 (po vrsti, kot so intervjuji razporejeni v
prilogah). Ozna eni so z (d), e so zdravljeni uporabniki prepovedanih drog, in z (a), e
so zdravljeni uporabniki alkohola.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
18
Ugotovili smo, da so vsi (d) intervjuvanci prepovedano drogo prvi preizkusili pri zelo
mladih letih. Št. 1 (d) jo je že v osnovni šoli pri 13-ih letih, vsi ostali pa pri 15-ih letih. Za
vse je bila prva prepovedana droga marihuana. Do prepovedanih drog so vsi prišli preko
prijateljev, oz. so jih dobili v družbi, kasneje pa so jih za eli tudi sami preprodajati. Prav
tako se je pri intervjuvancih koli ina uporabljene prepovedane droge stopnjevala do
to ke, ko je niso bili zmožni ve kontrolirati in se je razvila v odvisnost. Preprodaja
prepovedanih drog se je pri vseh za ela zaradi slabega finan nega stanja in zato, da so
je imeli nekaj tudi za lastno uporabo. Zanimalo nas je tudi podro je kriminalnih dejanj;
intervjuvanec št. 1 (d) je moral zaradi preprodaje prepovedanih drog prestajati zaporno
kazen v Italiji, št. 3 (d) je bil zasa en pri kajenju marihuane in je po enkratnem opozorilu
moral poravnati denarno kazen, št. 4 (d) pa je bil ob vozniški izpit in je prav tako moral
poravnati denarno kazen zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog. Le intervjuvanec
št. 2 (d) ni imel težav s policijo.
Pri raziskovanju družinskega življenja intervjuvancev smo ugotovili, da je imel
intervjuvanec št. 3 (d) edini sre no otroštvo brez primanjkljajev. Vsi ostali so imeli
razli ne težke družinske situacije, kot so lo itev staršev, smrt in prezaposlenost staršev,
zaradi katerih so bili bolj prepuš eni sami sebi in brez kontrole, kar je v veliki meri
dopuš alo nenadzorovano uporabo prepovedanih drog. Ugotovili smo tudi, da so vsi
starši intervjuvancev bili proti prepovedanim drogam, o e intervjuvanca št. 4 (d) pa je bil
zdravljen uporabnik alkohola. Starši so za odvisnost izvedeli na dva razli na na ina, in
sicer je intervjuvanec št. 3 (d) priznal odvisnost staršem sam, medtem ko so pri ostalih
intervjuvancih starši izvedeli za odvisnost zaradi najdbe prepovedanih drog oz.
pripomo kov za uporabo. Poleg primarnega družinskega življenja pa nas je zanimalo
tudi družinsko življenje intervjuvancev s partnerji in otroci. Intervjuvanec št. 2 (d) je edini,
ki je brez otrok, in to tudi obžaluje. Intervjuvanca št. 1 (d) in 2 (d) sta imela partnerici, ki
sta bili prav tako odvisni od prepovedanih drog. Intervjuvanec št. 3 (d) je imel partnerico,
ki je bila proti prepovedanim drogam in ga je zaradi njih tudi zapustila. Niti enemu od
intervjuvancev ni uspelo obdržati otrok. Pri intervjuvancu št. 1 (d) je prišlo do odvzema
otroka s strani Centra za socialno delo zaradi neugodnih družinskih razmer (tu je bila
tudi partnerica odvisna od kokaina). Intervjuvanec št. 3 (d) otroka ni priznal, tako da sta
še zdaj brez stikov. Intervjuvanec št. 4 (d) ima stike ob asno, kot se dogovorita s
partnerico. Raziskovali smo tudi agresivnost v družinah in ugotovili, da noben izmed njih
ni bil fizi no ali verbalno nasilen do svojih družinskih lanov. Ob asno je prišlo do manjših
sporov in obra unov v družbi, ko se je bilo treba potegniti za katerega izmed prijatelja,
vendar ni hujšega.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
19
Na koncu smo ugotavljali še, ali je bilo zdravljenje odvisnosti samostojna odlo itev
intervjuvancev in ali je bilo zdravljenje sploh uspešno. Povprašali smo jih tudi o
zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog kot tabu temi ter kako jo primerjajo z
odvisnostjo od alkohola. Vsi intervjuvanci so se za zdravljenje odvisnosti odlo ili sami, k
odlo itvi pa so pripomogli tudi nasveti in pomo družinskih lanov. Odlo ili so se za
razli ne oblike zdravljenja, in sicer sta bila št. 1 (d) in št. 3 (d) v komuni, vendar je bilo
zdravljenje pri št. 1 (d) neuspešno. Slednji je potem poizkusil še z metadonsko terapijo,
ki je bila tako zanj kot za št. 2 (d) uspešna. Št. 4 (d) je omenil skupinske in individualne
terapije. Vsi so našli tudi aktivnosti, s katerimi so se zamotili, najpogosteje omenjajo
šport. Zdravljenje je bilo torej za vse intervjuvance na koncu uspešno. Nobenemu
odvisnost od prepovedanih drog ne predstavlja tabu teme, saj želijo s svojimi slabimi
izkušnjami opozarjati na negativne posledice uporabe prepovedanih drog. Odvisnost od
alkohola primerjajo z odvisnostjo od prepovedanih drog in so v ve ini proti
prekomernemu pitju alkohola, saj so mnenja, da se lahko slabo kon a # tako kot pri
prepovedanih drogah.
Pri intervjuvancih, ki so bili odvisni od alkohola, smo ugotovili, da so trije alkohol
poizkusili pri 15-ih letih, le eden od njih malo kasneje, pri 17-ih letih (št. 3 (a)). Vsi so
alkohol najpogosteje dobili v gostilnah, imeli pa so ga tudi doma. Prav tako so vsi
odgovorili enako za stopnjevanje koli ine popitega alkohola. Potrebovali so vedno ve ,
da so dosegli enak u inek kot na za etku. Na finan nem podro ju je bilo pri vseh
intervjuvancih mogo e zaznati težave. Pri št. 1 (a) se je odvisnost pojavila zaradi izgube
službe in posledi no pomanjkanja denarja. Št. 2 (a) in 3 (a) sta bila že od prej v finan ni
stiski in sta jo z odvisnostjo še poslabšala, št. 4 (a) pa je imel veliko prihodkov zaradi
dobrega položaja v službi, a je denar porabil za preživljanje družine in za alkohol, zaradi
esar so se finan ne težave pojavile tudi pri njemu. Težave s policijo je imel le
intervjuvanec št. 3 (a) zaradi hujšega spora, ostali pa ni .
Zanimalo nas je družinsko življenje intervjuvancev in ugotovili smo, da je bil eden
izmed njih v dobrih odnosih s starši # št. 2 (a), vsi ostali pa so imeli razli ne težke
družinske situacije, med drugim sta št. 3 (a) in 4 (a) omenjala o etovo odvisnost od
alkohola. Intervjuvanec št. 4 (a) je stike z o etom zaradi odvisnosti prekinil in je moral v
rejniško družino, št. 3 (a) pa je moral prenašati o etovo psihi no nasilje zaradi življenja
pod isto streho. Starši so za odvisnost intervjuvancev izvedeli tako, da je odvisni lan
družine to sam priznal, pa tudi z opazovanjem razvoja odvisnosti (prekomerno pitje pred
njimi). Le pri št. 4 (a) je prišlo do tega, da sta starša umrla, preden se je odvisnost sploh
za ela. Pri raziskovanju družinske situacije intervjuvancev z njihovo lastno družino smo
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
20
ugotovili, da imajo vsi otroke. Vsi intervjuvanci so želeli nastalo situacijo odvisnosti pred
njimi prikrivati, a je iz odgovorov razvidno, da to ni bilo mogo e, saj so se spori zaradi
alkohola dogajali tudi v doma em okolju, kjer so bili prisotni otroci. Intervjuvanec št. 4 (a)
se je lo il dvakrat, vsi ostali pa so uspeli prebroditi težave in so s partnerjem ostali skupaj.
Intervjuvanec št. 4 (a) je v drugem zakonu imel partnerico, ki je prav tako imela težave s
prekomernim pitjem alkohola. To je edini primer med intervjuvanci (a), da je tudi partner
imel enake težave z odvisnostjo. Agresivnost se je pojavila pri vseh intervjuvancih,
najpogosteje psihi na v obliki nasilne verbalne komunikacije, pri št. 2 (a), 3 (a) in 4 (a)
pa je prišlo tudi do fizi nega nasilja.
Zdravljenje je bilo neuspešno le pri intervjuvancu št. 4 (a), vsi drugi so uspešno
premagali odvisnost. Intervjuvanci so bili deležni razli nih terapij, št. 2 (a), 3 (a) in 4 (a)
pa so se vklju ili tudi v bolnišni no zdravljenje. Št. 2 (a) se je med drugim vklju il tudi v
društvo anonimnih alkoholikov. Vsi razen intervjuvanca št. 4 (a) so našli nove aktivnosti,
s katerimi so zamenjali svoje pivske navade, le št. 4 (a) omenja, da ga ni ni zanimalo.
Pri zadnjem vprašanju, ki smo ga zastavili, smo ugotovili, da samo za št. 1 (a) in št.
2 (a) tema o odvisnosti od alkohola ni tabu, ostala dva pa se zaradi obsojanja drugih ljudi
raje ne izpostavljata. Odpor do alkohola imata št. 2 (a) in 3 (a) in ga zato ne pijeta. Št. 1
(a) se ne zdi ni narobe, e je alkohol prisoten v zmernih koli inah, a ga vseeno ne pije.
Št. 4 (a), ki se ni uspešno ozdravil, nima ni proti alkoholu, saj je mnenja, da je za
odvisnost kriv sam in ne alkohol. Pije ga vseeno, a ne prekomerno.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
21
8 SKLEPNE UGOTOVITVE
V teoreti nem delu diplomskega dela smo ugotavljali, kakšen je vpliv odvisnosti od
prepovedanih drog in odvisnosti od alkohola na posameznikovo življenje in na njegove
družinske lane. Negativne posledice se kažejo na razli nih življenjskih podro jih, kot je
finan no podro je (pojavi se vedno ve težav z denarjem zaradi zapravljanja za
substanco, od katere so odvisni, izgube službe), socialno podro je (prizadeta so
partnerska, družbena in družinska razmerja) ter zdravstveno stanje odvisnega (pojavijo
se lahko bolezni, duševne motnje). V asih pride tudi do kriminalnih dejanj, saj si morajo
uporabniki zagotoviti zadostno koli ino substance, od katere so odvisni, in so pripravljeni
prekora iti marsikatero mejo moralnega vedenja.
Kriteriji, ki dolo ajo odvisnost od prepovedanih drog in odvisnost od alkohola, so
med seboj primerljivi. Tako pri alkoholu kot pri prepovedanih drogah se zaradi
nadaljevanja uporabe pojavi abstinen na kriza, rast tolerance, preokupacija s substanco
in neprestano iskanje substance, neuspešna želja po prenehanju, popuš anje na
razli nih podro jih življenja ter nadaljevanje uporabe kljub zavedanju o škodljivih
posledicah. Omenjene kriterije je predstavil Auer (2001; 2002), zasledili pa smo jih tudi
med odgovori intervjuvancev.
Glede na uporabo prepovedanih drog razlikujemo kaoti no in rekreativno uporabo.
Kaoti na uporaba zagotovo vodi v odvisnost in je ozna ena kot destruktivna, rekreativna
uporaba pa predstavlja kratkotrajno obliko sprostitve in naj ne bi vodila v odvisnost. Med
odgovori, ki smo jih pridobili v intervjujih, je bilo mogo e pri ve ini intervjuvancev zaznati
rekreativno uporabo prepovedanih drog kot primarno in kasnejši preobrat v kaoti no
uporabo ter posledi no odvisnost. Poleg prepovedanih drog je tu tudi alkohol, s katerim
ni prav ni druga e. Alkohol je dostopen in v naši družbi v veliki meri toleriran, zato tako
s prekomernim, kot tudi z ob asnim pitjem alkohola tvegamo razvoj odvisnosti od
alkohola.
Zakoni, ki so bili v Sloveniji sprejeti na podro ju prepovedanih drog, zelo o itno
dolo ajo, da je kakršnokoli dejanje (razen samega uživanja), povezano s prepovedanimi
drogami oz. snovmi, ki bi lahko bile predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog,
kaznivo. !e primerjamo zapisano z Zakonom o omejevanju porabe alkohola, je alkohol
dostopen vsaki polnoletni osebi, razen tistim, za katere obstaja upravi en sum, da bi ga
lahko posredovali naprej mladoletnim osebam. Tako zakonske dolo be kot družba so
bolj tolerantni do alkohola, eprav so posledice uporabe alkohola primerljive s
posledicami uporabe prepovedanih drog. Vendar ne glede na dolo ene zakone in
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
22
tolerantnost oz. netolerantnost alkohola in prepovedanih drog analize številnih raziskav
kažejo zaskrbljujo e posledice in precejšnjo uporabo obeh.
V diplomskem delu smo predstavili rezultate razli nih raziskav. Evropsko poro ilo o
drogah 2016 za leto 2015 (EMCDDA, 2016) omenja 88 milijonov odraslega prebivalstva
v Evropi, ki je vsaj enkrat v življenju uporabilo prepovedano drogo. Ugotovili smo tudi, da
prihaja do razlik pri uporabi razli nih vrst prepovedanih drog glede na geografska
obmo ja. Slovenija kot srednjeevropska država predstavlja pomembno državo za pretok
prepovedanih drog po celi Evropi. Raziskava ESPAD (2016), v kateri sodelujejo dijaki
srednjih šol 35 evropskih držav, kaže, da je 18 % dijakov poizkusilo prepovedano drogo
vsaj enkrat v življenju, najpogostejša je marihuana. Med intervjuvanci, ki so bili odvisni
od prepovedanih drog, se je marihuana prav tako pojavila kot prva prepovedana droga,
ki so jo preizkusili. Obe raziskavi omenjata porast novih psihoaktivnih snovi, ki so za
loveka še posebej nevarne, saj so u inki in tveganje za zdravje neznani. Za Slovenijo
kaže Nacionalno poro ilo 2016 o stanju na podro ju prepovedanih drog (NIJZ, 2016a)
povišanje uporabe marihuane in tudi drugih prepovedanih drog. Tudi ESPAD (2016)
kaže visoko dostopnost in povišano uporabo marihuane in glede na evropsko povpre je
tudi drugih prepovedanih drog. Evropsko poro ilo EUROCARE za leto 2015 prikazuje,
da se je poraba alkohola od leta 1990 do 2010 zmanjšala za približno 12 %. Kljub
zmanjšanju pa Evropa ostaja na prvem mestu glede na svetovno povpre je, in sicer z
10,9 litra porabe istega alkohola na posameznika (European alcohol Policy Alliance,
2016). Tudi ESPAD raziskava (2016) beleži zmanjšan delež porabe alkohola od leta
1995 do 2015, in sicer iz 89 % na 81 %. V Sloveniji pa se je poraba povišala, zato je tudi
poraba istega alkohola na odraslega loveka pri nas višja od evropskega povpre ja
(NIJZ, 2016b).
Osrednja tema se nanaša na družinsko življenje oseb, ki so postale odvisne od
alkohola oz. prepovedanih drog. Odvisnost je problem celotne družine, saj so družinski
lani tako ali druga e povezani z odvisno osebo. Ugotovili smo, da se uporaba
omenjenih substanc pogosto pojavi zaradi nefunkcionalnosti družine, velikokrat pa je
vzrok tudi to, da so starši odvisni in se to posredno prenese na otroka. Prav tako smo
prišli do spoznanja, da sta v družinah, kjer je prisotna odvisnost od prepovedanih drog,
pogosto odvisna oba starša, v družinah, kjer je prisotna odvisnost od alkohola, pa samo
eden od njih. Družina ima zelo pomembno vlogo pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja
pri posamezniku, kar posledi no vpliva na razvoj samodestruktivnega vedenja. Lahko pa
potrdimo, da ni pravila, saj ima lahko nešteto dejavnikov vpliv na to, ali bo posameznik
za el uporabljati prepovedane droge oz. alkohol in razvil odvisnost. Med intervjuvanci so
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
23
se pojavljale tako funkcionalne kot nefunkcionalne družine, in vendar so vsi od njih
postali odvisni. Ponekod imajo na primarno uporabo vpliv sovrstniki in pomemben vpliv
sovrstnikov v mladostništvu, želja po eksperimentiranju, želja po odtujitvi od realnega
razmišljanja ter mnogo drugih težav, s katerimi se posameznik soo a.
Ob opravljanju intervjujev smo si zastavili pet raziskovalnih vprašanj. Pri prvem
vprašanju nas je zanimalo, ali se je pojavljalo ve agresivnega vedenja v družinah, kjer
je bil prisoten alkohol, kot v družinah, kjer so bile prisotne prepovedane droge. Prvo
raziskovalno vprašanje potrjujemo, saj je bilo ve agresivnega vedenja med zdravljenimi
uporabniki alkohola, tako psihi nega kot fizi nega. Pri drugem raziskovalnem vprašanju
nas je zanimalo, ali je bilo zdravljenje med intervjuvanci ve krat neuspešno pri odvisnih
od alkohola kot pri odvisnih od prepovedanih drog. To vprašanje potrjujemo, saj so se
vsi intervjuvanci, odvisni od prepovedanih drog, uspešno ozdravili, pri intervjuvancih, ki
so bili odvisni od alkohola, pa do tega ni prišlo. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali
je bilo med intervjuvanci ve odvzemov otrok Centra za socialno delo pri osebah,
odvisnih od prepovedanih drog, kot pri osebah, odvisnih od alkohola. To vprašanje prav
tako potrjujemo, saj do odvzema otrok pri intervjuvancih, odvisnih od alkohola, ni prišlo,
pri intervjuvancih, odvisnih od prepovedanih drog, pa ja. Pri etrtem raziskovalnem
vprašanju nas je zanimalo, ali so imeli intervjuvanci, odvisni od prepovedanih drog, ve
težav s policijo kot odvisni od alkohola in tudi to vprašanje potrjujemo. Pri zdravljenih
uporabnikih alkohola je do težav prišlo samo pri enem intervjuvancu, pri zdravljenih
uporabnikih prepovedanih drog pa pri treh. Pri zadnjem, petem raziskovalnem vprašanju
nas je zanimalo, ali je bilo pri intervjuvancih, ki so bili odvisni od prepovedanih drog, ve
partnerjev, ki so prav tako uporabljali prepovedane droge, kot pri intervjuvancih, ki so
uporabljali alkohol (partnerji so uporabljali alkohol), in tudi to vprašanje potrjujemo. Med
intervjuvanci, ki so bili odvisni od alkohola, je samo pri enem prišlo do tega, da je imela
ena izmed partneric tudi težave z alkoholom, medtem ko je bilo med intervjuvanci, ki so
uporabljali prepovedane droge, to bolj pogosto.
Uporaba prepovedanih drog in alkohola zaznamujeta razli na življenjska podro ja.
!eprav uporabnik s prekomerno uporabo primarno škoduje sam sebi, posredno težave
prenaša tudi na ostale družinske lane. Odvisnost je zaradi psihi nih in fizi nih u inkov
alkohola in prepovedanih drog težko premagati, med drugim je poleg mo i in volje zelo
pomemba družinska podpora, vendar imajo tudi družinski lani svojo mejo potrpežljivosti
in lahko ne glede na družinske vezi odvisnega lana zapustijo. Na podlagi rezultatov, ki
smo jih pridobili z opravljanjem intervjujev, smo ugotovili, da je zdravljenim uporabnikom
alkohola in zdravljenim uporabnikom prepovedanih drog skupno reševanje težav z
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
24
uporabo alkohola ali prepovedanih drog. V ve ini so se soo ali z razli nimi družinskimi
situacijami in z mnogimi drugimi osebnimi težavami. Podobnost obeh družinskih življenj
je tudi negativen vpliv na ostale družinske lane in tako je med uporabniki prihajalo do
odvzemov otrok, lo itve partnerjev, sporov z družinskimi lani, agresivnega vedenja,
finan nih težav ipd. Težave so se pojavljale tako pri primarnih družinah (o e in mama),
kot pri sekundarnih (partner in otroci). Glavna razlika, ki smo jo opazili, je ta, da je v
družinah, kjer je prisoten uporabnik prepovedanih drog, pogosto tudi njihov partner
uporabnik prepovedanih drog. Tako obstaja ve ja možnost za odvzem oz. premestitev
njihovega lastnega otroka v rejniško družino, saj je tovrstno okolje zanj nefunkcionalno
in nevarno. !eprav gre za ve jo in pomembno razliko med družinami, je vsaka prisotnost
odvisnosti v družini (tudi samo enega lana) težava, katere rešitev je dolgotrajna in
negativno zaznamuje celotno družino.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
25
9 VIRI IN LITERATURA
Auer, V. (2001). Droge in odvisnost. Ormož: Samozaložba Ibidem.
Auer, V. (2002). Pretrmast, da bi pil: alkohol, škodljiva raba in odvisnost. Ljutomer:
Samozaložba Ibidem.
Bajt, M., Ho evar, T., Jeri ek Klanš ek, H., Lovre i , B., Radoš Krnel, S. in Tan i Grum,
A. (2013). Alkohol v Sloveniji: trendi v na inu pitja, zdravstvene posledice
škodljivega pitja, menjava akterjev in predlogi ukrepov za u inkovitejšo alkoholno
politiko. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
Ber i , H., Tušak, M. in Karpljuk, D. (2003). Šport, droge in zdravje odvisnikov. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Dekleva, B. (1999). Rekreativna uporaba drog. Pridobljeno: 18. 6. 2017,
http://www.pef.uni-lj.si/~dekleva/SocPat/Rekreativna%20uporaba%20drog.pdf.
European alcohol Policy Alliance. (2016). European report on alcohol policy: A review.
Pridobljeno 19. 7. 2017, http://allcatsrgrey.org.uk/wp/download/law/ERAH-2017-
final-1.pdf.
European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction - EMCDDA. (2012).
Pregnancy, childcare and the family: Key issues for Europe's responce to drugs.
Pridobljeno 28. 11. 2017, http://www.emcdda.europa.eu/system/files/publications/
671/TDSI12001ENC_396469.PDF.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami - EMCDDA. (2016).
Evropsko poro ilo o drogah 2016: trendi in razvoj. Pridobljeno 21. 6. 2017,
http://www.emcdda.europa.eu/system/files/publications/2637/TDAT16001SLN.pdf.
Furman Bajc, V., Gorše Goli, A., Pišl, A., Purnat, Z., Rahne Otorepec, I., Radovanovi ,
M., Rus Makovec, M. in Tabakovi , K. (2014). Zgodbe upanja: primeri celostnega
zdravljenja odvisnosti. Ljubljana: eBesede.
Heffner, C. (2003). Alcoholism and its effect on the family. AllPsych.com. Pridobljeno 5.
11. 2017, https://allpsych.com/journal/alcoholism/.
Kandu , Z. (1997). Problemi v zvezi z uživanjem mamil: kriminološke, kazenskopravne
in kriminalno-politi ne perspektive. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 48(2),
157–170. Pridobljeno 18. 6. 2017, https://www.policija.si/images/stories/Publikacije
/RKK/PDF/1997/02/RKK1997-02_ZoranKanduc_ProblemiZUzivanjemMamil.pdf.
Kastelic, A. in Mikulan, M. (2004). Mladostnik in droga. Ljubljana: Prohealth.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
26
Kazenski zakonik - KZ-1. (2008). Uradni list RS, št. 50/12 – uradno pre iš eno besedilo,
6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17.
Khantzian, J. E. in Albanese, J. M. (2010). Understanding Addiction As Self Medication:
Finding Hope Behind the Pain. Bali Nagar, New Delhi: Good Times BooksPvt.
Komisija evropskih skupnosti. (2006). Strategija EU za podporo državam lanicam pri
zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola. Pridobljeno 21. 9. 2017, http://eur-
lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52006DC0625&from=EN.
Lang, B. (1982). Psihoterapija i terapijska zajednica alkoholi ara. Zagreb: Jumena –
jugoslovenska medicinska naklada.
Lovre i , B. (2017). Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je v letu 2015 pove ala
in ostaja z javnozdravstvenega vidika še vedno previsoka. Pridobljeno 20. 6. 2017,
http://www.nijz.si/sl/registrirana-poraba-alkohola-v-sloveniji-se-je-v-letu-2015-
povecala-in-ostaja-z-javnozdravstvenega.
Lovren i , B. in Lovren i , M. (2013). Poraba alkohola in pivske navade v obdobju
2000!2010: primerjava med EU in Slovenijo. Pridobljeno 20. 4. 2018,
https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2013-05_brezoglasov/70.
Mihevc, A. in Vrli , L. (2016). Drogartova kolumna: Uporaba drog … nekaj obi ajnega.
Delo.si. Pridobljeno 18. 6. 2017, http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/drogartova-
kolumna-uporaba-drog-kot-nekaj-obicajnega.html.
Milivojevi", Z. (2013). Igre, ki jih igrajo narkomani. Ljubljana: Modrijan.
Miller, K. (2000). Otroci v stiski. Ljubljana: Educy.
Ministrstvo za zdravje. (2007). Problematika prepovedanih drog v Sloveniji in evropski
skupnosti. Pridobljeno 19. 6. 2017, http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/page
uploads/mz_dokumenti/mz_dokumenti_2007/prepovedane_droge_in_alkohol/probl
ematika_prepovedanih_drog_v_Sloveniji_in_EU.pdf.
Može, A. (2015). Odvisnost od alkohola. Razvoj in zdravljenje. Idrija: Založba Bogataj.
Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ. (2016a). Stanje na podro ju prepovedanih
drog v Sloveniji 2016. Pridobljeno 21. 6. 2017, http://www.nijz.si/sites/www.nijz.
si/files/publikacijedatoteke/stanje_na_podrocju_prepovedanih_drog_v_sloveniji_20
16.pdf.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
27
Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ. (2016b). Registrirana poraba alkohola v
Sloveniji. Pridobljeno 20. 6. 2017, http://www.nijz.si/sl/registrirana-poraba-alkohola-
v-sloveniji-se-je-v-letu-2015-povecala-in-ostaja-z-javnozdravstvenega.
Perko, A. (2008). Družina na križpotju: sodobni pristop k urejanju ljudi v stiski. Ljubljana:
Zavod Mitikas 2008.
Perko, A. (2013). Pijan od življenja, Premagati alkohol in spet zaživeti. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Pozai", V. (ur.) (1993). Droga: od bezna"e do nade. Zagreb: Filozofsko-teološki institut
Družbe Isusove, Center za biuetiku.
Rajnar, G. (2004). Odvisnost od alkohola in KZA: priložnost za nov za etek. Socialno
delo, 43(5/6), 327–330. Pridobljeno 28. 3. 2018, https://www.dlib.si/stream/URN:
NBN:SI:DOC-C11LEPM5/fac18297-af28-4937-8797-c630fde2027a/PDF.
Ramovš, J. (1986). Alkoholno omamljen: Je a alkoholizma v družini in pot iz nje. Celje:
Mohorjeva družba.
Razboršek, V. in Krištof, M. (1988). Kaj vem o alkoholizmu in drugih zasvojenostih.
Ljubljana: Delavska enotnost.
Sande, M. (2004). Uporaba drog v družbi tveganj: vpliv varovalnih dejavnikov in
dejavnikov tveganja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs – ESPAD. (2016).
ESPAD Report 2015: Results from the European School Survey Project on Alcohol
and Other Drugs. Pridobljeno 20. 6. 2017, http://www.espad.org/sites/espad.org/
files/TD0116475ENN.pdf.
Zakon o omejevanju porabe alkohola - ZOPA. (2003). Uradni list RS, št. 15/03 in 27/17.
Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge - ZPSPD. (2000). Uradni list RS,
št. 110/03 – uradno pre iš eno besedilo, 47/04 – ZdZPZ in 60/07 – ZPVZPSPD.
Zakon o prepre evanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev
prepovedanih drog - ZPUPD. (1999). Uradni list RS, št. 98/99 in 2/04 – ZPNNVSM.
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami - ZPPPD. (1999). Uradni list
RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrI-A in 47/04 – ZdZPZ.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
28
10 PRILOGE
Priloga 1: Transkripcija intervjuja
1. Kdaj si se prvi sre al s prepovedano drogo?
Najprej sem se v 7. razredu osnovne šole sre al z alkoholom, vendar je to kmalu
postalo dolgo asno in tako sva skupaj z bratom v 8. razredu prvi poizkusila marihuano.
Z družbo smo najprej kadili marihuano in potem smo za eli uporabljati »tripe«, to je LSD.
Uporabljali smo tudi ekstazi, speed in kokain. Veliko smo zahajali v Ambasado Gavioli,
tako da je bila to obvezna oprema. Na nek na in sem se hotel dokazati pred drugimi.
Pred bratom, ker je bil starejši, in pred družbo, da bi me sprejeli. Nisem hotel biti edini,
ki ni užival drog in alkohola.
2. Kako pa si prišel do prepovedanih drog? Kje si jih dobil?
Ekstazi tablete sem preprodajal, ve inoma pa sem drogo dobil od svojih »dilerjev«.
3. Se je koli ina prepovedanih drog s asoma stopnjevala?
Seveda. To je bilo najprej samo med vikendi, ko smo zahajali v klube. Kasneje je
prišlo do tega, da sem ekstazi jemal prakti no vsak dan. To sem delal nekaj asa in
postal zaradi uporabe ekstazija isto depresiven. Iskreno sploh nisem vedel, kaj naj sam
s seboj. Tako sem zaradi tega za el uporabljati heroin. Ljudje, ki so ga jemali, so rekli,
da ne utiš ni , ko si zadet. Nisem želel ve utiti tiste žalosti in depresije. Tudi heroin je
bil najprej samo med vikendi, seveda pa sem zelo hitro postal odvisen in ga potem
uporabljal isto vsak dan. Heroin mi je predstavil moj najboljši prijatelj, ki je umrl zaradi
predoziranja.
4. Kako pa je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z
denarjem?
Droge sem preprodajal, saj sem poznal res veliko ljudi, ki so jih uporabljali. Tako
sem si sproti služil za heroin, ki je bil kar velik strošek. Sicer sem zraven tudi veliko delal,
vendar bi bilo denarja za droge premalo, e ne bi preprodajal.
5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi prepovedanih drog?
Zaradi preprodajanja sem bil v zaporu v Italiji eno leto. Prodajal sem prepovedane
droge v Italiji, saj je tam cena višja in sem tako ve zaslužil. V zaporu sem pristal tako,
da so policisti odkrili eno od mojih »strank«. V zameno, da ni odšel v zapor, je moral
izdati, kdo mu je prodal prepovedane droge. Tako sva se enkrat zmenila za nakup in ko
sem mu prinesel, so me že akali italijanski policisti. Pred tem so me v Italiji že zasa ili
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
29
prodajati, vendar je bilo to le opozorilo. Zaradi tega zadnjega dejanja pa sem moral v
zapor za eno leto. Ko sem prišel ven, sem nadaljeval s prodajo, saj sem imel na eni
strani prijatelje, ki so potrebovali droge, na drugi pa veliko preprodajalcev in jaz sem bil
na žalost posrednik. Ni me bilo strah, da bi me ponovno zasa ili, saj sem to po el v
Sloveniji, kjer so zakoni manj strogi kot v Italiji. Po enem letu brez uporabe prepovedanih
drog v zaporu sem potem spet nadaljeval z uporabo.
6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do
prepovedanih drog.
O e je bil ve inoma odsoten zaradi dela, mama je delala kot direktorica za socialno
delo. Mama je težave iz službe prinašala domov, veliko je tudi pila alkohol, kar je sicer
razumljivo, saj je vsakodnevno reševala težave drugih ljudi. Nisem imel veliko kontrole.
Z bratom in družbo smo bili ve ali manj odsotni v šoli in smo namesto tega pili alkohol
in uporabljali prepovedane droge. Doma nisem imel veliko kontrole, kot sem že rekel, pa
sem uporabo prepovedanih drog dobro prikrival. Domov sem prihajal zadet pono i, ko
so že spali. !ez dan me dejansko ni bilo ni doma, tako tudi niso mogli vedeti, kje sem
in kaj delam. Zdaj ko pomislim za nazaj, bi lahko sicer opazili spremembe obnašanja, saj
sem bil pogosto razdražljiv in zagotovo sem imel še druge znake, ki bi lahko pomenili,
da se drogiram, ampak starši so mislili, da je to del mladostniškega obnašanja.
Starša sta bila strogo proti prepovedanim drogam, mama še posebej zaradi službe.
Ko sta izvedela za heroin, je bilo že prepozno. Tako zame, kot za mojega brata, ki je
prav tako odvisen od heroina in je trenutno na zdravljenju.
7. Kako so tvoji starši izvedeli za odvisnost in kakšen je bil odziv?
Uporabo drog sem kar nekaj asa uspešno prikrival, zato so za odvisnost izvedeli
zelo pozno. Izvedeli so na tak na in, da so našli iglo in tako so takoj vedeli, za kaj gre.
Moje mnenje je, da sta se precej slabo odzvala na vse skupaj in sta me hotela kar na
enkrat in na silo odvaditi od drog, kar je pa za odvisnika od trdih drog najhujše. Njun
na in ni bil uspešen, saj sem glede na to, da sta me vedno bolj nadzorovala, še vedno
uporabljal heroin.
8. Kako je bilo s tvojo lastno družino (partner/ica, otroci)? Opiši, kako je vse skupaj
potekalo.
Ko sem prišel iz zapora, sem imel ez dve leti prvega otroka. Mislil sem, da me bo
to malo streznilo, vendar me ni. Še najprej sem jemal heroin, eprav sem imel otroka.
Tako so najprej nad menoj obupali moji starši in potem še moja punca. Bila je proti
drogam, vendar mi je vseeno dala veliko priložnosti. Pri h erkinih osmih mesecih se je
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
30
odselila in od takrat nimam stikov ne z njo, ne s h erko. Zelo mi je žal, da se je tako
kon alo, vendar mislim, da je tako bolje za h erko. !ez eno leto sem imel še enega
otroka z drugo punco, dobil sem sina. Tudi s to partnerico se ni obneslo, saj je odvisnica
od kokaina in imava zaradi tega težave. Njena nihanja razpoloženja so precej ekstremna,
v asih je tudi agresivna do mene. Tudi drugi otrok me ni streznil, nje pa tudi ne. Ko ni
bila na kokainu, je bila živ na in razdražljiva. Sina vidim ob asno, ko se z materjo
dogovoriva in ko je ona pri volji.
Na žalost je prišlo do odvzema pri drugem otroku, saj je tudi partnerica odvisnica od
prepovedanih drog. Otroka so dodelili staršem moje bivše partnerke in trenutno urejam
zadeve za skrbništvo na CSD, ampak me zaradi moje odvisnosti ne jemljejo resno.
Mislim, da okolje, v katerem je trenutno sin, ni ugodno, saj je njegova mama brez ustev
in ima konstantno potrebo po kokainu. Sicer je trenutno na zdravljenju, vendar mislim,
da bo zelo težko prenehala z uporabo in to bo seveda škodilo mojemu otroku. !eprav
sem bil tudi jaz odvisen, mislim, da bi bolje skrbel za otroka, saj sem prenehal z uporabo
substanc in med drugim tudi metadona.
9. Si bil zaradi uporabe prepovedanih drog agresiven do svojih družinskih lanov ali
do kogarkoli drugega?
Nikoli. Mogo e sem se moral, ko smo bili s prijatelji zunaj, kdaj za koga potegniti ali
ga braniti, vendar to nikoli ni bilo zaradi drog. Tudi ko sem abstiniral, nisem imel težav z
agresivnim vedenjem.
10. Je bilo zdravljenje od odvisnosti tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo od tvojih
družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?
Odlo il sem se sicer sam, vendar moram priznati, da sem to naredil tudi zaradi svojih
staršev in otrok.
11. Kako je potekalo zdravljenje odvisnosti? Je bilo uspešno?
Zdravil sem se v komuni in zdravljenje ni bilo isto uspešno, saj sem po prihodu iz
komune vseeno še kdaj užival heroin. Ko sem prvi odšel v komuno, mi je bilo izredno
težko. Bil sem stran od svoje družine in po util sem se osamljenega, eprav sem bil
neprestano z ljudmi. Takšno zdravljenje je dolgotrajno, na za etku sem imel ob utek, da
mi bodo izredno težko izbili uporabo prepovedanih drog iz glave, vendar se je po
dolo enem asu moje razmišljanje za elo spreminjati in žal mi je, da sem po tem, ko
sem prišel ven, še kdaj užival heroin, vendar sem imel še vedno preve prijateljev in
znancev, ki so želeli, da jim droge spet prodam, tako sem se hitro spet znašel v krogu
drog. V komuni smo imeli veliko aktivnosti, s katerimi sem se zamotil in veliko strokovne
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
31
pomo i, o itno pa to ni bilo dovolj. Mogo e ne bi ve govoril o zdravljenju v komuni, saj
nisem ravno ponosen na to, kar se je zgodilo po zdravljenju. Potem ko sem še nekajkrat
uporabil heroin, sem se odlo il, da poizkusim zdravljenje z metadonom. Iz lastnih
izkušenj lahko povem, da je metadon izredno dobro nadomestilo heroina, vendar mislim,
da tudi to ni dobro za loveka. Tudi ko sem imel predpisane koli ine metadona, sem jih
s asoma za el sam zmanjševati in tako sem se potem odlo il, da bom prenehal tudi z
metadonom. Trenutno sem brez drog, ob asno spijem kakšno pivo. Veliko sem za el
kolesariti, trudim se, da bi se im bolje po util.
12. Je odvisnost od prepovedanih drog zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o
prepovedanih drogah po vsemu, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od
prepovedanih drog primerjaš z odvisnostjo od alkohola?
Veliko slabega sem preživel zaradi drog, vendar to zame ni tabu tema. Brez
problema govorim o tem, saj želim s svojimi izkušnjami ozaveš ati druge glede
negativnih posledic, ki jih prinašajo prepovedane droge. Moje mnenje o drogah je enako
kot na za etku, ko sem jih za el jemati. Še vedno mislim, da prinašajo ekstremno dobre
ob utke, ki se jih ne da nadomestiti in ti pomagajo pri pozabljanju problemov. Vendar
odvisnost od prepovedanih drog vodi v propad. Glede alkohola mislim, da je odvisnost
enako nevarna kot pri prepovedanih drogah. Mislim, da je tudi ve nasilja v družinah,
kjer je prisoten alkohol.
Najprej sem se v 7. razredu osnovne šole
sre al z alkoholom, vendar je to kmalu
postalo dolgo asno in tako sva skupaj z
bratom v 8. razredu prvi poizkusila
marihuano. Z družbo smo najprej kadili
marihuano in potem smo za eli
uporabljati »tripe«, to je LSD. Uporabljali
smo tudi ekstazi, speed in kokain. Veliko
smo zahajali v Ambasado Gavioli, tako da
je bila to obvezna oprema. Na nek na in
sem se hotel dokazati pred drugimi. Pred
bratom, ker je bil starejši, in pred družbo,
da bi me sprejeli. Nisem hotel biti edini, ki
ni užival drog in alkohola.
! najprej marihuana
! nadaljevanje z razli nimi
prepovedanimi drogami
! sprejemanje v družbi
! dokazovanje
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
32
Ekstazi tablete sem preprodajal,
ve inoma pa sem drogo dobil od svojih
»dilerjev«.
! preprodaja
Seveda. To je bilo najprej samo med
vikendi, ko smo zahajali v klube. Kasneje
je prišlo do tega, da sem ekstazi jemal
prakti no vsak dan. To sem delal nekaj
asa in postal zaradi uporabe ekstazija
isto depresiven. Iskreno sploh nisem
vedel, kaj naj sam s seboj. Tako sem
zaradi tega za el uporabljati heroin.
Ljudje, ki so ga jemali, so rekli, da ne utiš
ni , ko si zadet. Nisem želel ve utiti tiste
žalosti in depresije. Tudi heroin je bil
najprej samo med vikendi, seveda pa
sem zelo hitro postal odvisen in ga potem
uporabljal isto vsak dan. Heroin mi je
predstavil moj najboljši prijatelj, ki je umrl
zaradi predoziranja.
! stopnjevanje uporabe
! depresija
! pojav odvisnosti
Droge sem preprodajal, saj sem poznal
res veliko ljudi, ki so jih uporabljali. Tako
sem si sproti služil za heroin, ki je bil kar
velik strošek. Sicer sem zraven tudi veliko
delal, vendar bi bilo denarja za droge
premalo, e ne bi preprodajal.
! preprodaja
! veliki stroški
! premalo denarja
Zaradi preprodajanja sem bil v zaporu v
Italiji eno leto. Prodajal sem prepovedane
droge v Italiji, saj je tam cena višja in sem
tako ve zaslužil. V zaporu sem pristal
tako, da so policisti odkrili eno od mojih
»strank«. V zameno, da ni odšel v zapor,
je moral izdati, kdo mu je prodal
prepovedane droge. Tako sva se enkrat
zmenila za nakup in ko sem mu prinesel,
so me že akali italijanski policisti. Pred
! zaporna kazen
! nadaljevanje prodaje drog
! nadaljevanje uporabe drog
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
33
tem so me v Italiji že zasa ili prodajati,
vendar je bilo to le opozorilo. Zaradi tega
zadnjega dejanja pa sem moral v zapor
za eno leto. Ko sem prišel ven, sem
nadaljeval s prodajo, saj sem imel na eni
strani prijatelje, ki so potrebovali droge,
na drugi pa veliko preprodajalcev in jaz
sem bil na žalost posrednik. Ni me bilo
strah, da bi me ponovno zasa ili, saj sem
to po el v Sloveniji, kjer so zakoni manj
strogi kot v Italiji. Po enem letu brez
uporabe prepovedanih drog v zaporu sem
potem spet nadaljeval z uporabo.
O e je bil ve inoma odsoten zaradi dela,
mama je delala kot direktorica za socialno
delo. Mama je težave iz službe prinašala
domov, veliko je tudi pila alkohol, kar je
sicer razumljivo, saj je vsakodnevno
reševala težave drugih ljudi. Nisem imel
veliko kontrole. Z bratom in družbo smo
bili ve ali manj odsotni v šoli in smo
namesto tega pili alkohol in uporabljali
prepovedane droge. Doma nisem imel
veliko kontrole, kot sem že rekel, pa sem
uporabo prepovedanih drog dobro
prikrival. Domov sem prihajal zadet
pono i, ko so že spali. !ez dan me
dejansko ni bilo ni doma, tako tudi niso
mogli vedeti, kje sem in kaj delam. Zdaj
ko pomislim za nazaj, bi lahko sicer
opazili spremembe obnašanja, saj sem bil
pogosto razdražljiv in zagotovo sem imel
še druge znake, ki bi lahko pomenili, da
se drogiram, ampak starši so mislili, da je
to del mladostniškega obnašanja.
! odsotnost o eta
! prinašanje službenih težav domov
! brez kontrole
! starši proti prepovedanim drogam
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
34
Starša sta bila strogo proti prepovedanim
drogam, mama še posebej zaradi službe.
Ko sta izvedela za heroin, je bilo že
prepozno. Tako zame, kot za mojega
brata, ki je prav tako odvisen od heroina
in je trenutno na zdravljenju.
Uporabo drog sem kar nekaj asa
uspešno prikrival, tako so za odvisnost
izvedeli zelo pozno. Izvedeli so na tak
na in, da so našli iglo in tako so takoj
vedeli, za kaj gre. Moje mnenje je, da sta
se precej slabo odzvala na vse skupaj in
sta me hotela kar na enkrat in na silo
odvaditi od drog, kar je pa za odvisnika od
trdih drog najhujše. Njun na in ni bil
uspešen, saj sem glede na to, da sta me
vedno bolj nadzorovala, še vedno
uporabljal heroin.
! prikrivanje uporabe
! najdeni pripomo ki
! pove an nadzor
Ko sem prišel iz zapora sem imel ez dve
leti prvega otroka. Mislil sem, da me bo to
malo streznilo, vendar me ni. Še najprej
sem jemal heroin, eprav sem imel
otroka. Tako so najprej nad menoj obupali
moji starši in potem še moja punca. Bila
je proti drogam, vendar mi je vseeno dala
veliko priložnosti. Pri h erkinih osmih
mesecih se je odselila in od takrat nimam
stikov ne z njo, ne s h erko. Zelo mi je žal,
da se je tako kon alo, vendar mislim, da
je tako bolje za h erko. !ez eno leto sem
imel še enega otroka z drugo punco, dobil
sem sina. Tudi s to partnerico se ni
obneslo, saj je odvisnica od kokaina in
imava zaradi tega težave. Njena nihanja
razpoloženja so precej ekstremna, v asih
! po zaporni kazni prvi otrok
! prekinitev stikov s partnerko
! drugi otrok z drugo partnerko
! odvisnost partnerke od kokaina
! odvzem otroka
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
35
je tudi agresivna do mene. Tudi drugi
otrok me ni streznil, nje pa tudi ne. Ko ni
bila na kokainu, je bila živ na in
razdražljiva. Sina vidim ob asno, ko se z
materjo dogovoriva in ko je ona pri volji.
Na žalost je prišlo do odvzema pri drugem
otroku, saj je tudi partnerica odvisnica od
prepovedanih drog. Otroka so dodelili
staršem moje bivše partnerke in trenutno
urejam zadeve za skrbništvo na CSD,
ampak me zaradi moje odvisnosti ne
jemljejo resno. Mislim, da okolje, v
katerem je trenutno sin, ni ugodno, saj je
njegova mama brez ustev in ima
konstantno potrebo po kokainu. Sicer je
trenutno na zdravljenju, vendar mislim, da
bo zelo težko prenehala z uporabo in to
bo seveda škodilo mojemu otroku.
!eprav sem bil tudi jaz odvisen, mislim,
da bi bolje skrbel za otroka, saj sem
prenehal z uporabo substanc in med
drugim tudi metadona.
Nikoli. Mogo e sem se moral, ko smo bili
s prijatelji zunaj, kdaj za koga potegniti ali
ga braniti, vendar to nikoli ni bilo zaradi
drog. Tudi ko sem abstiniral, nisem imel
težav z agresivnim vedenjem.
! brez agresije v družini
! spor v družbi
Odlo il sem se sicer sam, vendar moram
priznati, da sem to naredil tudi zaradi
svojih staršev in otrok.
! samostojna odlo itev
! tudi zaradi staršev in otrok
Zdravil sem se v komuni in zdravljenje ni
bilo isto uspešno, saj sem po prihodu iz
komune vseeno še kdaj užival heroin. Ko
sem prvi odšel v komuno, mi je bilo
izredno težko. Bil sem stran od svoje
! zdravljenje v komuni
! neuspešno zdravljenje
! uporaba heroina po zdravljenju
! ob utki osamljenosti
! kot nadomestilo metadon
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
36
družine in po util sem se osamljenega,
eprav sem bil neprestano z ljudmi.
Takšno zdravljenje je dolgotrajno, na
za etku sem imel ob utek, da mi bodo
izredno težko izbili uporabo prepovedanih
drog iz glave, vendar se je po nekem asu
moje razmišljanje za elo spreminjati in
žal mi je, da sem po tem, ko sem prišel
ven, še kdaj užival heroin, vendar sem
imel še vedno preve prijateljev in
znancev, ki so želeli, da jim droge spet
prodam, tako sem se hitro spet znašel v
krogu drog. V komuni smo imeli veliko
aktivnosti, s katerimi sem se zamotil in
veliko strokovne pomo i, o itno pa to ni
bilo dovolj. Mogo e ne bi ve govoril o
zdravljenju v komuni, saj nisem ravno
ponosen na to, kar se je zgodilo po
zdravljenju. Potem, ko sem še nekajkrat
uporabil heroin, sem se odlo il, da
poizkusim zdravljenje z metadonom. Iz
lastnih izkušenj lahko povem, da je
metadon izredno dobro nadomestilo
heroina, vendar mislim, da tudi to ni dobro
za loveka. Tudi ko sem imel predpisane
koli ine metadona, sem jih s asoma
za el sam zmanjševati in tako sem se
potem odlo il, da bom prenehal tudi z
metadonom. Trenutno sem brez drog,
ob asno spijem kakšno pivo. Veliko sem
za el kolesariti, trudim se, da bi se im
bolje po util.
! nove aktivnosti, hobiji
Veliko slabega sem preživel zaradi drog,
vendar to zame ni tabu tema. Brez
problema govorim o tem, saj želim s
svojim izkušnjami ozaveš ati druge glede
! prepovedane droge niso tabu
! deljenje izkušenj
! odvisnost od alkohola tudi nevarna
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
37
negativnih posledic, ki jih prinašajo
prepovedane droge. Moje mnenje o
drogah je enako kot na za etku, ko sem
jih za el jemati. Še vedno mislim, da
prinašajo ekstremno dobre ob utke, ki se
jih ne da nadomestiti in ti pomagajo pri
pozabljanju problemov. Vendar odvisnost
od prepovedanih drog vodi v propad.
Glede alkohola mislim, da je odvisnost
enako nevarna kot pri prepovedanih
drogah. Mislim, da je tudi ve nasilja v
družinah, kjer je prisoten alkohol.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
38
Priloga 2: Transkripcija intervjuja
1. Kdaj si se prvi sre al s prepovedano drogo?
Najprej sem pri 15-ih letih poizkusil marihuano. Ponudil mi jo je prijatelj in tako smo
jo za eli kaditi kar vsak dan. To smo po eli vsaj dve leti, tako smo preživljali prosti as.
Nismo uporabljali ni drugega. Ob asno smo pili alkohol, vendar ne pretirano. Ve ji
problem je bila marihuana, saj smo zaradi kajenja postali leni in popuš ali smo v šoli.
Ampak to nas takrat ni zanimalo, najbolj pomembna je bila družba in zabava. Potem se
pa spomnim enega obdobja, ko je marihuane prakti no zmanjkalo. Nikjer je ni bilo
mogo e dobiti in potrebovali smo nekaj novega. Eden od prijateljev je nek ve er, ko naj
bi kadili marihuano, prinesel v družbo novo drogo ! heroin. Najprej nas je bilo vse strah
in nismo želeli tega preizkusiti, saj smo o heroinu slišali same slabe stvari. A vseeno nas
je na koncu prepri al, saj ni bilo ni esar drugega na razpolago. Takrat sem si rekel, da
bo to samo enkrat, ampak žal ni bilo tako.
2. Kako pa si prišel do prepovedanih drog? Kje si jih dobil?
Od takrat, ko smo prvi preizkusili heroin, nam je to najprej urejal ta prijatelj, ki nam
ga je tudi predstavil. To so bile izredno majhne koli ine in vedno smo si denar za heroin
razdelili, ker denarja ni bilo veliko. Potem pa smo za eli uporabljati heroin vedno bolj
pogosto, vendar ne isto vsi prijatelji, nekateri so enostavno odnehali. Tako sem si ga
za el iskati sam. Poznal sem veliko preprodajalcev, tako da to ni bil nikoli problem.
Kasneje sem pogosto priskrbel heroin tudi svojim prijateljem, ki so ga še vedno
uporabljali. Zraven sem tudi malo zaslužil.
3. Se je koli ina prepovedanih drog s asoma stopnjevala?
Da. Enako je bilo na za etku z marihuano in potem tudi s heroinom. Najprej samo
ob asno, potem pa vedno bolj pogosto. Marihuano sem potem prenehal uporabljati,
ampak to zgolj zato, ker mi je bil heroin bolj vše in mi je prinašal boljše ob utke. Zaradi
vedno bolj pogoste uporabe heroina se mi je odvisnost razvila v roku enega leta.
4. Kako pa je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z
denarjem?
Kot sem že rekel, sem na neki to ki za el heroin preprodajati, saj sem poznal veliko
ljudi in je bilo veliko zanimanja zanj, poleg tega pa nisem imel dovolj denarja, tako sem
poleg preprodajanja tudi nekaj zaslužil. Služil sem tako, da sem ve je koli ine dobil za
nižjo ceno, naprej pa sem preprodajal manjše koli ine za višjo ceno. Tako sem imel
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
39
denar in drogo zase. Moje finan no stanje med odvisnostjo ni bilo ravno stabilno, v asih
sem imel dovolj denarja, v asih premalo.
5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi prepovedanih drog?
Ne, nikoli.
6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do
prepovedanih drog.
S starši se nisem razumel. Nisem util starševske ljubezni iz njihove strani. Ni bilo
tako, da so me zanemarjali, ampak sem imel preve svobode. Niso preverjali, kje sem
bil in kaj sem po el. Ve ino asa sta bila sta odsotna zaradi dela. Na za etku kar nekaj
asa sploh nista ugotovila za heroin ali pa sta si zakrivala o i pred tem. Vedela sta, da
ob asno kadim marihuano, vendar ju to ni motilo, saj sta menila, da je to obdobje, ko je
bilo to popularno in se jima ni zdelo zaskrbljujo e. Med tem asom, ko sem se drogiral,
se je tudi moj brat in ravno zato se mi ni zdelo ni narobe, saj sem imel starejšega brata
za zgled. Vseeno pa je moj brat prenehal uporabljati heroin, bil je dovolj mo en, da ni
potreboval zdravljenja, pri meni pa žal ni bilo tako.
Starša sta bila proti drogam, sama jih nista nikoli preizkusila, ob asno sta si
privoš ila kak kozarec vina, to je bilo pa vse.
7. Kako so tvoji starši izvedeli za odvisnost in kakšen je bil odziv?
Našla sta moje pripomo ke, torej iglo. Njun odziv je bil zelo uden, saj nista bila
pretirano jezna, kot sem pri akoval. Po temu, ko sta našla iglo, smo imeli pogovor in
predlagala sta mi zdravljenje, to je bilo pa vse. Kasneje ni bilo ve govora o temu. Zdi se
mi, da nista znala pravilno ukrepati. V naši družini se je probleme reševalo bolj z umikom
kot pa z iskanjem rešitev. O e se nato o temu sploh ni želel ve pogovarjati. Vedno ko
je pogovor nanesel na prepovedane droge, je spremenil temo ali se umaknil. Mama mi
je za razliko od njega bolj stala ob strani in me spodbujala pri zdravljenju, vendar sem
se vseeno po util osamljenega, saj sem moral ez ta problem sam.
8. Kako je bilo s tvojo lastno družino (partner/ica, otroci)? Opiši, kako je vse skupaj
potekalo.
Otrok na žalost nimam. Vedno sem si jih želel, ampak mi zaradi odvisnosti ni uspelo
najti partnerke, s katero bi se ustalil. Med leti, ko sem uporabljal heroin, sem si našel
punco, vendar ko gledam za nazaj, je bila to velika napaka. Bila je odvisnica od kokaina.
V tistem asu je bil kokain zelo popularen, uporabljali so ga skoraj vsi, ki sem jih poznal.
Vsi prijatelji in punca so mi opisovali izredno dobre ob utke zaradi kokaina, jaz pa sem
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
40
se veliko asa upiral. Nisem hotel še dodatnih težav z novo drogo, ker sem takrat bil že
hudo odvisen od heroina. A vseeno sem enkrat popustil in ga preizkusil. Tako je bila
uporaba vedno bolj pogosta in postal sem odvisen tudi od kokaina. S punco sva se
skupaj vsak drogirala in preprodajala drogo naprej, da sva imela denar in drogo tudi
zase. Po ela nisva prakti no ni , ob asno sva si našla kakšno službo, a nisva dolgo
ostala v njej, saj so vedno vmes prišle droge. Razmerje je bilo zelo razburljivo, saj sva
živela iz dneva v dan. Po eni strani sva si želela urediti življenje in se ustaliti, po drugi
strani pa se nisva mogla upreti uporabi drog, s katerimi sva reševala vse težave, oziroma
sva samo mislila, da s tem rešujeva težave. Ve krat sva skupaj nehala z uporabo, a je
to bilo le za kratek as. Med tem sva bila zelo razdražljiva in veliko sva se kregala.
Napaka je bila, da sva se kar na enkrat odlo ila, da bi nehala z uporabo in to je bil šok
za telo. Bila sva par kar nekaj let, vendar sva imela porazen na in življenja, zato sva se
potem po štirih letih odlo ila, da ne bova ve skupaj. Pobudo sem dal jaz, saj sem vedel,
da tako ne bo šlo ve naprej. Zdaj ne vem, kako je z njo, saj nisva imela že ve let
kontakta, vem pa, da sem naredil prav, saj bi se skupaj verjetno predozirala.
9. Si bil zaradi uporabe prepovedanih drog agresiven do svojih družinskih lanov ali
do kogarkoli drugega?
Ne, nikoli nisem bil agresiven. Kot sem že omenil, sem bil med tem, ko sem se sam
odvajal od uporabe drog, malo razdražljiv in sem se hitreje razburil, vendar agresiven
nisem bil nikoli.
10. Je bilo zdravljenje od odvisnosti tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo od tvojih
družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?
Starša sta mi sicer omenila in predlagala zdravljenje, ko sta izvedela za heroin,
vendar sem se za zdravljenje odlo il sam.
11. Kako je potekalo zdravljenje odvisnosti? Je bilo uspešno?
Želel sem se ozdraviti odvisnosti, tako sem se odlo il za zdravljenje z metadonom.
Za to sem se odlo il, ker sem se že skupaj s punco poskušal odvaditi uporabe in sem
videl, kako težko je kar prenehati. Ravno zaradi tega se mi je zdela terapija z metadonom
dobra ideja, saj je to nadomestilo za heroin. Motilo me je le to, da se ta ambulanta nahaja
pred policijsko postajo, a nisem imel druge izbire, saj je bila edina v mojem doma em
kraju. Ko sem se vklju il v zdravljenje, so mi za eli postopoma dozirati metadon, tako
sem na za etku potreboval nekaj asa, da sem se sploh navadil na to. Življenje se mi je
že takoj spremenilo, saj nisem ve skrbel, kje bom dobil denar, da si bom kupil heroin.
Uporaba metadona je bila nadzorovana, tako sem imel to no dolo eno koli ino ob to no
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
41
dolo enih urah, ni ve , ni manj. Seveda me je na za etku zdravljenja zamikalo po
uporabi heroina, a sem se poskušal im bolj zamotiti z ostalimi stvarmi. Iskal sem službo,
pa eprav nisem imel veliko sre e s tem, saj se je vsem zdelo, da ne bom sposoben
delati, glede na to, da sem bil v procesu odvajanja. Tako sem ob asno pomagal
znancem pri kakšnih fizi nih delih in vsaj nekaj zaslužil. Po nekem asu se mi je zdelo,
da mi gre dobro. Vedno bolj sem bil prepri an, da želim prenehati z metadonom, saj je
to tudi neka vrsta odvisnosti. Vedno manj sem zahajal v ambulanto, to pa zdravnikom ni
bilo vše , saj so bili mnenja, da bom spet nadaljeval s heroinom. Na za etku odvajanja
od metadona sem imel malo težav s spanjem, tako sem si moral pomagati z uporabo
pomirjeval, ki so jih preprodajali prijatelji, ki so bili tudi odvisniki. Potem pa mi je dejansko
uspelo. Žal mi je, da sem porabil 10 let svojega življenja, da sem prišel do te to ke, ko
sem sam prenehal z uporabo. Zdaj ob asno spijem kakšno pivo, a tudi pri temu pazim,
da ni vsak dan, da ne postane navada.
12. Je odvisnost od prepovedanih drog zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o
prepovedanih drogah po vsemu, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od
prepovedanih drog primerjaš z odvisnostjo od alkohola?
Zame to ni tabu tema. Žal mi je, da sem zaradi tega izgubil vsaj 10 let življenja. Prav
tako imam zaradi tega težave z iskanjem zaposlitve, saj sem zape aten kot odvisnik in
me ponudniki dela ne jemljejo resno. Enostavno mislijo, da bi se med delom drogiral, jaz
pa bi rad živel normalno naprej in služil svoj denar. Mislim, da je to zelo huda odvisnost,
in eprav sem bil sam odvisnik od prepovedanih drog, sem trenutno proti pretiranemu
pitju alkohola.
Najprej sem pri 15-ih letih poizkusil
marihuano. Ponudil mi jo je prijatelj in
tako smo jo za eli kaditi kar vsak dan. To
smo po eli vsaj dve leti, tako smo
preživljali prosti as. Nismo uporabljali ni
drugega. Ob asno smo pili alkohol,
vendar ne pretirano. Ve ji problem je bila
marihuana, saj smo zaradi kajenja postali
leni in popuš ali smo v šoli. Ampak to nas
takrat ni zanimalo, najbolj pomembna je
bila družba in zabava. Potem se pa
spomnim enega obdobja, ko je
marihuane prakti no zmanjkalo. Nikjer je
! najprej marihuana
! kombinacija marihuane in alkohola
! najbolj pomembna družba
! potreba po novi drogi
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
42
ni bilo mogo e dobiti in potrebovali smo
nekaj novega. Eden od prijateljev je nek
ve er, ko naj bi kadili marihuano, prinesel
v družbo novo drogo # heroin. Najprej nas
je bilo vse strah in nismo želeli tega
preizkusiti, saj smo o heroinu slišali same
slabe stvari. A vseeno nas je na koncu
prepri al, saj ni bilo ni esar drugega na
razpolago. Takrat sem si rekel, da bo to
samo enkrat, ampak žal ni bilo tako.
Od takrat, ko smo prvi preizkusili heroin,
nam je to najprej urejal ta prijatelj, ki nam
ga je tudi predstavil. To so bile izredno
majhne koli ine in vedno smo si denar za
heroin razdelili, ker denarja ni bilo veliko.
Potem pa smo za eli uporabljati heroin
vedno bolj pogosto, vendar ne isto vsi
prijatelji, nekateri so enostavno odnehali.
Tako sem si ga za el iskati sam. Poznal
sem veliko preprodajalcev, tako da to ni
bil nikoli problem. Kasneje sem pogosto
priskrbel heroin tudi svojim prijateljem, ki
so ga še vedno uporabljali. Zraven sem
tudi malo zaslužil.
! heroin od prijatelja
! pogosta uporaba
! preprodaja za denar
Da. Enako je bilo na za etku z marihuano
in potem tudi s heroinom. Najprej samo
ob asno, potem pa vedno bolj pogosto.
Marihuano sem potem prenehal
uporabljati, ampak to zgolj zato, ker mi je
bil heroin bolj vše in mi je prinašal boljše
ob utke. Zaradi vedno bolj pogoste
uporabe heroina se mi je odvisnost
razvila v roku enega leta.
! vedno bolj pogosta uporaba
! hiter pojav odvisnosti
Kot sem že rekel, sem na neki to ki za el
heroin preprodajati, saj sem poznal veliko
! preprodaja heroina
! nestabilno finan no stanje
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
43
ljudi in je bilo veliko zanimanja zanj, poleg
tega pa nisem imel dovolj denarja, tako
sem poleg preprodajanja tudi nekaj
zaslužil. Služil sem tako, da sem ve je
koli ine dobil za nižjo ceno, naprej pa
sem preprodajal manjše koli ine za višjo
ceno. Tako sem imel denar in drogo zase.
Moje finan no stanje med odvisnostjo ni
bilo ravno stabilno, v asih sem imel dovolj
denarja, v asih premalo.
Ne, nikoli. ! brez težav s policijo
S starši se nisem razumel. Nisem util
starševske ljubezni iz njihove strani. Ni
bilo tako, da so me zanemarjali, ampak
sem imel preve svobode. Niso preverjali,
kje sem bil in kaj sem po el. Ve ino asa
sta bila sta odsotna zaradi dela. Na
za etku kar nekaj asa sploh nista
ugotovila za heroin ali pa sta si zakrivala
o i pred tem. Vedela sta, da ob asno
kadim marihuano, vendar ju to ni motilo,
saj sta menila, da je to obdobje, ko je bilo
to popularno in se jima ni zdelo
zaskrbljujo e. Med tem asom, ko sem se
drogiral, se je tudi moj brat in ravno zato
se mi ni zdelo ni narobe, saj sem imel
starejšega brata za zgled. Vseeno pa je
moj brat prenehal uporabljati heroin, bil je
dovolj mo en, da ni potreboval
zdravljenja, pri meni pa žal ni bilo tako.
Starša sta bila proti drogam, sama jih
nista nikoli preizkusila, ob asno sta si
privoš ila kak kozarec vina, to je bilo pa
vse.
! nerazumevanje s starši
! preve svobode
! odsotnost staršev
! starši proti drogam
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
44
Našla sta moje pripomo ke, torej iglo.
Njun odziv je bil zelo uden, saj nista bila
pretirano jezna, kot sem pri akoval. Po
temu, ko sta našla iglo, smo imeli pogovor
in predlagala sta mi zdravljenje, to je bilo
pa vse. Kasneje ni bilo ve govora o
temu. Zdi se mi, da nista znala pravilno
ukrepati. V naši družini se je probleme
reševalo bolj z umikom kot pa z iskanjem
rešitev. O e se nato o temu sploh ni želel
ve pogovarjati. Vedno ko je pogovor
nanesel na prepovedane droge, je
spremenil temo ali se umaknil. Mama mi
je za razliko od njega bolj stala ob strani
in me spodbujala pri zdravljenju, vendar
sem se vseeno po util osamljenega, saj
sem moral ez ta problem sam.
! najdeni pripomo ki
! uden odziv staršev
! predlog zdravljenja odvisnosti
! nepravilni ukrepi
! osamljenost
Otrok na žalost nimam. Vedno sem si jih
želel, ampak mi zaradi odvisnosti ni
uspelo najti partnerke, s katero bi se
ustalil. Med leti, ko sem uporabljal heroin,
sem si našel punco, vendar ko gledam za
nazaj, je bila to velika napaka. Bila je
odvisnica od kokaina. V tistem asu je bil
kokain zelo popularen, uporabljali so ga
skoraj vsi, ki sem jih poznal. Vsi prijatelji
in punca so mi opisovali izredno dobre
ob utke zaradi kokaina, jaz pa sem se
veliko asa upiral. Nisem hotel še
dodatnih težav z novo drogo, ker sem
takrat bil že hudo odvisen od heroina. A
vseeno sem enkrat popustil in ga
preizkusil. Tako je bila uporaba vedno bolj
pogosta in postal sem odvisen tudi od
kokaina. S punco sva se skupaj vsak
drogirala in preprodajala drogo naprej, da
! brez otrok
! partnerka odvisna od kokaina
! kasneje uporaba kokaina
! nezmožnost prenehanja
! prekinitev zveze
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
45
sva imela denar in drogo tudi zase.
Po ela nisva prakti no ni , ob asno sva
si našla kakšno službo, a nisva dolgo
ostala v njej, saj so vedno vmes prišle
droge. Razmerje je bilo zelo razburljivo,
saj sva živela iz dneva v dan. Po eni strani
sva si želela urediti življenje in se ustaliti,
po drugi strani pa se nisva mogla upreti
uporabi drog, s katerimi sva reševala vse
težave, oziroma sva samo mislila, da s
tem rešujeva težave. Ve krat sva skupaj
nehala z uporabo, a je to bilo le za kratek
as. Med tem sva bila zelo razdražljiva in
veliko sva se kregala. Napaka je bila, da
sva se kar na enkrat odlo ila, da bi nehala
z uporabo in to je bil šok za telo. Bila sva
par kar nekaj let, vendar sva imela
porazen na in življenja, zato sva se
potem po štirih letih odlo ila, da ne bova
ve skupaj. Pobudo sem dal jaz, saj sem
vedel, da tako ne bo šlo ve naprej. Zdaj
ne vem, kako je z njo, saj nisva imela že
ve let kontakta, vem pa, da sem naredil
prav, saj bi se skupaj verjetno
predozirala.
Ne, nikoli nisem bil agresiven. Kot sem že
omenil, sem bil med tem, ko sem se sam
odvajal od uporabe drog, malo razdražljiv
in sem se hitreje razburil, vendar
agresiven nisem bil nikoli.
! brez agresije
! razdražljivost
Starša sta mi sicer omenila in predlagala
zdravljenje, ko sta izvedela za heroin,
vendar sem se za zdravljenje odlo il
sam.
! samostojna odlo itev
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
46
Želel sem se ozdraviti odvisnosti, tako
sem se odlo il za zdravljenje z
metadonom. Za to sem se odlo il, ker
sem se že skupaj s punco poskušal
odvaditi uporabe in sem videl, kako težko
je kar prenehati. Ravno zaradi tega se mi
je zdela terapija z metadonom dobra
ideja, saj je to nadomestilo za heroin.
Motilo me je le to, da se ta ambulanta
nahaja pred policijsko postajo, a nisem
imel druge izbire, saj je bila edina v
mojem doma em kraju. Ko sem se vklju il
v zdravljenje, so mi za eli postopoma
dozirati metadon, tako sem na za etku
potreboval nekaj asa, da sem se sploh
navadil na to. Življenje se mi je že takoj
spremenilo, saj nisem ve skrbel, kje bom
dobil denar, da si bom kupil heroin.
Uporaba metadona je bila nadzorovana,
tako sem imel to no dolo eno koli ino ob
to no dolo enih urah, ni ve , ni manj.
Seveda me je na za etku zdravljenja
zamikalo po uporabi heroina, a sem se
poskušal im bolj zamotiti z ostalimi
stvarmi. Iskal sem službo, pa eprav
nisem imel veliko sre e s tem, saj se je
vsem zdelo, da ne bom sposoben delati,
glede na to, da sem bil v procesu
odvajanja. Tako sem ob asno pomagal
znancem pri kakšnih fizi nih delih in vsaj
nekaj zaslužil. Po nekem asu se mi je
zdelo, da mi gre dobro. Vedno bolj sem bil
prepri an, da želim prenehati z
metadonom, saj je to tudi neka vrsta
odvisnosti. Vedno manj sem zahajal v
ambulanto, to pa zdravnikom ni bilo vše ,
! zdravljenje z metadonom
! postopno doziranje
! nadzorovana uporaba
! samostojno prenehanje
! iskanje dela
! obžalovanje
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
47
saj so bili mnenja, da bom spet nadaljeval
s heroinom. Na za etku odvajanja od
metadona sem imel malo težav s
spanjem, tako sem si moral pomagati z
uporabo pomirjeval, ki so jih preprodajali
prijatelji, ki so bili tudi odvisniki. Potem pa
mi je dejansko uspelo. Žal mi je, da sem
porabil 10 let svojega življenja, da sem
prišel do te to ke, ko sem sam prenehal z
uporabo. Zdaj ob asno spijem kakšno
pivo, a tudi pri temu pazim, da ni vsak
dan, da ne postane navada.
Zame to ni tabu tema. Žal mi je, da sem
zaradi tega izgubil vsaj 10 let življenja.
Prav tako imam zaradi tega težave z
iskanjem zaposlitve, saj sem zape aten
kot odvisnik in me ponudniki dela ne
jemljejo resno. Enostavno mislijo, da bi se
med delom drogiral, jaz pa bi rad živel
normalno naprej in služil svoj
denar. Mislim, da je to zelo huda
odvisnost, in eprav sem bil sam odvisnik
od prepovedanih drog, sem trenutno proti
pretiranemu pitju alkohola.
! droge niso tabu
! težavno iskanje dela
! želja po normalnem življenju
! odvisnost od alkohola tudi huda
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
48
Priloga 3: Transkripcija intervjuja
1. Kdaj si se prvi sre al s prepovedano drogo?
V OŠ sem bil velikokrat seznanjen s tem, kako nevarne so droge, a ravno takrat me
je to za elo najbolj zanimati. Prvi sem poizkusil marihuano pri 15-ih letih. Potem smo
nekaj asa kombinirali alkohol, cigarete in marihuano. V družbi sem se po util
sprejetega, eprav sem vedel, da to, kar delam, ni prav. Bili smo velika družba, tako je
vedno nekdo prinesel novo drogo in seveda sem želel preizkusiti vse, kar so prijatelji
ponudili. Nisem hotel, da mislijo, da me je strah. Tako sem po marihuani uporabil še
ekstazi, kokain, psihedeli ne droge in na koncu še heroin.
2. Kako pa si prišel do prepovedanih drog? Kje si jih dobil?
Kot sem že rekel, mi je heroin predstavila moja družba, zato sem ga nekaj asa
dobival od prijateljev. Seveda pa uporaba heroina ni šla ravno po planu in moral sem si
ga za eti iskati sam za vsak dan. Veliko smo hodili v klube, tako sem imel priložnost
spoznati veliko preprodajalcev in tako sem si tudi zagotovil heroin.
3. Se je koli ina prepovedanih drog s asoma stopnjevala?
Da, tako je bilo z vsemi drogami, ki sem jih kdaj vzel. Od odlo itve, da bo to samo
enkrat iz radovednosti, do tega, da sem se moral zaradi odvisnosti od heroina zdraviti.
4. Kako pa je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z
denarjem?
Dokler sem bil v srednji šoli, so me financirali moji starši. Takrat sem imel denarja
dovolj, vedno sem imel pripravljen nek izgovor, da sem potreboval denar, in starši so mi
ga dali, jaz pa sem ga porabil za drogo. Po kon ani srednji šoli sta starša opazila, da se
nekaj udnega dogaja z mano, takrat sem se tudi odselil od njih. Vseeno so mi kdaj pa
kdaj nakazali nekaj denarja, saj sta vedela, da nisem bil redno zaposlen, in sta bila v
strahu, da nimam za hrano in druge osnovne potrebe. Seveda sem tudi to porabil za
droge. Preživljal sem se z ob asnimi deli, da sem imel denar za sproti, vendar glede na
moj stil življenja to ni bilo dovolj. S prijatelji, ki smo živeli skupaj, smo malo tudi
preprodajali droge, da smo imeli drogo zase in ob tem tudi zaslužek.
5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi prepovedanih drog?
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
49
Zaradi preprodajanja na sre o ne. V srednji šoli so nas dvakrat zasa ili pri kajenju
marihuane. Enkrat sem se uspel izmuzniti in je bilo samo opozorilo, drugi pa sem dobil
kazen, ki sem jo moral poravnati.
6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do
prepovedanih drog.
Moje otroštvo je bilo lepo. Prav ni mi ni manjkalo. V družini sem bil najstarejši otrok
in vajen sem bil veliko pozornosti, tako da sem to želel tudi v družbi. V osnovni šoli z
mano ni bilo nobenih težav, imel sem dobre ocene in starše sem ubogal. Potem ko sem
prišel v srednjo šolo, pa so se ocene poslabšale in postal sem bolj uporniški. To staršev
na za etku ni skrbelo, saj sta vedela, da je to del odraš anja in pubertete. Postavljala
sta mi pravila in bolj so bila stroga, bolj sem jih kršil. Seveda sem za vsako kršitev dobil
tudi kazen, a se je to na koncu rešilo tako, da sta starša popustila. V 1. letniku sem za el
veliko hoditi ven in vedno bolj mi je bila pomembna družba, starša pa sta bila še vedno
zelo pozorna, kje sem in kaj delam. Vedno sta vedela, kam grem in kdo bo zraven, e
sem šel izven doma ega kraja, sta me vedno prišla iskat, tako sem od vseh prijateljev
vedno odhajal prvi domov. Veliko nadzora sem imel, prijatelji pa ne. Vendar je bilo tega
nadzora vsako leto manj, s tem pa je prišlo vedno ve laži glede tega, kje sem. Vedno
sem rekel, da bom prespal pri prijateljih, tudi e nisem, starši pa me niso preverjali, saj
so mi verjeli in zaupali. Bila sta proti drogam in vedno sta me opozarjala, naj se zunaj
pazim, naj pazim na svojo pija o in naj ne grem sam nikamor z neznanimi ljudmi in naj
ne preizkušam drog, saj so nevarne. Nisem ju upošteval, saj so me droge zanimale. Bil
sem mnenja, da moji prijatelji vedo, kaj je dobro zame in da jim lahko zaupam, ko so mi
dali drogo. Neko , ko sem prišel domov, sta opazila, da sem kadil marihuano, saj sta
prepoznala rde e o i in veliko sem jo imel v žepu, tako da sta jo tudi zavohala. Bila sta
jezna in takrat sta mi jo vrgla v WC školjko. Moral sem obljubiti, da ne bom ve kadil in
da se to ne bo ponovilo. Nisem prenehal kaditi, samo bolj pazljiv sem postal in sem bolj
pozno prihajal domov, da ne bi spet opazila rde ih o i itd.
7. Kako so tvoji starši izvedeli za odvisnost in kakšen je bil odziv?
Staršem sem za odvisnosti povedal sam, saj sem bil že isto na dnu. Z novico sem
ju razžalostil, vendar sta vedela, da morata ostati mo na in mi pomagati. Seveda sta bila
najprej zelo šokirana, kar je popolnoma razumljivo. Skupaj smo se pogovorili in našli
rešitev, tj. zdravljenje.
8. Kako je bilo s tvojo lastno družino (partner/ica, otroci)? Opiši, kako je vse skupaj
potekalo.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
50
Ko sem se odselil od doma, sem imel precej razburljivo življenje. Po srednji šoli se
nisem vpisal na faks, tako da sem imel veliko prostega asa, kar je pomenilo veliko asa
za droge. S prijatelji smo veliko hodili v klube in se drogirali. Imel sem tudi veliko spolnih
odnosov z razli nimi ljudmi in tako se mi je z eno žensko zgodilo to, da je ponesre i
zanosila. Ko sem to izvedel, sem ji takoj predlagal splav, vendar je ona želela otroka
obdržati. Tako sva se nekaj na hitro in nepremišljeno odlo ila, da bova ostala skupaj in
se potrudila za otroka. Punca je vedela za mojo uporabo drog, vendar je mislila, da bom
zaradi otroka prenehal. Med nose nostjo sem ji povzro al veliko skrbi, saj me ni bilo po
cele dneve in no i, nisem se oglašal na telefon, ni vedela, kje sem. Malo pred rojstvom
otroka je bila moja odvisnost od heroina na vrhuncu. Tisti dan, ko se je h erka rodila, ji
nisem stal ob strani in ji pomagal. Imela je samo pomo svojih staršev, ki pa so bili
seveda proti najinemu razmerju. Otroka nisem priznal in na za etku nisem želel imeti ni
z njim. Vedel sem, da je napaka, da ga je sploh obdržala in da sva sploh poskušala ostati
skupaj, vendar takrat nisem trezno razmišljal. Od rojstva pa do zdaj h erke nisem videl,
s punco sva se po tem pogovarjala mogo e trikrat, vendar se ni želela ukvarjati z mano
in je predlagala, da prekineva stike, saj bo to boljše zanjo in za otroka. Zdaj vem, da ima
novega moža, ki je h erko posvojil, tako da vsaj vem, da živi sre no življenje s popolno
družino.
9. Si bil zaradi uporabe prepovedanih drog agresiven do svojih družinskih lanov ali
do kogarkoli drugega?
Ne, po tem, ko sem uporabil droge, sem bil vedno zelo sproš en in bolj ali manj
neodziven. Redno sem skrbel, da so bile droge blizu in da jih je bilo dovolj, da se ni
pojavila kriza.
10. Je bilo zdravljenje od odvisnosti tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo od tvojih
družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?
Na neki to ki sem se za el zavedati, da sem izgubil svojega prvega otroka in žensko,
s katero vem, da bi lahko bil sre en in imel dobro življenje. Poleg tega sem tudi pomislil
na starše, od katerih sem se odmaknil, in na to, da sta vsak dan starejša in ju kmalu ne
bo ve . Vedel sem, da mi bosta pomagala, e se bom vrnil in jima povedal, za kaj gre.
Tako da sem se odlo il sam, s pomo jo staršev.
11. Kako je potekalo zdravljenje odvisnosti? Je bilo uspešno?
Starši so mi predlagali zdravljenje v komuni, odpeljala sta me tja in me tam pustila.
V komuni sem se že takoj util sprejetega. To je bila krš anska komuna in hitro sem
dojel, da je tam veliko ljudi, ki imajo še hujše posledice odvisnosti kot jaz. Imel sem sre o,
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
51
da se je moja uporaba zmanjšala že s tem, ko sem se pred odhodom v komuno preselil
k staršem. Tam pa nisem želel uporabljati heroina pred njimi. Tako sem odšel v komuno
zdrav in z malo zmanjšano potrebo po drogi. Dnevi v komuni so bili res težki, saj se je
moj potek življenja kar na enkrat spremenil. Moji dnevi so bili polni dela in molitev, to je
bilo pa vse. Veliko sem delal, zraven pa tudi veliko razmišljal. V komuni sem ostal dve
leti in v tem asu sem velikokrat pomislil, da bi odšel, saj sem se po eni strani po util
osamljenega, ker sem živel z neznanci in dale stran od družine. Vsaki , ko sem pomislil
na odhod, sem pogledal sliko svojih staršev, ki sem jo imel s seboj in se naprej trudil
zaradi njih. Nisem ju želel ponovno razo arati. Vedel sem, da sem že veliko dosegel in
da moram še malo potrpeti, da se bom lahko vrnil domov in ne bom nadaljeval z uporabo
droge. Ko sem prišel iz komune, sem imel najprej veliko težav s privajanjem na novo
življenje. Vedel sem, da se moram na nek na in zamotiti in nekaj delati, saj bi me iz
dolg asa verjetno spet malo zaneslo. Zaposlil sem se v trgovini s pohištvom in za el sem
se ukvarjati s športom vsak dan. V trgovini delam še zdaj in vesel sem, da imam službo
ne glede na preteklost. Zdravljenje je bilo uspešno, seveda pa je pripomoglo tudi to, da
sem se samostojno odlo il za prenehanje, saj mislim, da e sam nisi pripravljen na
spremembe, ne pomaga nobena ponujena pomo .
12. Je odvisnost od prepovedanih drog zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o
prepovedanih drogah po vsemu, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od
prepovedanih drog primerjaš z odvisnostjo od alkohola?
To, kar sem doživel, z veseljem delim naprej, saj mislim, da lahko s takšnimi
izkušnjami ljudem predstavim drogo kot slabo stvar, vendar je potem odvisno od
posameznika ali to upošteva ali ne. Tudi meni sta starša govorila, naj droge ne poizkusim
in naj pazim, vendar šele zdaj, ko sem premagal odvisnost, vem, da bi ju moral poslušati.
Takrat to ni bilo pomembno. Prav je, da se opozarja na negativne posledice, ki jih prinaša
droga, vendar lahko s tem samo do neke mere vplivamo na to, ali bo nekdo to upošteval.
Po vsemu, kar se mi je zgodilo, zdaj droge sovražim. Uporaba drog mi je vzela veliko let
življenja in veliko ljudi, ki sem jih imel okoli sebe. Vesel sem, da se prenehal, preden je
bilo prepozno in sem zelo hvaležen za pomo staršev, saj mi brez njih verjetno ne bi
uspelo. Na odvisnost od alkohola gledam enako kot na odvisnost od drog. Sem v stanju,
ko ne želim, da bi še kdaj katera od substanc vladala mojemu življenju in me vodila v
izgubo.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
52
V OŠ sem bil velikokrat seznanjen s tem,
kako nevarne so droge, a ravno takrat me
je to za elo najbolj zanimati. Prvi sem
poizkusil marihuano pri 15-ih letih. Potem
smo nekaj asa kombinirali alkohol,
cigarete in marihuano. V družbi sem se
po util sprejetega, eprav sem vedel, da
to, kar delam ni prav. Bili smo velika
družba, tako je vedno nekdo prinesel
novo drogo in seveda sem želel
preizkusiti vse, kar so prijatelji ponudili.
Nisem hotel, da mislijo, da me je strah.
Tako sem po marihuani uporabil še
ekstazi, kokain, psihedeli ne droge in na
koncu še heroin.
! seznanjenost z nevarnostmi drog
! zanimanje
! najprej marihuana
! nadaljevanje še z drugimi drogami
Kot sem že rekel, mi je heroin predstavila
moja družba, tako sem ga nekaj asa
dobival od prijateljev. Seveda pa uporaba
heroina ni šla ravno po planu in moral sem
si ga za eti iskati sam za vsak dan. Veliko
smo hodili v klube, zato sem imel
priložnost spoznati veliko preprodajalcev
in tako sem si tudi zagotovil heroin.
! heroin v družbi
! preprodajalci
Da, tako je bilo z vsemi drogami, ki sem
jih kdaj vzel. Od odlo itve, da bo to samo
enkrat iz radovednosti, do tega, da sem
se moral zaradi odvisnosti od heroina
zdraviti.
! stopnjevanje uporabe
Dokler sem bil v srednji šoli, so me
financirali moji starši. Takrat sem imel
denarja dovolj, vedno sem imel
pripravljen nek izgovor, da sem
potreboval denar, in starši so mi ga dali,
jaz pa sem ga porabil za drogo. Po
kon ani srednji šoli sta starša opazila, da
! finan na podpora staršev
! ob asna dela
! preprodaja za zaslužek
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
53
se nekaj udnega dogaja z mano, takrat
sem se tudi odselil od njih. Vseeno so mi
kdaj pa kdaj nakazali nekaj denarja, saj
sta vedela, da nisem bil redno zaposlen,
in sta bila v strahu, da nimam za hrano in
druge osnovne potrebe. Seveda sem tudi
to porabil za droge. Preživljal sem se z
ob asnimi deli, da sem imel denar za
sproti, vendar glede na moj stil življenja to
ni bilo dovolj. S prijatelji, ki smo živeli
skupaj, smo malo tudi preprodajali droge,
da smo imeli drogo zase in ob tem tudi
zaslužek.
Zaradi preprodajanja na sre o ne. V
srednji šoli so nas dvakrat zasa ili pri
kajenju marihuane. Enkrat sem se uspel
izmuzniti in je bilo samo opozorilo, drugi
pa sem dobil kazen, ki sem jo moral
poravnati.
! brez ve jih težav s policijo
! denarna kazen zaradi marihuane
Moje otroštvo je bilo lepo. Prav ni mi ni
manjkalo. V družini sem bil najstarejši
otrok in vajen sem bil veliko pozornosti,
tako da sem to želel tudi v družbi. V
osnovni šoli z mano ni bilo nobenih težav,
imel sem dobre ocene in starše sem
ubogal. Potem ko sem prišel v srednjo
šolo, pa so se ocene poslabšale in postal
sem bolj uporniški. To staršev na za etku
ni skrbelo, saj sta vedela, da je to del
odraš anja in pubertete. Postavljala sta
mi pravila in bolj so bila stroga, bolj sem
jih kršil. Seveda sem za vsako kršitev
dobil tudi kazen, a se je to na koncu rešilo
tako, da sta starša popustila. V 1. letniku
sem za el veliko hoditi ven in vedno bolj
! lepo otroštvo
! potreba po pozornosti
! za etki težavnega vedenja v srednji
šoli
! laži
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
54
mi je bila pomembna družba, starša pa
sta bila še vedno zelo pozorna, kje sem in
kaj delam. Vedno sta vedela, kam grem in
kdo bo zraven, e sem šel izven
doma ega kraja, sta me vedno prišla
iskat, tako sem od vseh prijateljev vedno
odhajal prvi domov. Veliko nadzora sem
imel, prijatelji pa ne. Vendar je bilo tega
nadzora vsako leto manj, s tem pa je
prišlo vedno ve laži glede tega, kje sem.
Vedno sem rekel, da bom prespal pri
prijateljih, tudi e nisem, starši pa me niso
preverjali, saj so mi verjeli in zaupali. Bila
sta proti drogam in vedno sta me
opozarjala, naj se zunaj pazim, naj pazim
na svojo pija o in naj ne grem sam
nikamor z neznanimi ljudmi in naj ne
preizkušam drog, saj so nevarne. Nisem
ju upošteval, saj so me droge zanimale.
Bil sem mnenja, da moji prijatelji vedo, kaj
je dobro zame in da jim lahko zaupam, ko
so mi dali drogo. Neko , ko sem prišel
domov, sta opazila, da sem kadil
marihuano, saj sta prepoznala rde e o i
in veliko sem jo imel v žepu, tako da sta jo
tudi zavohala. Bila sta jezna in takrat sta
mi jo vrgla v WC školjko. Moral sem
obljubiti, da ne bom ve kadil in da se to
ne bo ponovilo. Nisem prenehal kaditi,
samo bolj pazljiv sem postal in sem bolj
pozno prihajal domov, da ne bi spet
opazila rde ih o i itd.
Staršem sem za odvisnosti povedal sam,
saj sem bil že isto na dnu. Z novico sem
ju razžalostil, vendar sta vedela, da
morata ostati mo na in mi pomagati.
! priznanje odvisnosti staršem
! pomo staršev
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
55
Seveda sta bila najprej zelo šokirana, kar
je popolnoma razumljivo. Skupaj smo se
pogovorili in našli rešitev, tj. zdravljenje.
Ko sem se odselil od doma, sem imel
precej razburljivo življenje. Po srednji šoli
se nisem vpisal na faks, tako da sem imel
veliko prostega asa, kar je pomenilo
veliko asa za droge. S prijatelji smo
veliko hodili v klube in se drogirali. Imel
sem tudi veliko spolnih odnosov z
razli nimi ljudmi in tako se mi je z eno
žensko zgodilo to, da je ponesre i
zanosila. Ko sem to izvedel, sem ji takoj
predlagal splav, vendar je ona želela
otroka obdržati. Tako sva se nekaj na
hitro in nepremišljeno odlo ila, da bova
ostala skupaj in se potrudila za otroka.
Punca je vedela za mojo uporabo drog,
vendar je mislila, da bom zaradi otroka
prenehal. Med nose nostjo sem ji
povzro al veliko skrbi, saj me ni bilo po
cele dneve in no i, nisem se oglašal na
telefon, ni vedela, kje sem. Malo pred
rojstvom otroka je bila moja odvisnost od
heroina na vrhuncu. Tisti dan, ko se je
h erka rodila, ji nisem stal ob strani in ji
pomagal. Imela je samo pomo svojih
staršev, ki pa so bili seveda proti najinemu
razmerju. Otroka nisem priznal in na
za etku nisem želel imeti ni z njim. Vedel
sem, da je napaka, da ga je sploh
obdržala in da sva sploh poskušala ostati
skupaj, vendar takrat nisem trezno
razmišljal. Od rojstva pa do zdaj h erke
nisem videl, s punco sva se po tem
pogovarjala mogo e trikrat, vendar se ni
! razburljivo samostojno življenje
! veliko zabav
! pove ana uporaba drog
! veliko razli nih partnerk
! nose a punca
! prekinitev razmerja
! prekinitev stikov za dobro otroka
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
56
želela ukvarjati z mano in je predlagala,
da prekineva stike, saj bo to boljše zanjo
in za otroka. Zdaj vem, da ima novega
moža, ki je h erko posvojil, tako da vsaj
vem, da živi sre no življenje s popolno
družino.
Ne, po tem, ko sem uporabil droge, sem
bil vedno zelo sproš en in bolj ali manj
neodziven. Redno sem skrbel, da so bile
droge blizu in, da jih je bilo dovolj, da se
ni pojavila kriza.
! brez agresivnega vedenja
Na neki to ki sem se za el zavedati, da
sem izgubil svojega prvega otroka in
žensko, s katero vem, da bi lahko bil
sre en in imel dobro življenje. Poleg tega
sem tudi pomislil na starše, od katerih
sem se odmaknil, in na to, da sta vsak dan
starejša in ju kmalu ne bo ve . Vedel sem,
da mi bosta pomagala, e se bom vrnil in
jima povedal za kaj gre. Tako da sem se
odlo il sam, s pomo jo staršev.
! obžalovanje
! samostojna odlo itev
! pomo staršev pri odlo itvi
Starši so mi predlagali zdravljenje v
komuni, odpeljala sta me tja in me tam
pustila. V komuni sem se že takoj util
sprejetega. To je bila krš anska komuna
in hitro sem dojel, da je tam veliko ljudi, ki
imajo še hujše posledice odvisnosti kot
jaz. Imel sem sre o, da se je moja
uporaba zmanjšala že s tem, ko sem se
pred odhodom v komuno preselil k
staršem. Tam pa nisem želel uporabljati
heroina pred njimi. Tako sem odšel v
komuno zdrav in z malo zmanjšano
potrebo po drogi. Dnevi v komuni so bili
res težki, saj se je moj potek življenja kar
! zdravljenje v krš anski komuni
! veliko dela in molitev
! sprememba aktivnosti
! uspešno zdravljenje
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
57
na enkrat spremenil. Moji dnevi so bili
polni dela in molitev, to je bilo pa vse.
Veliko sem delal, zraven pa tudi veliko
razmišljal. V komuni sem ostal dve leti in
v tem asu sem velikokrat pomislil, da bi
odšel, saj sem se po eni strani po util
osamljenega, ker sem živel z neznanci in
dale stran od družine. Vsaki , ko sem
pomislil na odhod, sem pogledal sliko
svojih staršev, ki sem jo imel s seboj in se
naprej trudil zaradi njih. Nisem ju želel
ponovno razo arati. Vedel sem, da sem
že veliko dosegel in da moram še malo
potrpeti, da se bom lahko vrnil domov in
ne bom nadaljeval z uporabo droge. Ko
sem prišel iz komune, sem imel najprej
veliko težav s privajanjem na novo
življenje. Vedel sem, da se moram na nek
na in zamotiti in nekaj delati, saj bi me iz
dolg asa verjetno spet malo zaneslo.
Zaposlil sem se v trgovini s pohištvom in
za el sem se ukvarjati s športom vsak
dan. V trgovini delam še zdaj in vesel
sem, da imam službo ne glede na
preteklost. Zdravljenje je bilo uspešno,
seveda pa je pripomoglo tudi to, da sem
se samostojno odlo il za prenehanje, saj
mislim, da e sam nisi pripravljen na
spremembe, ne pomaga nobena
ponujena pomo .
To, kar sem doživel, z veseljem delim
naprej, saj mislim, da lahko s takšnimi
izkušnjami ljudem predstavim drogo kot
slabo stvar, vendar je potem odvisno od
posameznika ali to upošteva ali ne. Tudi
meni sta starša govorila, naj droge ne
! droge niso tabu
! delitev izkušenj
! negativne posledice drog
! odvisnost od alkohola enaka
odvisnosti od drog
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
58
poizkusim in naj pazim, vendar šele zdaj,
ko sem premagal odvisnost, vem, da bi ju
moral poslušati. Takrat to ni bilo
pomembno. Prav je, da se opozarja na
negativne posledice, ki jih prinaša droga,
vendar lahko s tem samo do neke mere
vplivamo na to, ali bo nekdo to upošteval.
Po vsemu, kar se mi je zgodilo, zdaj droge
sovražim. Uporaba drog mi je vzela veliko
let življenja in veliko ljudi, ki sem jih imel
okoli sebe. Vesel sem, da se prenehal,
preden je bilo prepozno in sem zelo
hvaležen za pomo staršev, saj mi brez
njih verjetno ne bi uspelo. Na odvisnost od
alkohola gledam enako kot na odvisnost
od drog. Sem v stanju, ko ne želim, da bi
še kdaj katera od substanc vladala
mojemu življenju in me vodila v izgubo.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
59
Priloga 4: Transkripcija intervjuja
1. Kdaj si se prvi sre al s prepovedano drogo?
Da sem se prvi sre al z drogo, je bil kriv alkohol. Za el sem ga piti, ko sem bil star
okoli 15 let. Na za etku srednje šole sem potem enkrat, ko sem bil pijan, poskusil kaditi
marihuano. Zelo mi je bila vše , ker sem bil sproš en in sem lažje zaspal. Tako smo
imeli z družbo ritual, da smo se vsak ve er dobili na "jointu". Med tednom smo zve er
kadili marihuano, med vikendom pa smo dodali še alkohol in tako je bilo približno dve
leti. Vmes smo vzeli tudi kak ekstazi, saj smo veliko zahajali na rejve. Nekje v tretjem
letniku srednje šole je prijatelj prinesel heroin. Vsi moji prijatelji so bili navdušeni , zato
sem tudi jaz podlegel pritisku družbe. Veliko mi je pomenilo, da sem bil sprejet v družbi,
zato sem tudi poskusil heroin. Mislil sem, da bom izpadel kot neka reva pred prijatelji.
Vedel sem, da se imam pod kontrolo in da ne bo to ve kot enkrat, a sem se pošteno
zmotil.
2. Kako pa si prišel do prepovedanih drog? Kje si jih dobil?
Bil sem v družbi, kjer je bilo veliko droge prisotne, tako da je bil to najmanjši problem.
Dobil sem jo od prijateljev, kasneje pa sem jo iskal sam pri preprodajalcih.
3. Se je koli ina prepovedanih drog s asoma stopnjevala?
Se je in to zelo hitro. Pri vsaki drogi so ob utki na za etku zelo dobri in na žalost
je tako, da za enake ob utke potrebuješ vedno ve droge. Prav zaradi tega se je pojavila
odvisnost v zelo kratkem asu.
4. Kako pa je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z
denarjem?
Ko je bila odvisnost vedno hujša, sem za el drogo preprodajati. To je bil edini na in
za preživetje. !eprav sem imel delo, je bilo denarja za mojo porabo drog premalo.
5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi prepovedanih drog?
Zaradi preprodajanja na sre o nisem imel težav. Sem pa enkrat sedel za volan pod
vplivom drog. Ustavili so me policisti in ker se jim je zdelo moje obnašanje udno, so mi
dali test za alkohol, ki je bil negativen, zato so se odlo iti preverjati še prisotnost
prepovedanih drog s hitrim testom. Po kon anem testu so ugotovili prisotnost
prepovedanih drog, kar je pomenilo, da moram na strokovni pregled. To sem odklonil,
saj sem vedel, da se nikakor ne morem izvle i iz tega, saj sem užival droge. Tako sem
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
60
pregled odklonil, na licu mesta sem dobil ve kot 1000 € kazni in odvzem izpita. To je
bila edina težava, ki sem jo imel zaradi policije.
6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do
prepovedanih drog.
Starši so lo eni že od mojega petega leta, ko še nisem vedel, za kaj sploh gre. Tako
sem živel samo z mamo. O e je bil zdravljen alkoholik, z njim nisem imel veliko stikov,
saj je bil po lo itvi velikokrat na zdravljenju odvisnosti, ki je bilo ve krat neuspešno.
Mama se je odlo ila, da naju bo sama preživljanja in sama skrbela zame, saj ni želela
slabega vpliva odvisnosti o eta name. Veliko je delala, poleg redne službe je še
pospravljala za denar in služila "na rno", da sva lahko pokrila vse stroške, ki sva jih
imela. Žal mi je, da sem v srednji šoli zapadel v slabo družbo, saj je mama veliko naredila
zame, jaz pa sem to izkoristil.
Mame ni bilo veliko doma, zato sem imel malo kontrole. Pomembno ji je bilo, da sem
bil zve er ob 22h doma, in sicer zaradi šole. Takrat je po navadi prišla iz službe.
Velikokrat sem se pretvarjal, da spim, ker sem bil zadet, da ni tega opazila. Celo srednjo
šolo sem uspešno prikrival uporabo prepovedanih drog zaradi mamine odsotnosti. Bila
pa je zelo odsotna tudi tako, psihi no. Veliko je skrbela zaradi o eta in zaradi mene,
želela je, da bi bil preskrbljen in da mi isto ni ne manjka. Nekaj mesecev po zadnjem
kon anem zdravljenju je o e storil samomor. !eprav ga nisem dobro poznal, mi je bilo
zelo hudo. Mama je bila na koncu z živci in najin odnos se je poslabšal. Še ve je za ela
delati in vedno manj je bila doma. Ob tem je obiskovala tudi psihologa zaradi vseh težav,
ki sva jih imela. To je bil as, ko sem bil res prepuš en samemu sebi. Mislil sem, da se
imam pod kontrolo in da lahko nadzorujem uporabo heroina, a ravno takrat sem ga za el
jemati redno. Po uporabi sem bil pomirjen in nisem razmišljal o težavah. Ko je u inek
popustil, je bilo vse skupaj še huje, a zato sem imel vedno pripravljeno novo dozo, da
sem hitro vse pozabil. Bil sem v za aranem krogu. To je bilo v zadnjem letniku srednje
šole in ni se mi je zdelo vredno kon ati, saj nisem vedel, kaj sploh želim po eti v življenju.
Pri mami so bile posledice samomora zelo hude, sploh ni opazila, da se karkoli dogaja z
mano. Šolo sem potem pustil in za el heroin uživati vsak dan. Da sem odvisen, sem se
za el zavedati, ko sva z mamo prodala o etov avto. Dogovorila sva se, da bova denar
hranila in postopoma odpla ala dolgove, ki sva jih imela zaradi pogreba in ostalih stvari.
Vedel sem, da je to enkratna priložnost, da kupim ve jo koli ino heroina in ga imam nekaj
zase, drugo pa prodam naprej in si naredim še ve denarja. Tako sem kupil nekaj ez
40 g heroina in takrat me je zadelo, da sem porabil denar pokojnega o eta za droge. To
je pomenilo, da se nimam ve pod nadzorom in bilo je že prepozno. Ko je mama
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
61
ugotovila, da denarja skoraj ni ve , je bila besna, a ni imela mo i, da bi mi pridigala.
Spomnim se, da se je v joku sesedla na tla, ko sem ji povedal, kje je denar. Obljubil sem
ji, da bom prenehal in dal drogo stran. Prosila me je, da grem na zdravljenje in jaz sem
ji obljubljal, da bom šel res, a to se še nekaj asa ni zgodilo.
Potem sem se še kar nekaj asa drogiral, eprav je mama temu nasprotovala, a ni
imela kaj. Po eni strani jo je zelo motilo, a vedela je, da bom propadel, e bom pristal
sam na cesti. Samo zaradi tega je vztrajala pri temu, da skrbi zame kljub moji odvisnosti.
Pazil sem, da se ne drogiram pred njo, saj nisem želel, da bi videla celoten postopek
brizganja heroina v žilo. Pogosto me je prepri evala, naj grem na odvajanje, a sem
odlašal. Za zdravljenje sem se odlo il, ko je mama dobila domov izvide, da ima raka.
Takrat sem vedel, da je dovolj in da moram nekaj narediti, saj mama ne bo mogla skrbeti
zame, e je bolna. Ko sem se odlo il za zdravljenje, je bilo zelo težko, saj sem se težko
privajal na metadon in sem bil zelo razdražljiv, ob tem pa sem ji moral veliko pomagati,
saj je bila zaradi zdravljenja zelo slabotna.
7. Kako so tvoji starši izvedeli za odvisnost in kakšen je bil odziv?
Mama je izvedela zaradi tistega dogodka, ko sem o etov denar porabil za ve jo
koli ino heroina. Kot sem že povedal, je bila jezna in razo arana, a vseeno je imela
preve drugih problemov, da bi se s tem ukvarjala.
8. Kako je bilo s tvojo lastno družino (partner/ica, otroci)? Opiši, kako je vse skupaj
potekalo.
Imel sem punco, ki je bila v isti družbi. Tudi ona je uporabljala drogo, a vseeno manj
kot jaz. Ona je uživala bolj "rejv" droge, torej ekstazi, kokain, mdma itd. V asih, ko sva
bila skupaj, sva kadila tudi heroin, da sva lažje zaspala, saj "rejv" droge, ki sva jih uživala,
ne pustijo spati. Punco sem imel rad, zato mi je bilo hudo, da sem ji omogo il uživanje
heroina in jo s tem spravljal v nevarnost. Na sre o vsaj ona ni postala odvisna od heroina,
saj me je pustila ob pravem asu, ko še ni bilo prepozno. Zgodilo se nama je tudi to, da
sva po nesre i naredila otroka, saj nisva pazila. To sva ugotovila, ko je bilo že prepozno
za splav, zato sva ga morala obdržati. Nose nost punce me na žalost ni streznila in tako
sem še naprej užival heroin, eprav me je prosila, naj preneham. Malo pred rojstvom
otroka sva se s punco razšla, tako da je bila punca na za etku samohranilka. Na sre o
so ji pomagali njeni starši in zaradi stanja moje odvisnosti, ki je bilo zelo hudo, me niso
želeli poleg. Prvih nekaj mesecev otroka sploh videl nisem, ker sem bil preve zaposlen
s heroinom. Potem pa se je poleg vsega zgodilo še tisto z o etovim denarjem, kar me je
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
62
potisnilo na sam rob in tako sem se odlo il za zdravljenje. Bivša punca ima zdaj novega
moža, za otroka pa sva dogovorjena, da se ob asno sre ava, saj sem zdaj ist.
9. Si bil zaradi uporabe prepovedanih drog agresiven do svojih družinskih lanov ali
do kogarkoli drugega?
Ne, nikoli. Ne maram pretepov, agresije. Tudi, ko je kdaj prišlo do kakšnega spora,
sem to rešil na miren na in.
10. Je bilo zdravljenje od odvisnosti tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo od tvojih
družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?
Vsega po malem. Dolo ene družinske situacije oz. družinski lani so mi pomagali,
da sem prišel do odlo itve za zdravljenje. Seveda pa sem se za to odlo il tudi zaradi
sebe.
11. Kako je potekalo zdravljenje odvisnosti? Je bilo uspešno?
Ko sem se dokon no odlo il, da je dovolj, sem poklical na psihiatri no kliniko in se
dogovoril za pregled. Priznam, da je bilo zelo težko opraviti prvi klic, a vedel sem, da
moram. Obiskoval sem terapije, tako skupinske kot tudi s svojim svetovalcem. Moral sem
spremeniti na in življenja. Moral sem odstraniti iz življenja svoje prijatelje, ki so se
drogirali, saj vem, da bi me ob druženju ponovno zamikalo. Za el sem se ukvarjati s
športom, to mi je zelo pomagalo. Tudi sam težko verjamem, da mi je v prvo uspelo, a
dejansko se je to zgodilo. Na terapijah sem se zelo dobro po util, saj sem imel prvi v
življenju ob utek, da me nekdo posluša in razume. Zelo sem hvaležen za to izkušnjo.
12. Je odvisnost od prepovedanih drog zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje od
prepovedanih drogah po vsemu, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od
prepovedanih drog primerjaš z odvisnostjo od alkohola?
Ne, rad delim svoje z izkušnje z drugimi, saj je problematika drog zelo razširjena.
Veliko mladih je, ki z drogami eksperimentira, in e bi lahko, bi bolj pogosto delil svojo
zgodbo, saj da misliti. Lepo bi bilo, da bi se kdo kaj nau il od mene, a mora vsak
posameznik raz istiti sam. Do drog imam zdaj odpor, žal mi je, da ga nisem imel že prej.
Kar se ti e odvisnosti od alkohola pa mislim, da ni ni manj grozna od odvisnosti od drog.
Ravno tako izgubiš nadzor in za neš propadati.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
63
Da sem se prvi sre al z drogo, je bil kriv
alkohol. Za el sem ga piti, ko sem bil star
okoli 15 let. Na za etku srednje šole sem
potem enkrat, ko sem bil pijan, poskusil
kaditi marihuano. Zelo mi je bila vše , ker
sem bil sproš en in sem lažje zaspal.
Tako smo imeli z družbo ritual, da smo se
vsak ve er dobili na "jointu". Med tednom
smo zve er kadili marihuano, med
vikendom pa smo dodali še alkohol in tako
je bilo približno dve leti. Vmes smo vzeli
tudi kak ekstazi, saj smo veliko zahajali na
rejve. Nekje v tretjem letniku srednje šole
je prijatelj prinesel heroin. Vsi moji
prijatelji so bili navdušeni , zato sem tudi
jaz podlegel pritisku družbe. Veliko mi je
pomenilo, da sem bil sprejet v družbi, zato
sem tudi poskusil heroin. Mislil sem, da
bom izpadel kot neka reva pred prijatelji.
Vedel sem, da se imam pod kontrolo in da
ne bo to ve kot enkrat, a sem se pošteno
zmotil.
! najprej marihuana
! pozitivni ob utki
! elektronske zabave
! uporaba drugih drog
Bil sem v družbi, kjer je bilo veliko droge
prisotne, tako da je bil to najmanjši
problem. Dobil sem jo od prijateljev,
kasneje pa sem jo iskal sam pri
preprodajalcih.
! veliko droge v družbi
! prijatelji, preprodajalci
Se je in to zelo hitro. Pri vsaki drogi so
ob utki na za etku zelo dobri in na žalost
je tako, da za enake ob utke potrebuješ
vedno ve droge. Prav zaradi tega se je
pojavila odvisnost v zelo kratkem asu.
! pozitivni ob utki ob uporabi
! hiter pojav odvisnosti
Ko je bila odvisnost vedno hujša, sem
za el drogo preprodajati. To je bil edini
na in za preživetje. !eprav sem imel
! preprodaja droge
! premalo denarja za droge
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
64
delo, je bilo denarja za mojo porabo drog
premalo.
Zaradi preprodajanja na sre o nisem imel
težav. Sem pa enkrat sedel za volan pod
vplivom drog. Ustavili so me policisti in ker
se jim je zdelo moje obnašanje udno, so
mi dali test za alkohol, ki je bil negativen,
zato so se odlo iti preverjati še prisotnost
prepovedanih drog s hitrim testom. Po
kon anem testu so ugotovili prisotnost
prepovedanih drog, kar je pomenilo, da
moram na strokovni pregled. To sem
odklonil, saj sem vedel, da se nikakor ne
morem izvle i iz tega, saj sem užival
droge. Tako sem pregled odklonil, na licu
mesta sem dobil ve kot 1000 € kazni in
odvzem izpita. To je bila edina težava, ki
sem jo imel zaradi policije.
! vožnja pod vplivom drog
! denarna kazen
! odvzem vozniškega izpita
Starši so lo eni že od mojega petega leta,
ko še nisem vedel, za kaj sploh gre. Tako
sem živel samo z mamo. O e je bil
zdravljen alkoholik, z njim nisem imel
veliko stikov, saj je bil po lo itvi velikokrat
na zdravljenju odvisnosti, ki je bilo ve krat
neuspešno. Mama se je odlo ila, da naju
bo sama preživljanja in sama skrbela
zame, saj ni želela slabega vpliva
odvisnosti o eta name. Veliko je delala,
poleg redne službe je še pospravljala za
denar in služila "na rno", da sva lahko
pokrila vse stroške, ki sva jih imela. Žal mi
je, da sem v srednji šoli zapadel v slabo
družbo, saj je mama veliko naredila zame,
jaz pa sem to izkoristil.
! lo itev staršev
! o e odvisnik od alkohola
! mati samohranilka
! dodatna dela za zaslužek
! malo kontrole
! prikrivanje uporabe drog
! samomor o eta
! porabljen denar za drogo
! bolezen mame
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
65
Mame ni bilo veliko doma, zato sem imel
malo kontrole. Pomembno ji je bilo, da
sem bil zve er ob 22h doma, in sicer
zaradi šole. Takrat je po navadi prišla iz
službe. Velikokrat sem se pretvarjal, da
spim, ker sem bil zadet, da ni tega opazila.
Celo srednjo šolo sem uspešno prikrival
uporabo prepovedanih drog zaradi
mamine odsotnosti. Bila pa je zelo
odsotna tudi tako, psihi no. Veliko je
skrbela zaradi o eta in zaradi mene,
želela je, da bi bil preskrbljen in da mi isto
ni ne manjka. Nekaj mesecev po
zadnjem kon anem zdravljenju je o e
storil samomor. !eprav ga nisem dobro
poznal, mi je bilo zelo hudo. Mama je bila
na koncu z živci in najin odnos se je
poslabšal. Še ve je za ela delati in vedno
manj je bila doma. Ob tem je obiskovala
tudi psihologa zaradi vseh težav, ki sva jih
imela. To je bil as, ko sem bil res
prepuš en samemu sebi. Mislil sem, da
se imam pod kontrolo in da lahko
nadzorujem uporabo heroina, a ravno
takrat sem ga za el jemati redno. Po
uporabi sem bil pomirjen in nisem
razmišljal o težavah. Ko je u inek
popustil, je bilo vse skupaj še huje, a zato
sem imel vedno pripravljeno novo dozo,
da sem hitro vse pozabil. Bil sem v
za aranem krogu. To je bilo v zadnjem
letniku srednje šole in ni se mi je zdelo
vredno kon ati, saj nisem vedel, kaj sploh
želim po eti v življenju. Pri mami so bile
posledice samomora zelo hude, sploh ni
opazila, da se karkoli dogaja z mano. Šolo
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
66
sem potem pustil in za el heroin uživati
vsak dan. Da sem odvisen, sem se za el
zavedati, ko sva z mamo prodala o etov
avto. Dogovorila sva se, da bova denar
hranila in postopoma odpla ala dolgove,
ki sva jih imela zaradi pogreba in ostalih
stvari. Vedel sem, da je to enkratna
priložnost, da kupim ve jo koli ino
heroina in ga imam nekaj zase, drugo pa
prodam naprej in si naredim še ve
denarja. Tako sem kupil nekaj ez 40 g
heroina in takrat me je zadelo, da sem
porabil denar pokojnega o eta za droge.
To je pomenilo, da se nimam ve pod
nadzorom in bilo je že prepozno. Ko je
mama ugotovila, da denarja skoraj ni ve ,
je bila besna, a ni imela mo i, da bi mi
pridigala. Spomnim se, da se je v joku
sesedla na tla, ko sem ji povedal, kje je
denar. Obljubil sem ji, da bom prenehal in
dal drogo stran. Prosila me je, da grem na
zdravljenje in jaz sem ji obljubljal, da bom
šel res, a to se še nekaj asa ni zgodilo.
Potem sem se še kar nekaj asa drogiral,
eprav je mama temu nasprotovala, a ni
imela kaj. Po eni strani jo je zelo motilo, a
vedela je, da bom propadel, e bom
pristal sam na cesti. Samo zaradi tega je
vztrajala pri temu, da skrbi zame kljub
moji odvisnosti. Pazil sem, da se ne
drogiram pred njo, saj nisem želel, da bi
videla celoten postopek brizganja heroina
v žilo. Pogosto me je prepri evala, naj
grem na odvajanje, a sem odlašal. Za
zdravljenje sem se odlo il, ko je mama
dobila domov izvide, da ima raka. Takrat
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
67
sem vedel, da je dovolj in da moram nekaj
narediti, saj mama ne bo mogla skrbeti
zame, e je bolna. Ko sem se odlo il za
zdravljenje, je bilo zelo težko, saj sem se
težko privajal na metadon in sem bil zelo
razdražljiv, ob tem pa sem ji moral veliko
pomagati, saj je bila zaradi zdravljenja
zelo slabotna.
Mama je izvedela zaradi tistega dogodka,
ko sem o etov denar porabil za ve jo
koli ino heroina. Kot sem že povedal, je
bila jezna in razo arana, a vseeno je
imela preve drugih problemov, da bi se s
tem ukvarjala.
! mama izvedela sama
! razo aranje in jeza
Imel sem punco, ki je bila v isti družbi.
Tudi ona je uporabljala drogo, a vseeno
manj kot jaz. Ona je uživala bolj "rejv"
droge, torej ekstazi, kokain, mdma itd.
V asih, ko sva bila skupaj, sva kadila tudi
heroin, da sva lažje zaspala, saj "rejv"
droge, ki sva jih uživala, ne pustijo spati.
Punco sem imel rad, zato mi je bilo hudo,
da sem ji omogo il uživanje heroina in jo
s tem spravljal v nevarnost. Na sre o vsaj
ona ni postala odvisna od heroina, saj me
je pustila ob pravem asu, ko še ni bilo
prepozno. Zgodilo se nama je tudi to, da
sva po nesre i naredila otroka, saj nisva
pazila. To sva ugotovila, ko je bilo že
prepozno za splav, zato sva ga morala
obdržati. Nose nost punce me na žalost
ni streznila in tako sem še naprej užival
heroin, eprav me je prosila, naj
preneham. Malo pred rojstvom otroka sva
se s punco razšla, tako da je bila punca
! uporaba drog tudi pri punci
! skupna uporaba
! spo etje otroka
! prekinitev zveze
! ob asni stiki z otrokom
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
68
na za etku samohranilka. Na sre o so ji
pomagali njeni starši in zaradi stanja moje
odvisnosti, ki je bilo zelo hudo, me niso
želeli poleg. Prvih nekaj mesecev otroka
sploh videl nisem, ker sem bil preve
zaposlen s heroinom. Potem pa se je
poleg vsega zgodilo še tisto z o etovim
denarjem, kar me je potisnilo na sam rob
in tako sem se odlo il za zdravljenje.
Bivša punca ima zdaj novega moža, za
otroka pa sva dogovorjena, da se
ob asno sre ava, saj sem zdaj ist.
Ne, nikoli. Ne maram pretepov, agresije.
Tudi ko je kdaj prišlo do kakšnega spora,
sem to rešil na miren na in.
! brez agresivnega vedenja
Vsega po malem. Dolo ene družinske
situacije oz. družinski lani so mi
pomagali, da sem prišel do odlo itve za
zdravljenje. Seveda pa sem se za to
odlo il tudi zaradi sebe.
! ve vzrokov za zdravljenje
! pomo družine
Ko sem se dokon no odlo il, da je dovolj,
sem poklical na psihiatri no kliniko in se
dogovoril za pregled. Priznam, da je bilo
zelo težko opraviti prvi klic, a vedel sem,
da moram. Obiskoval sem terapije, tako
skupinske kot tudi s svojim svetovalcem.
Moral sem spremeniti na in življenja.
Moral sem odstraniti iz življenja svoje
prijatelje, ki so se drogirali, saj vem, da bi
me ob druženju ponovno zamikalo. Za el
sem se ukvarjati s športom, to mi je zelo
pomagalo. Tudi sam težko verjamem, da
mi je v prvo uspelo, a dejansko se je to
zgodilo. Na terapijah sem se zelo dobro
po util, saj sem imel prvi v življenju
! klini no zdravljenje
! sprememba življenjskega stila
! terapije
! novi hobiji
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
69
ob utek, da me nekdo posluša in razume.
Zelo sem hvaležen za to izkušnjo
Ne, rad delim svoje z izkušnje z drugimi,
saj je problematika drog zelo razširjena.
Veliko mladih je, ki z drogami
eksperimentira, in e bi lahko, bi bolj
pogosto delil svojo zgodbo, saj da misliti.
Lepo bi bilo, da bi se kdo kaj nau il od
mene, a mora vsak posameznik raz istiti
sam. Do drog imam zdaj odpor, žal mi je,
da ga nisem imel že prej. Kar se ti e
odvisnosti od alkohola pa mislim, da ni ni
manj grozna od odvisnosti od drog. Ravno
tako izgubiš nadzor in za neš propadati.
! droge niso tabu
! uporaba je samostojna odlo itev
posameznika
! odvisnost od alkohola tudi huda
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
70
Priloga 5: Transkripcija intervjuja
1. Kdaj si se prvi sre al z alkoholom?
V najstniških letih, ko se bil star okoli 14 ali 15 let, ravno ko sem za el hoditi v srednjo
šolo. Takrat smo z družbo za eli obiskovati vaške veselice. Alkohol nam je bil vše , ker
je bilo bolj zabavno, e smo ga pili. Bili smo bolj sproš eni, ker so zavore popustile, in
veliko prijateljev sem pridobil, ker sem bil samozavesten.
2. Kako si prišel do alkohola? Kje si ga dobil?
O etu sem pomagal doma v delavnici in po kon anem delu mi je ponudil kozar ek
žgane pija e. Druga e pa smo alkohol dobili v trgovini ali gostilni. Ker nismo bili
polnoletni, ko smo za eli piti, so nam pri nakupih pomagali starejši prijatelji, ki so že bili
polnoletni. V asih pa smo imeli sre o in so ga tudi nam, mladoletnim, prodali.
3. Se je koli ina alkohola s asoma stopnjevala?
Da, lahko sem spil vedno ve , potreboval pa sem tudi vedno ve je koli ine, da sem
dosegel ob utek pijanosti.
4. Kako je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z
denarjem?
Do same odvisnosti od alkohola je prišlo po tem, ko sem izgubil službo. Bil sem
živ en in alkohol je bil edina rešitev, da sem se nekako pomiril. Finan no stanje je bilo
slabo. Težko smo shajali z denarjem, saj je imela službo samo žena, pa še njena pla a
ni bila bajna. Imel sem družino s štirimi otroci, najmlajši je bil star par mesecev. Vse to
je vodilo v depresijo, ki sem jo želel zaklju iti s samomorom. Na sre o me je moj lastni
brat prepri al v to, da naj tega ne storim. Nekaj denarne pomo i smo sicer dobili iz centra
za socialno delo, vendar smo v družini morali gledati na vsak evro.
5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi alkohola?
Na sre o težav s policijo nisem imeli nikoli. Nikol nisem bil mo no vinjen ali pijan v
javnosti. !e sem pil, sem ga pil doma ali pa v vaški gostilni, ki od mojega doma ni preve
oddaljena.
6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do alkohola.
Moje družinsko življenje je bilo kot vsako družinsko življenje, ko je otrok odraš al v
60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Mama ni bila zaposlena, ampak je bila doma kot
gospodinja. O e pa je bil mož z železno roko za vzgojo in zelo delaven obrtnik. O e je
rad spil kakšno alkoholno pija o, sploh ko je kon al z delom, vendar ni nikoli pretiraval,
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
71
mama pa je bila bolj proti. Bili smo normalna družina iz vasi. Spodbujali so me k delu,
vedno so mi govorili, da bo življenje lažje, e bom veliko delal. Ker je bil zaposlen samo
moj o e, smo živeli bolj skromno, ker denarja ni bilo veliko. Naš vsakdan je bil ve ali
manj sestavljen iz razli nih del, ni bilo nekih dobrih odnosov v družini in topline. O e je
bil zelo strog, mama je bila vseeno bolj ljube a kot on in razumljiva. O e je želel, da sem
"pravi moški", kar pomeni, da veliko delam, skrivam ustva itd. Nisem imel ravno
dobrega odnosa z njim, saj sva se zelo malo pogovarjala. Najin pogovor je bil ve inoma
ob delu in o delu. Mama je bila bolj razumljiva, a vseeno sem bil prepri anja, da bi mi
bilo laže deliti svoje probleme z o etom, ker je bil istega spola kot jaz. Njegovo podporo
sem prvi v življenju util, ko sem povedal za svojo odvisnost. To mi je zelo manjkalo v
otroštvu.
7. Kako so tvoji starši izvedeli za tvojo odvisnost in kakšen je bil odziv?
Starši so bili šokirani, vendar mi niso obrnili hrbta. Ker smo bili zelo verna družina,
so mi hoteli pomagati na vsak na in in mi izkazovali podporo. Ne vem, e bi se lahko
brez te podpore pobral tako, kot sem se. Izvedeli so, ker sem jim sam povedal. Malo so
seveda že opazili, saj smo z mojo družino živeli v isti hiši.
8. Kako pa je bilo s tvojo lastno družino (partnerica, otroci)? Opiši mi, kako je vse
skupaj potekalo.
Vsi otroci so bili zelo mladi, ko se je to dogajalo. Premladi, da bi razumeli, za kaj se
sploh gre. Z ženo sva poskušala te stvari pred njimi zakriti, da zanje ne bi bilo posledic.
Verjetno so kdaj videli, ko sem prišel pijan domov, vendar sem se trudil to kar se da
prikriti. Z ženo sva imela veliko težav. !eprav je zelo pogumna, delavna, vztrajna,
nepopustljiva in mo na po karakterju se je velikokrat zlomila, saj ni prenesla ve
pritiskov. To so bili zelo težki in objokani asi. Vedno, ko sem prišel domov pijan, sva se
sprla. To sva po ela stran od otrok, da ne bi vedeli, za kaj gre, vendar so verjetno vseeno
slišali krike. Potem ko so odrasli, sva jim te zadeve tudi obrazložila. V gostilno sem v
asu najhujše odvisnosti zahajal prakti no vsak dan in porabljal družinski denar, zato je
bila finan na stiska vedno ve ja.
9. Si bil zaradi uporabe alkohola kdaj agresiven do svojih družinskih lanov ali koga
drugega?
Fizi no nisem bil nikoli nasilen. Verbalno pa se je to zgodilo. Zaradi same depresije
sem vedno imel nek ob utek jeze v sebi, alkohol je samo odprl pot, da sem to pokazal
tudi navzven. Res da ne fizi no, vendar verbalno. Prepiri so bili skoraj da ne vsakdanja
stalnica. Še dandanes imam ta ob utek jeze v asih v sebi, vendar sem se nau il to
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
72
zatreti. Verbalno nasilen sem bil do partnerice in drugih ljudi, e je bil kak spor v gostilni.
Do otrok nisem bil nasilen, saj sem te stvari skrival.
10. Je bilo zdravljenje odvisnosti od alkohola tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo
od tvojih družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?
Oboje. Družina in lastna volja so bili popotnica, da sem se odlo il za zdravljenje.
Med drugim mi je partnerica tudi dala ultimat, da se moram zdraviti ali pa bo odšla z
otroci stran.
11. Opiši mi podrobno, kako je potekalo zdravljenje odvisnosti. Je bilo uspešno?
Alkohol sem zamenjal z drugimi dejavnostmi, samo da nisem pomislil na alkohol,
pridružil sem se pevskemu zboru, hodil na pogovore, terapije, na splošno sem spremenil
svoj na in življenja. Vzel sem si as za družino, se postavil nazaj na noge ter premagal
tako depresijo, kot odvisnost od alkohola. Lahko ponosno re em, da je bilo uspešno, saj
sem bolj pomirjen lovek ter ne potrebujem alkohola, da se odmaknem od realnosti.
12. Je odvisnost od alkohola zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o alkoholu zdaj
po vsem, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od alkohola primerjaš z odvisnostjo
od prepovedanih drog?
Ker sem se s temi stvarmi soo il, zame to ni tabu tema. Lahko se prosto pogovarjam
o tem s komerkoli, brez sramu. Moje mnenje, kar se ti e alkohola, je tako: razumljivo je,
da loveku paše kdaj pa kdaj kaj spiti, sploh e je v družbi, vendar nikoli ne smeš
pretiravati ez mejo, ko alkohol prevzame tvoj um in telo. Ker potem si samo ujetnik v
svojem lastnem telesu, kjer nimaš kontrole nad njim. Odvisnost od prepovedanih drog je
enak problem. Oboje ubije, oboje loveku spreobrne um. Ampak vse se nekako povezuje
s težavami vsakdanjega loveka iz dneva v dan. In vsak lovek ho e nekako zbežati od
teh vsakdanjih problemov, pa e tudi je to samo za trenutek. In ljudje v alkoholu ali
drogah najdemo ta trenutek, kjer nimamo problemov. Vendar to se spremeni v odvisnost,
ko te stvari za nemo izrabljati, da redno zbežimo od teh problemov, to pa potem vodi do
nasilja, depresije, v najhujših primerih pa tudi v predoziranje ali smrt.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
73
V najstniških letih, ko se bil star okoli 14
ali 15 let, ravno ko sem za el hoditi v
srednjo šolo. Takrat smo z družbo za eli
obiskovati vaške veselice. Alkohol nam je
bil vše , ker je bilo bolj zabavno, e smo
ga pili. Bili smo bolj sproš eni, ker so
zavore popustile, in veliko prijateljev sem
pridobil, ker sem bil samozavesten.
! prvi v srednji šoli
! samozavest, sproš anje
O etu sem pomagal doma v delavnici in
po kon anem delu mi je ponudil kozar ek
žgane pija e. Druga e pa smo alkohol
dobili v trgovini ali gostilni. Ker nismo bili
polnoletni, ko smo za eli piti, so nam pri
nakupih pomagali starejši prijatelji, ki so
že bili polnoletni. V asih pa smo imeli
sre o in so ga tudi nam, mladoletnim,
prodali.
! alkohol ponudil o e
! trgovine ali gostilne
Da, lahko sem spil vedno ve , potreboval
pa sem tudi vedno ve je koli ine, da sem
dosegel ob utek pijanosti.
! vedno ve je koli ine
Do same odvisnosti od alkohola je prišlo
po tem, ko sem izgubil službo. Bil sem
živ en in alkohol je bil edina rešitev, da
sem se nekako pomiril. Finan no stanje je
bilo slabo. Težko smo shajali z denarjem,
saj je imela službo samo žena, pa še
njena pla a ni bila bajna. Imel sem
družino s štirimi otroci, najmlajši je bil star
par mesecev. Vse to je vodilo v depresijo,
ki sem jo želel zaklju iti s samomorom. Na
sre o me je moj lastni brat prepri al v to,
da naj tega ne storim. Nekaj denarne
pomo i smo sicer dobili iz centra za
socialno delo, vendar smo v družini morali
gledati na vsak evro.
! izguba službe
! slabo finan no stanje
! želja po samomoru
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
74
Na sre o težav s policijo nisem imeli
nikoli. Nikol nisem bil mo no vinjen ali
pijan v javnosti. !e sem pil, sem ga pil
doma ali pa v vaški gostilni, ki od mojega
doma ni preve oddaljena.
! brez ve jih težav s policijo
Moje družinsko življenje je bilo kot vsako
družinsko življenje, ko je otrok odraš al v
60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja.
Mama ni bila zaposlena, ampak je bila
doma kot gospodinja. O e pa je bil mož z
železno roko za vzgojo in zelo delaven
obrtnik. O e je rad spil kakšno alkoholno
pija o, sploh ko je kon al z delom, vendar
ni nikoli pretiraval, mama pa je bila bolj
proti. Bili smo normalna družina iz vasi.
Spodbujali so me k delu, vedno so mi
govorili, da bo življenje lažje, e bom
veliko delal. Ker je bil zaposlen samo moj
o e, smo živeli bolj skromno, ker denarja
ni bilo veliko. Naš vsakdan je bil ve ali
manj sestavljen iz razli nih del, ni bilo
nekih dobrih odnosov v družini in topline.
O e je bil zelo strog, mama je bila vseeno
bolj ljube a kot on in razumljiva. O e je
želel, da sem "pravi moški", kar pomeni,
da veliko delam, skrivam ustva itd.
Nisem imel ravno dobrega odnosa z njim,
saj sva se zelo malo pogovarjala. Najin
pogovor je bil ve inoma ob delu in o delu.
Mama je bila bolj razumljiva, a vseeno
sem bil prepri anja, da bi mi bilo laže deliti
svoje probleme z o etom, ker je bil istega
spola kot jaz. Njegovo podporo sem prvi
v življenju util, ko sem povedal za svojo
odvisnost. To mi je zelo manjkalo v
otroštvu.
! brezposelna mama, gospodinja
! strog o e
! poudarjanje dela
! skromno življenje
! brez o etovske podpore
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
75
Starši so bili šokirani, vendar mi niso
obrnili hrbta. Ker smo bili zelo verna
družina, so mi hoteli pomagati na vsak
na in in mi izkazovali podporo. Ne vem,
e bi se lahko brez te podpore pobral
tako, kot sem se. Izvedeli so, ker sem jim
sam povedal. Malo so seveda že opazili,
saj smo z mojo družino živeli v isti hiši.
! šok
! pomo družine
Vsi otroci so bili zelo mladi, ko se je to
dogajalo. Premladi, da bi razumeli, za kaj
se sploh gre. Z ženo sva poskušala te
stvari pred njimi zakriti, da zanje ne bi bilo
posledic. Verjetno so kdaj videli, ko sem
prišel pijan domov, vendar sem se trudil to
kar se da prikriti. Z ženo sva imela veliko
težav. !eprav je zelo pogumna, delavna,
vztrajna, nepopustljiva in mo na po
karakterju se je velikokrat zlomila, saj ni
prenesla ve pritiskov. To so bili zelo težki
in objokani asi. Vedno, ko sem prišel
domov pijan, sva se sprla. To sva po ela
stran od otrok, da ne bi vedeli, za kaj gre,
vendar so verjetno vseeno slišali krike.
Potem ko so odrasli, sva jim te zadeve
tudi obrazložila. V gostilno sem v asu
najhujše odvisnosti zahajal prakti no vsak
dan in porabljal družinski denar, zato je
bila finan na stiska vedno ve ja.
! premladi otroci
! prikrivanje situacije
! težko obdobje za družino
! porabljanje denarja
! poslabšanje finan nega stanja
Fizi no nisem bil nikoli nasilen. Verbalno
pa se je to zgodilo. Zaradi same depresije
sem vedno imel nek ob utek jeze v sebi,
alkohol je samo odprl pot, da sem to
pokazal tudi navzven. Res da ne fizi no,
vendar verbalno. Prepiri so bili skoraj da
ne vsakdanja stalnica. Še dandanes
! brez fizi ne agresije
! verbalno nasilje
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
76
imam ta ob utek jeze v asih v sebi,
vendar sem se nau il to zatreti. Verbalno
nasilen sem bil do partnerice in drugih
ljudi, e je bil kak spor v gostilni. Do otrok
nisem bil nasilen, saj sem te stvari skrival.
Oboje. Družina in lastna volja so bili
popotnica, da sem se odlo il za
zdravljenje. Med drugim mi je partnerica
tudi dala ultimat, da se moram zdraviti ali
pa bo odšla z otroci stran.
! odlo itev zaradi družine
Alkohol sem zamenjal z drugimi
dejavnostmi, samo da nisem pomislil na
alkohol, pridružil sem se pevskemu zboru,
hodil na pogovore, terapije, na splošno
sem spremenil svoj na in življenja. Vzel
sem si as za družino, se postavil nazaj
na noge ter premagal tako depresijo, kot
odvisnost od alkohola. Lahko ponosno
re em, da je bilo uspešno, saj sem bolj
pomirjen lovek ter ne potrebujem
alkohola, da se odmaknem od realnosti.
! sprememba življenjskega stila
! nove aktivnosti, hobiji
! uspešno zdravljenje
Ker sem se s temi stvarmi soo il, zame to
ni tabu tema. Lahko se prosto pogovarjam
o tem s komerkoli, brez sramu. Moje
mnenje, kar se ti e alkohola, je tako:
razumljivo je, da loveku paše kdaj pa
kdaj kaj spiti, sploh e je v družbi, vendar
nikoli ne smeš pretiravati ez mejo, ko
alkohol prevzame tvoj um in telo. Ker
potem si samo ujetnik v svojem lastnem
telesu, kjer nimaš kontrole nad njim.
Odvisnost od prepovedanih drog je enak
problem. Oboje ubije, oboje loveku
spreobrne um. Ampak vse se nekako
povezuje s težavami vsakdanjega
! alkohol ni tabu tema
! deljenje izkušenj
! brez sramu
! odvisnost od prepovedanih drog enak
problem
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
77
loveka iz dneva v dan. In vsak lovek
ho e nekako zbežati od teh vsakdanjih
problemov, pa e tudi je to samo za
trenutek. In ljudje v alkoholu ali drogah
najdemo ta trenutek, kjer nimamo
problemov. Vendar to se spremeni v
odvisnost, ko te stvari za nemo izrabljati,
da redno zbežimo od teh problemov, to pa
potem vodi do nasilja, depresije, v
najhujših primerih pa tudi v predoziranje
ali smrt.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
78
Priloga 6: Transkripcija intervjuja
1. Kdaj si se prvi sre al z alkoholom?
Prvi pri 15-ih letih, ko sem imel zaklju ek osnovne šole. Vsi prijatelji so pili, zato
sem tudi jaz.
2. Kako si prišel do alkohola? Kje si ga dobil?
V trgovini, razli nih gostilnah. Tam, kjer ni bilo poostreno, sem alkohol dobil sam,
druga e pa so mi ga kupili starejši prijatelji. Ko sem enkrat dopolnil 18 let, ni bilo ve
težav s tem.
3. Se je koli ina alkohola s asoma stopnjevala?
Da, vsaki , ko sem pil, sem lahko spil ve . Vedno ve sem spil tudi, da sem sploh
util, da sem pijan. Koli ina se je stopnjevala tudi, ker sem na za etku pil samo za
dolo ene priložnosti, kot so bili rojstni dnevi itd., potem pa je to prešlo v vsakodnevno
pitje.
4. Kako je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z
denarjem?
Z denarjem so bile vedno težave. Med drugim se je odvisnost za ela zaradi
pomanjkanja denarja. Pomanjkanja pa je bilo še ve , ko sem za el veliko piti. Nekaj sem
ob asno delal, a ni bilo dovolj, da sem lahko normalno preživljal družino. Veliko denarja
sem si tudi izposojal, ta denar nekaterim prijateljem vra am še danes.
5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi alkohola?
Ne, nikoli.
6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do alkohola.
Moji starši so bolj ob asno pili alkohol, za posebne priložnosti, ni pretirano. Vedno
sta mi govorila, naj raje spijem kozarec vina in pokadim cigareto, kot pa droge, vseeno
pa prekomernega pitja nista nikoli podpirala. V moji družini ni bilo nobenih posebnosti. S
starši sem se v redu razumel, nismo bili ravno »najboljši prijatelji«, da bi jima zaupal isto
vsako malenkost, a vseeno smo kar veliko komunicirali med seboj in si pomagali. Nisem
imel nobenih pomanjkanj v otroštvu, skratka ni slabega se mi ni zgodilo, zato preteklih
izkušenj in družine ne morem povezovati z razvojem moje odvisnosti.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
79
7. Kako so tvoji starši izvedeli za tvojo odvisnost in kakšen je bil odziv?
Starša sta moje pitje alkohola spremljala že od samega za etka, zato nista bila
preve presene ena, ko sem jima povedal, da sem odvisen. Cel as ju je seveda skrbelo,
a nista želela preve pametovati, saj sta se bala obratnega u inka.
8. Kako pa je bilo s tvojo lastno družino (partnerica, otroci)? Opiši mi, kako je vse
skupaj potekalo.
Z ženo imava tri otroke. Spoznala sva se zelo mlada, kmalu sva se poro ila in imela
hitro otroke, enega za drugim. Nisva ravno premislila, kako bova vse zmogla na dolgi
rok. Imela sva službe s povpre nim zaslužkom, kar pa ni bilo dovolj. Potem pa je žena
službo izgubila. Tako sem si moral poleg rednega dela iskati še priložnostna dela, s
katerimi bi še dodatno zaslužil. Iskal sem razna gradbena dela ali pa pomo pri barvanju
sten itd. Po osmih urah svojega dela sem tako moral še do raznih ljudi, da bi pomagal
okoli hiš in opravljal dela, tako sem delal po ve kot 11 ur na dan, kar je bilo zelo težko.
Res je bilo naporno sam preživljati družino. Ravno zaradi tega sem za el iskati uteho v
alkoholu. Na za etku je bilo to med vikendi, potem pa sem za el zahajati v gostilne tudi
med tednom. Tako je bilo laže, ker sem se z alkoholom sprostil in pozabil na svoje
težave. Seveda pa je to povzro alo težave doma. Žena je morala za vse skrbeti sama,
denarja pa je bilo vedno manj. Vsaki , ko sem prišel domov vinjen, sva se skregala.
Pogosto sem kri al tudi na otroke, e so kdaj sredi no i prišli pogledat, zakaj se z ženo
kregava. Potem pa je prišlo do tega, da sem ženo iz jeze odrinil, ker je bila jezna name,
jaz pa na njo. Na sre o ni vpletla policije, saj bi s tem imel težave, vendar mi je vseeno
zelo žal, da sem pustil, da do tega pride. Zaradi mojega pitja je bilo naše družinsko
življenje res porazno. Žena mi je pogosto grozila, da se bo lo ila in z otroci šla stran. Tisti
ve er, ko sem jo odrinil, je res odšla k svojim staršem v hišo, kjer so z otroci nekaj tednov
tudi ostali. Zaradi tega sem se potem odlo il, da je res as za zdravljenje. Z ženo sva se
potem pogovorila in za el sem hoditi na terapije. Potem ko sem se pridružil še skupini
anonimnih alkoholikov, se mi je življenje obrnilo na glavo, ampak v dobrem smislu. V
družini se je po zdravljenju vse spremenilo na boljše. Alkohola se nisem ve nikoli
dotaknil, ker sem želel biti dober o e in mož. Veliko ve aktivnosti sem imel v življenju in
se ve ukvarjal z družino. Žena se je potem zaposlila, ko mi je zaupala, da bom lahko
tudi kdaj sam z otroci. Finan no stanje izboljšujeva, jaz še vedno opravljam priložnostna
dela, veliko nama pomagajo tudi starši, kolikor le lahko.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
80
9. Si bil zaradi uporabe alkohola kdaj agresiven do svojih družinskih lanov ali koga
drugega?
Da. Agresiven z besedami sem bil do vseh, tudi do otrok kdaj. Fizi no nasilje pa se
je pojavilo nekajkrat, ko smo bili z družbo v gostilnah in so se za eli prepiri, takrat sem
tudi koga udaril. Žal sem enkrat odrinil tudi svojo ženo. Ni ji bilo ni hudega, a vseeno
sem se enkrat spravil nanjo, ker sva se skregala zaradi mojega pitja.
10. Je bilo zdravljenje odvisnosti od alkohola tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo
od tvojih družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?
Po nekem asu me je že resno za elo skrbeti za moje zdravje, tako da je bil to eden
izmed razlogov, da sem se za zdravljenje odlo il. Vseeno pa sem to naredil tudi zaradi
družinskih lanov, žene in otrok.
11. Opiši mi podrobno, kako je potekalo zdravljenje odvisnosti. Je bilo uspešno?
Zdravljenje v bolnišnici je trajalo približno dva meseca, najprej sem bil tam vsak dan,
le za konec tedna sem šel domov. Po nekem asu sem moral biti tam samo dopoldan.
Imel sem samostojne terapije, skupinske terapije in veliko razli nih aktivnosti, ki so mi
popestrile dan. Potem pa sem se pridružil skupini anonimih alkoholikov in za el hoditi na
skupinske terapije. Vse se je za elo s priznavanjem, da sem res odvisen. !eprav sem
to v sebi vedel že prej, je bilo to izre i na glas in pred ostalimi huda izkušnja. Vendar me
je vseeno pomirjalo to, da so bili tam ljudje s podobnimi problemi in smo delili zgodbe,
tako je bilo vse laže. Samo z obiski terapij mi ne bi uspelo prenehati. Moral sem poiskati
nove hobije in se z ne im zamotiti, saj je bilo življenje brez alkohola na za etku udno in
pusto. Ko pa sem zamenjal alkohol za šport in ve kvalitetnega asa z mojimi otroci, je
bilo vse laže.
12. Je odvisnost od alkohola zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o alkoholu zdaj
po vsem, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od alkohola primerjaš z odvisnostjo
od prepovedanih drog?
V asih mi je neprijetno govoriti o tem, ker se mi zdi, da nekateri ljudje zelo obsojajo.
Na splošno pa se mi ne zdi tabu tema, ker je to zelo velik problem in mi je vše deliti
svoje slabe in dobre izkušnje. Alkohol je zame zdaj prepovedan. !eprav mi je povzro il
odvisnost, sem za to kriv sam, a vseeno se je moje mnenje o alkoholu spremenilo. Od
tega, da sem mislil, da je najboljša stvar na svetu, do tega, da si ga ne želim niti blizu
sebe. Odvisnost od drog je prav tako zelo velik problem. Pa ne samo od drog, od veliko
razli nih stvari so ljudje odvisni. Tema odvisnosti od drog je malo bolj ob utljiva od
odvisnosti od alkohola, ker so droge prepovedane.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
81
Prvi pri 15-ih letih, ko sem imel zaklju ek
osnovne šole. Vsi prijatelji so pili, zato
sem tudi jaz.
! zaklju ek OŠ
! sprejemanje v družbi
V trgovini, razli nih gostilnah. Tam, kjer ni
bilo poostreno, sem alkohol dobil sam,
druga e pa so mi ga kupili starejši
prijatelji. Ko sem enkrat dopolnil 18 let, ni
bilo ve težav s tem.
! trgovine, gostilne
Da, vsaki , ko sem pil, sem lahko spil ve .
Vedno ve sem spil tudi, da sem sploh
util, da sem pijan. Koli ina se je
stopnjevala tudi, ker sem na za etku pil
samo za dolo ene priložnosti, kot so bili
rojstni dnevi itd., potem pa je to prešlo v
vsakodnevno pitje.
! vedno ve je koli ine
! pogostejše pitje
Z denarjem so bile vedno težave. Med
drugim se je odvisnost za ela zaradi
pomanjkanja denarja. Pomanjkanja pa je
bilo še ve , ko sem za el veliko piti. Nekaj
sem ob asno delal, a ni bilo dovolj, da
sem lahko normalno preživljal družino.
Veliko denarja sem si tudi izposojal, ta
denar nekaterim prijateljem vra am še
danes.
! slabo finan no stanje
! izposoja denarja
Ne, nikoli. ! brez težav s policijo
Moji starši so bolj ob asno pili alkohol, za
posebne priložnosti, ni pretirano. Vedno
sta mi govorila, naj raje spijem kozarec
vina in pokadim cigareto, kot pa droge,
vseeno pa prekomernega pitja nista nikoli
podpirala. V moji družini ni bilo nobenih
posebnosti. S starši sem se v redu
razumel, nismo bili ravno »najboljši
prijatelji«, da bi jima zaupal isto vsako
malenkost, a vseeno smo kar veliko
! ob asno pitje staršev
! razumevanje s starši
! brez pomanjkanj v otroštvu
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
82
komunicirali med seboj in si pomagali.
Nisem imel nobenih pomanjkanj v
otroštvu, skratka ni slabega se mi ni
zgodilo, zato preteklih izkušenj in družine
ne morem povezovati z razvojem moje
odvisnosti.
Starša sta moje pitje alkohola spremljala
že od samega za etka, zato nista bila
preve presene ena, ko sem jima
povedal, da sem odvisen. Cel as ju je
seveda skrbelo, a nista želela preve
pametovati, saj sta se bala obratnega
u inka.
! starši spremljali pitje
! brez presene enj
Z ženo imava tri otroke. Spoznala sva se
zelo mlada, kmalu sva se poro ila in imela
hitro otroke, enega za drugim. Nisva
ravno premislila, kako bova vse zmogla
na dolgi rok. Imela sva službe s
povpre nim zaslužkom, kar pa ni bilo
dovolj. Potem pa je žena službo izgubila.
Tako sem si moral poleg rednega dela
iskati še priložnostna dela, s katerimi bi še
dodatno zaslužil. Iskal sem razna
gradbena dela ali pa pomo pri barvanju
sten itd. Po osmih urah svojega dela sem
tako moral še do raznih ljudi, da bi
pomagal okoli hiš in opravljal dela, tako
sem delal po ve kot 11 ur na dan, kar je
bilo zelo težko. Res je bilo naporno sam
preživljati družino. Ravno zaradi tega sem
za el iskati uteho v alkoholu. Na za etku
je bilo to med vikendi, potem pa sem
za el zahajati v gostilne tudi med tednom.
Tako je bilo laže, ker sem se z alkoholom
sprostil in pozabil na svoje težave.
! zgodnja poroka in otroci
! slabo finan no stanje
! izguba službe
! reševanje težav z alkoholom
! ve ji spor z ženo
! grožnje
! odlo itev za zdravljenje
! postopno izboljšanje situacije
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
83
Seveda pa je to povzro alo težave doma.
Žena je morala za vse skrbeti sama,
denarja pa je bilo vedno manj. Vsaki , ko
sem prišel domov vinjen, sva se skregala.
Pogosto sem kri al tudi na otroke, e so
kdaj sredi no i prišli pogledat, zakaj se z
ženo kregava. Potem pa je prišlo do tega,
da sem ženo iz jeze odrinil, ker je bila
jezna name, jaz pa na njo. Na sre o ni
vpletla policije, saj bi s tem imel težave,
vendar mi je vseeno zelo žal, da sem
pustil, da do tega pride. Zaradi mojega
pitja je bilo naše družinsko življenje res
porazno. Žena mi je pogosto grozila, da
se bo lo ila in z otroci šla stran. Tisti
ve er, ko sem jo odrinil, je res odšla k
svojim staršem v hišo, kjer so z otroci
nekaj tednov tudi ostali. Zaradi tega sem
se potem odlo il, da je res as za
zdravljenje. Z ženo sva se potem
pogovorila in za el sem hoditi na terapije.
Potem ko sem se pridružil še skupini
anonimnih alkoholikov, se mi je življenje
obrnilo na glavo, ampak v dobrem smislu.
V družini se je po zdravljenju vse
spremenilo na boljše. Alkohola se nisem
ve nikoli dotaknil, ker sem želel biti dober
o e in mož. Veliko ve aktivnosti sem imel
v življenju in se ve ukvarjal z družino.
Žena se je potem zaposlila, ko mi je
zaupala, da bom lahko tudi kdaj sam z
otroci. Finan no stanje izboljšujeva, jaz
še vedno opravljam priložnostna dela,
veliko nama pomagajo tudi starši, kolikor
le lahko.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
84
Da. Agresiven z besedami sem bil do
vseh, tudi do otrok kdaj. Fizi no nasilje pa
se je pojavilo nekajkrat, ko smo bili z
družbo v gostilnah in so se za eli prepiri,
takrat sem tudi koga udaril. Žal sem
enkrat odrinil tudi svojo ženo. Ni ji bilo ni
hudega, a vseeno sem se enkrat spravil
nanjo, ker sva se skregala zaradi mojega
pitja.
! fizi no nasilje v gostilnah
! verbalno nasilje v družini
Po nekem asu me je že resno za elo
skrbeti za moje zdravje, tako da je bil to
eden izmed razlogov, da sem se za
zdravljenje odlo il. Vseeno pa sem to
naredil tudi zaradi družinskih lanov, žene
in otrok.
! samostojna odlo itev
! tudi zaradi družine
Zdravljenje v bolnišnici je trajalo približno
dva meseca, najprej sem bil tam vsak
dan, le za konec tedna sem šel domov.
Po nekem asu sem moral biti tam samo
dopoldan. Imel sem samostojne terapije,
skupinske terapije in veliko razli nih
aktivnosti, ki so mi popestrile dan. Potem
pa sem se pridružil skupini anonimih
alkoholikov in za el hoditi na skupinske
terapije. Vse se je za elo s priznavanjem,
da sem res odvisen. !eprav sem to v sebi
vedel že prej, je bilo to izre i na glas in
pred ostalimi huda izkušnja. Vendar me je
vseeno pomirjalo to, da so bili tam ljudje s
podobnimi problemi in smo delili zgodbe,
tako je bilo vse laže. Samo z obiski terapij
mi ne bi uspelo prenehati. Moral sem
poiskati nove hobije in se z ne im
zamotiti, saj je bilo življenje brez alkohola
na za etku udno in pusto. Ko pa sem
! bolnišni no zdravljenje
! terapije
! razli ne aktivnosti
! skupina anonimnih alkoholikov
! pogovori, deljenje zgodb
! ob utki sprejetja
! ve asa z otroci
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
85
zamenjal alkohol za šport in ve
kvalitetnega asa z mojimi otroci, je bilo
vse laže.
V asih mi je neprijetno govoriti o tem, ker
se mi zdi, da nekateri ljudje zelo obsojajo.
Na splošno pa se mi ne zdi tabu tema, ker
je to zelo velik problem in mi je vše deliti
svoje slabe in dobre izkušnje. Alkohol je
zame zdaj prepovedan. !eprav mi je
povzro il odvisnost, sem za to kriv sam, a
vseeno se je moje mnenje o alkoholu
spremenilo. Od tega, da sem mislil, da je
najboljša stvar na svetu, do tega, da si ga
ne želim niti blizu sebe. Odvisnost od drog
je prav tako zelo velik problem. Pa ne
samo od drog, od veliko razli nih stvari so
ljudje odvisni. Tema odvisnosti od drog je
malo bolj ob utljiva od odvisnosti od
alkohola, ker so droge prepovedane.
! alkohol ni tabu
! deljenje izkušenj
! življenje brez alkohola
! odvisnost od drog tudi huda
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
86
Priloga 7: Transkripcija intervjuja
1. Kdaj si se prvi sre ala z alkoholom?
Prvi sem alkohol poizkusila pri 17 letih v družbi, a takrat nisem pila, ker je bilo doma
dovolj težav z o etom. Redno sem za ela piti potem pri približno 25-ih letih.
2. Kako si prišla do alkohola? Kje si ga dobila?
V gostilnah in trgovinah, pa tudi, kar je bilo doma v shrambi.
3. Se je koli ina alkohola s asoma stopnjevala?
Da, seveda. Potrebovala sem vedno ve je koli ine.
4. Kako pa je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajala z
denarjem?
Bolj slabo. Z denarjem smo bili vedno bolj na tesnem. Z možem nisva imela ravno
visokih pla , stroškov pa je bilo vedno ve . Ko sem za ela porabljati denar še za alkohol,
ga je bilo pa res malo.
5. Si imela kdaj težave s policijo zaradi alkohola?
Da, z možem sva enkrat imela zelo hud spor. Policijo so poklicali starši, ker jih je
postalo strah. Takrat sva morala pla ati denarno kazen. Na sre o se ni vmešal center
za socialno delo, ker je bil prvi spor in se ni ve ponovilo.
6. Opiši mi podrobno tvojo družinsko življenje in odnos tvojih staršev do alkohola.
Moje otroštvo ni bilo ravno lepo. O e je bil odvisen od alkohola in pogosto je bil
verbalno nasilen do mene. Z mamo nisva nikoli razvili ljube ega odnosa, saj se ni nikoli
postavila na mojo stran. Bila je proti alkoholu in pitju o eta, a jo je bilo preve strah, ker
je bil tudi do nje verbalno nasilen. Ko je za el z nasilnim obnašanjem, sva bili raje tiho,
da ni postal fizi no nasilen. Nisem bila deležna veliko pozornosti. Starša sta skrbela za
moje najbolj osnovne potrebe, ampak to je bilo to, veliko stvari sem morala narediti sama.
O e se je tudi zdravil, a je med zdravljenjem vedno za el nazaj piti, tako da se v resnici
ni nikoli isto ozdravil. V otroštvu sem imela odpor do alkohola, ampak sem mu kasneje
zaradi vseh težav podlegla. Starša sta veliko zahtevala od mene in me ob vsakem
neuspehu poniževala. Skratka veliko stresa sta mi povzro ila v življenju.
7. Kako so tvoji starši izvedeli za odvisnost in kakšen je bil odziv?
Starši so izvedeli za odvisnost, ker sem jim sama povedala. To sta tudi opazila, ker
živim z družino v isti hiši. Njuna reakcija je bila bolj nevtralna, nista kaj pretirano
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
87
odreagirala. Ponudila sta mi veliko pomo i, a nisem utila velike podpore. V asih se mi
zdi, da tega nista znala pokazati ali pa nista želela, žal tega ne bom nikoli vedela.
8. Kako pa je bilo s tvojo lastno družino (partner, otroci)? Opiši mi, kako je vse
skupaj potekalo.
Z možem sva se spoznala in zelo hitro imela otroka. Tako je sledila tudi poroka. Skrb
za otroka je bil ve krat glavni razlog za spor z možem, saj je veliko odgovornosti prelagal
name. Strinjam se, da sva se zelo mlada odlo ila za korak naprej, a tudi sama sem
morala hitro odrasti, tako kot on. Zaradi finan nih težav sva si ustvarila dom v hiši mojih
staršev, tako smo vsi skupaj živeli. Lažje je bilo tudi, ker sta skrbela za sina, medtem ko
sva bila z možem v službi. Sin je odraš al, stroškov pa je bilo vedno ve in tako se je
najino finan no stanje slabšalo. Zaslužila nisva veliko, tako smo bili vedno na tesnem in
gledati smo morali na vsak denar. Doživljala sem veliko stresa tudi zaradi staršev, saj je
bil o e nemogo . Vse je moralo biti po njegovo, ker smo živeli v njegovi hiši. Mož se je
za el vedno bolj oddaljevati. Verjetno tudi zaradi o eta, a tudi zaradi celotne situacije.
Vedno bolj je bil odsoten, ko sem ga vprašala, kje je bil, pa je imel vedno pripravljen
izgovor. Tako sem ez nekaj asa izvedela, da me je varal. To je bil še dodaten udarec
in razlog, da sem za ela posegati po alkoholu. Alkohol sem redno pila kar nekaj
mesecev, vmes sem izgubila službo, ker sem imela vse ve je težave sama s seboj.
Velikokrat sem tudi izostala, ker zaradi alkohola nisem bila zmožna biti prisotna. Najhujše
obdobje odvisnosti ni trajalo dolgo, saj sem se dokaj hitro odlo ila za zdravljenje. Nisem
vedela, ali bova z možem ostala skupaj ali ne in želela sem sinu zagotoviti dobro
življenje. Tako sem se vklju ila v bolnišni no zdravljenje in po zdravljenju sem še veliko
mesecev obiskovala psihiatra. Z možem sva se odlo ila, da se bova za nekaj asa lo ila
in videla, kako bo. Po treh mesecih je mož prišel nazaj. Ostala sva skupaj zaradi otroka
in zaradi tega, ker sva se odlo ila, da bova šla ez vse napake, ki sva jih oba naredila.
O e je zdaj že hudo bolan in ni ve takšnega pritiska, kot je bil v asih. Tudi e živimo
pod isto streho, se ne spravlja ve name in na mojo družino. Z mamo še vedno nimava
najbolj ljube ega odnosa, a mi vseeno pomaga, ko jo potrebujem. Žal mi je, da je že celo
življenje pod o etovim vplivom. Na eloma se razumemo med seboj, a so odnosi bolj
hladni kot v drugih družinah.
9. Si bila zaradi uporabe alkohola kdaj agresivna do svojih družinskih lanov ali
koga drugega?
Samo takrat, ko sva z možem imela ve ji spor in sem se spravila nanj. Takrat je
posredovala policija, druga e pa nikoli, saj po naravi nisem agresiven lovek. Tudi ko
sem bila pod vplivom alkohola, nisem bila nasilna.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
88
10. Je bilo zdravljenje odvisnosti od alkohola tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo
od tvojih družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo ila?
Za to sem se odlo ila, ker sem si želela pomagati. Predvsem pa tudi zaradi sina, ker
sem mu želela zagotoviti boljše življenje.
11. Opiši mi podrobno, kako je potekalo zdravljenje odvisnosti. Je bilo uspešno?
Vklju ila sem se v bolnišni no zdravljenje, potem pa sem obiskovala tudi psihiatra.
Hodila sem na terapije, najprej nekaj asa na individualne, potem sem bila pripravljena
tudi na skupinske terapije. Zamenjati sem morala življenjski stil. Morala sem se postaviti
na noge, najti novo zaposlitev in se še druga e zaposliti s kakšnimi novimi aktivnostmi.
Tako sem po kon anem zdravljenju kon no zaživela, vse se je malo umirilo. Zdravljenje
je bilo uspešno, saj od za etka zdravljenja nisem spila niti kapljice alkohola in tako bo
tudi ostalo.
12. Je odvisnost od alkohola zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o alkoholu zdaj
po vsem, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od alkohola primerjaš z odvisnostjo
od prepovedanih drog?
Odvisno. !e imam ob utek, da bi me ljudje okoli mene znali obsojati, raje ne
izpostavim tega, da sem bila odvisna od alkohola. Do alkohola imam ponovno upor, tako,
kot sem ga imela, dokler sem bila najstnica, zaradi o eta. Vsaka odvisnost je slaba, saj
lovek ne more živeti in razmišljati normalno. Zato je moje mnenje, da je tudi odvisnost
od prepovedanih drog zelo huda.
Prvi sem alkohol poizkusila pri 17-ih letih
v družbi, a takrat nisem pila, ker je bilo
doma dovolj težav z o etom. Redno sem
za ela piti potem pri približno 25-ih letih.
! enkratno pitje v družbi
! za etek rednega pitja kasneje
V gostilnah in trgovinah, pa tudi, kar je
bilo doma v shrambi.
! razli ni kraji za pridobitev
Da, seveda. Potrebovala sem vedno
ve je koli ine.
! stopnjevanje
Bolj slabo. Z denarjem smo bili vedno bolj
na tesnem. Z možem nisva imela ravno
visokih pla , stroškov pa je bilo vedno
ve . Ko sem za ela porabljati denar še za
alkohol, ga je bilo pa res malo.
! slabo finan no stanje
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
89
Da, z možem sva enkrat imela zelo hud
spor. Policijo so poklicali starši, ker jih je
postalo strah. Takrat sva morala pla ati
denarno kazen. Na sre o se ni vmešal
center za socialno delo, ker je bil prvi spor
in se ni ve ponovilo.
! hujši spor
! posredovanje policije
! pla ilni nalog
Moje otroštvo ni bilo ravno lepo. O e je bil
odvisen od alkohola in pogosto je bil
verbalno nasilen do mene. Z mamo nisva
nikoli razvili ljube ega odnosa, saj se ni
nikoli postavila na mojo stran. Bila je proti
alkoholu in pitju o eta, a jo je bilo preve
strah, ker je bil tudi do nje verbalno
nasilen. Ko je za el z nasilnim
obnašanjem, sva bili raje tiho, da ni postal
fizi no nasilen. Nisem bila deležna veliko
pozornosti. Starša sta skrbela za moje
najbolj osnovne potrebe, ampak to je bilo
to, veliko stvari sem morala narediti
sama. O e se je tudi zdravil, a je med
zdravljenjem vedno za el nazaj piti, tako
da se v resnici ni nikoli isto ozdravil. V
otroštvu sem imela odpor do alkohola,
ampak sem mu kasneje zaradi vseh težav
podlegla. Starša sta veliko zahtevala od
mene in me ob vsakem neuspehu
poniževala. Skratka veliko stresa sta mi
povzro ila v življenju.
! o e odvisen od alkohola
! verbalno nasilje
! vpliv o eta na mamo
! osnove potrebe sicer zadovoljene
! stres
Starši so izvedeli za odvisnost, ker sem
jim sama povedala. To sta tudi opazila,
ker živim z družino v isti hiši. Njuna
reakcija je bila bolj nevtralna, nista kaj
pretirano odreagirala. Ponudila sta mi
veliko pomo i, a nisem utila velike
podpore. V asih se mi zdi, da tega nista
! samostojno priznanje odvisnosti
! nevtralna reakcija, brez posebnosti
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
90
znala pokazati ali pa nista želela, žal tega
ne bom nikoli vedela.
Z možem sva se spoznala in zelo hitro
imela otroka. Tako je sledila tudi poroka.
Skrb za otroka je bil ve krat glavni razlog
za spor z možem, saj je veliko
odgovornosti prelagal name. Strinjam se,
da sva se zelo mlada odlo ila za korak
naprej, a tudi sama sem morala hitro
odrasti, tako kot on. Zaradi finan nih
težav sva si ustvarila dom v hiši mojih
staršev, tako smo vsi skupaj živeli. Lažje
je bilo tudi, ker sta skrbela za sina,
medtem ko sva bila z možem v službi. Sin
je odraš al, stroškov pa je bilo vedno ve
in tako se je najino finan no stanje
slabšalo. Zaslužila nisva veliko, tako smo
bili vedno na tesnem in gledati smo morali
na vsak denar. Doživljala sem veliko
stresa tudi zaradi staršev, saj je bil o e
nemogo . Vse je moralo biti po njegovo,
ker smo živeli v njegovi hiši. Mož se je
za el vedno bolj oddaljevati. Verjetno tudi
zaradi o eta, a tudi zaradi celotne
situacije. Vedno bolj je bil odsoten, ko
sem ga vprašala, kje je bil, pa je imel
vedno pripravljen izgovor. Tako sem ez
nekaj asa izvedela, da me je varal. To je
bil še dodaten udarec in razlog, da sem
za ela posegati po alkoholu. Alkohol sem
redno pila kar nekaj mesecev, vmes sem
izgubila službo, ker sem imela vse ve je
težave sama s seboj. Velikokrat sem tudi
izostala, ker zaradi alkohola nisem bila
zmožna biti prisotna. Najhujše obdobje
odvisnosti ni trajalo dolgo, saj sem se
! otrok in poroka po krajšem obdobju
! spori z možem
! slabo finan no stanje
! stres s strani staršev
! moževo varanje
! za asna lo itev
! zdravljenje in terapije
! popravljanje napak
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
91
dokaj hitro odlo ila za zdravljenje. Nisem
vedela, ali bova z možem ostala skupaj ali
ne in želela sem sinu zagotoviti dobro
življenje. Tako sem se vklju ila v
bolnišni no zdravljenje in po zdravljenju
sem še veliko mesecev obiskovala
psihiatra. Z možem sva se odlo ila, da se
bova za nekaj asa lo ila in videla, kako
bo. Po treh mesecih je mož prišel nazaj.
Ostala sva skupaj zaradi otroka in zaradi
tega, ker sva se odlo ila, da bova šla ez
vse napake, ki sva jih oba naredila. O e
je zdaj že hudo bolan in ni ve takšnega
pritiska, kot je bil v asih. Tudi e živimo
pod isto streho, se ne spravlja ve name
in na mojo družino. Z mamo še vedno
nimava najbolj ljube ega odnosa, a mi
vseeno pomaga, ko jo potrebujem. Žal mi
je, da je že celo življenje pod o etovim
vplivom. Na eloma se razumemo med
seboj, a so odnosi bolj hladni kot v drugih
družinah.
Samo takrat, ko sva z možem imela ve ji
spor in sem se spravila nanj. Takrat je
posredovala policija, druga e pa nikoli,
saj po naravi nisem agresiven lovek.
Tudi ko sem bila pod vplivom alkohola,
nisem bila nasilna.
! brez agresivnega vedenja
! izjema hujši spor z možem
Za to sem se odlo ila, ker sem si želela
pomagati. Predvsem pa tudi zaradi sina,
ker sem mu želela zagotoviti boljše
življenje.
! želja po pomo i
! zagotavljanje boljšega življenja
Vklju ila sem se v bolnišni no zdravljenje,
potem pa sem obiskovala tudi psihiatra.
Hodila sem na terapije, najprej nekaj asa
! bolnišni no zdravljenje
! terapije
! menjava življenjskega stila
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
92
na individualne, potem sem bila
pripravljena tudi na skupinske terapije.
Zamenjati sem morala življenjski stil.
Morala sem se postaviti na noge, najti
novo zaposlitev in se še druga e zaposliti
s kakšnimi novimi aktivnostmi. Tako sem
po kon anem zdravljenju kon no
zaživela, vse se je malo umirilo.
Zdravljenje je bilo uspešno, saj od
za etka zdravljenja nisem spila niti
kapljice alkohola in tako bo tudi ostalo.
! uspešno zdravljenje
Odvisno. !e imam ob utek, da bi me
ljudje okoli mene znali obsojati, raje ne
izpostavim tega, da sem bila odvisna od
alkohola. Do alkohola imam ponovno
upor, tako, kot sem ga imela, dokler sem
bila najstnica, zaradi o eta. Vsaka
odvisnost je slaba, saj lovek ne more
živeti in razmišljati normalno. Zato je moje
mnenje, da je tudi odvisnost od
prepovedanih drog zelo huda.
! alkohol v asih tabu tema
! odpor do alkohola
! negativno mnenje o odvisnostih
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
93
Priloga 8: Transkripcija intervjuja
1. Kdaj si se prvi sre al z alkoholom?
Prvi pri 15-ih letih, ko sem za el delati na ladji.
2. Kako si prišel do alkohola? Kje si ga dobil?
Na ladji, ko mi je as to dopuš al, v razli nih barih po svetu, doma in v lokalnih
gostilnah.
3. Se je koli ina alkohola s asoma stopnjevala?
Da, pil sem vedno ve .
4. Kako je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z
denarjem?
Z delom na ladji sem veliko zaslužil, a sem moral preživljati družino, ker je bila žena
nezaposlena, saj je morala skrbeti za h erki med mojo odsotnostjo. Veliko denarja sem
porabil tudi za alkohol, tako da sem imel kljub veliko prihodkom slabo finan no stanje.
5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi alkohola?
Ne, na sre o nikoli. Vsi doma i prepiri so se kon ali brez posredovanja policije.
6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do alkohola.
Mama ni nikoli pila alkohola, o e pa je bil alkoholik. Moje otroštvo ni bilo lepo in hitro
je minilo, ker sem že zelo mlad za el z delom. Mama je zaradi raka umrla pri mojih 12-
ih letih in zaradi njene smrti je o e za el veliko piti. Pil je vedno ve in prišlo je tako dale ,
da sva morala s sestro v rejniško družino, saj o e ni bil sposoben skrbeti za naju. Od
takrat stikov z o etom nisem imel ve in ko sem imel 26 let, je umrl tudi on in to zaradi
padca iz lestve, ker je bil pijan. Tako sem pri 15-ih letih odšel delati na ladjo. Danes to
ne bi bilo mogo e, ker bi potreboval izobrazbo, a v asih je bilo to laže in eprav nisem
imel dokon ane šole, je bila moja kon na funkcija na ladji vodja palube. Do tega sem
prišel z ve letnim trdim delom. Delo je bilo dobro pla ano in imel sem možnost videti cel
svet, a je bilo poleg tega tudi fizi no in psihi no naporno. Žalostilo me je to, da me doma
nih e ne aka in da sem na nek na in sam. Tudi sestra se je dokaj kmalu odselila s
partnerjem v Švico k njegovi družini, tako da tudi midva nisva imela veliko stikov.
S sodelavci smo imeli podobne težave glede domotožja, zato smo za eli to žalost
utapljati v alkoholu. Ko smo imeli na ladji proste dneve, smo pili alkohol, veliko pa smo
si privoš ili tudi v barih po celem svetu, ko je bila ladja zasidrana v pristaniš u. To je bilo
za nas veliko doživetje, saj so si v tistih asih potovanja lahko privoš ili samo bolj
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
94
premožni ljudje. Moje delo na ladji pa je prekinila možganska kap in tako sem moral
pred asno zaklju iti z delom, saj se je moje zdravstveno stanje poslabšalo. Takrat sem
bil že lo en in sem bil veliko sam, tako sem za el po zdravljenju kapi piti alkohol, saj sem
moral na nek na in potla iti praznino, ki sem jo imel zaradi prenehanja dela, smrti
staršev, lo itve ter prekinjenih stikov s sestro.
7. Kako so tvoji starši izvedeli za tvojo odvisnost in kakšen je bil odziv?
Ostal sem brez staršev, še preden sem postal odvisen od alkohola.
8. Kako pa je bilo s tvojo lastno družino (partnerica, otroci)? Opiši mi, kako je vse
skupaj potekalo.
Tisti as, ko sem bil v doma em kraju, sem spoznal svojo zdaj že bivšo ženo. Ona
je imela eno h er že od prej, potem pa sva imela skupaj še eno h er. Z družino sem bil
zaradi svojega dela zelo malo. Bilo je tako, da sem bil od osem do deset mesecev na
ladji, potem pa dva meseca doma. Ko sem bil doma, sem bil ve asa s prijatelji, imeli
smo ve dnevne »turneje« popivanja. Zaradi ve mese ne odsotnosti je prišlo tudi do
tega, da sem ženo ve krat prevaral in vsaki , ko sem prišel domov, so bili najini spori
pogostejši. Glavna tema spora je bil vedno alkohol in druge ženske. Problem pa je bil
tudi v tem, da jaz nisem bil navajen življenja v mestu, saj sem ve asa preživel na ladji
in drugje po svetu, tako da sem bil kot mož in o e zelo naporen za svoje družinske lane.
S prvo ženo sva se lo ila in odšel sem živeti na svoje. Potem pa sem v bolnici spoznal
drugo žensko, s katero sva se kasneje tudi poro ila, le da sem to pred družino skrival.
Tudi ta zakon je propadel, saj je ta ženska tudi prekomerno pila in to sva potem po ela
skupaj. Tako sem sem lo il tudi od druge žene in ostal sem sam.
9. Si bil zaradi uporabe alkohola kdaj agresiven do svojih družinskih lanov ali koga
drugega?
Da. S prvo ženo sva imela veliko sporov, agresiven sem bil enkrat in sem se fizi no
spravil nanjo. Psihi no nasilje pa je bilo prisotno zelo pogosto, tako do žene, kot tudi do
otrok.
10. Je bilo zdravljenje odvisnosti od alkohola tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo
od tvojih družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?
Za zdravljenje sem se odlo il, ker sem nekaj asa po možganski kapi izvedel, da
imam tumor na ledvici in je bila zato potrebna operacija oz. odstranitev le-te. Takrat sem
vedel, da moram prenehati, saj me je prestrašilo mnenje zdravnikov, ko so rekli, da je
naslednja možganska kap zadnja.
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
95
11. Opiši mi podrobno, kako je potekalo zdravljenje odvisnosti. Je bilo uspešno?
Zdravljenje je bilo na za etku bolnišni no, saj sem imel tudi veliko zdravstvenih
težav. Trajalo je malo dlje, ker sem moral okrevati še od operacije ledvice. Imel sem
veliko pogovorov s psihiatrom, kar mi je zelo pomagalo razumeti svojo preteklost.
Zdravljenje je bilo na za etku uspešno, saj nisem imel potrebe po pitju alkohola. Razne
skupine, kot so anonimni alkoholiki, me niso zanimale, zato se tudi nisem nikoli pridružil.
Po približno enem letu, ko nisem pil alkohola, je bilo tudi moje zdravstveno stanje
izboljšano. Potem ko sem bil že isto zdrav, pa mi je postalo malo dolg as, saj nisem
nikoli imel nekih hobijev. Še dobro, da sem poznal veliko ljudi, za katere sem kasneje
lahko delal na njihovih jahtah. Po tako dolgem asu sem res pogrešal morje. A zaradi
takšnih druženj na jahtah in podobnega sem spet za el uživati alkohol in še danes ga.
Sicer zmerno, a sam se zavedam, da zdravljenje ni bilo uspešno.
12. Je odvisnost od alkohola zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o alkoholu zdaj
po vsem, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od alkohola primerjaš z odvisnostjo
od prepovedanih drog?
Ljudem, ki me ne poznajo, nerad govorim svojo zgodbo, saj se bojim, da bi me
obsojali. Ta trenutek mi ni problem govoriti, ker je zadeva anonimna. Za odvisnost sem
kriv sam, zato moje mnenje o alkoholu ostaja enako, kot je bilo vedno. Kakšen kozar ek
tu ali tam prav ni ne škodi. Odvisnost od prepovedanih drog pa je zame hujša, saj imam
me je drog od vedno strah in tudi veliko kriminala je zaradi tega.
Prvi pri 15-ih letih, ko sem za el delati na
ladji.
! pri 15-ih letih
Na ladji, ko mi je as to dopuš al, v
razli nih barih po svetu, doma in v
lokalnih gostilnah.
! gostilne
! doma
Da, pil sem vedno ve . ! vedno ve alkohola
Z delom na ladji sem veliko zaslužil, a
sem moral preživljati družino, ker je bila
žena nezaposlena, saj je morala skrbeti
za h erki med mojo odsotnostjo. Veliko
denarja sem porabil tudi za alkohol, tako
da sem imel kljub veliko prihodkom slabo
finan no stanje.
! veliko prihodkov
! preživljanje družine, pitje alkohola
! slabo finan no stanje
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
96
Ne, na sre o nikoli. Vsi doma i prepiri so
se kon ali brez posredovanja policije.
! brez težav s policijo
Mama ni nikoli pila alkohola, o e pa je bil
alkoholik. Moje otroštvo ni bilo lepo in
hitro je minilo, ker sem že zelo mlad za el
z delom. Mama je zaradi raka umrla pri
mojih 12-ih letih in zaradi njene smrti je
o e za el veliko piti. Pil je vedno ve in
prišlo je tako dale , da sva morala s
sestro v rejniško družino, saj o e ni bil
sposoben skrbeti za naju. Od takrat stikov
z o etom nisem imel ve in ko sem imel
26 let, je umrl tudi on in to zaradi padca iz
lestve, ker je bil pijan. Tako sem pri 15-ih
letih odšel delati na ladjo. Danes to ne bi
bilo mogo e, ker bi potreboval izobrazbo,
a v asih je bilo to laže in eprav nisem
imel dokon ane šole, je bila moja kon na
funkcija na ladji vodja palube. Do tega
sem prišel z ve letnim trdim delom. Delo
je bilo dobro pla ano in imel sem možnost
videti cel svet, a je bilo poleg tega tudi
fizi no in psihi no naporno. Žalostilo me
je to, da me doma nih e ne aka in da
sem na nek na in sam. Tudi sestra se je
dokaj kmalu odselila s partnerjem v Švico
k njegovi družini, tako da tudi midva nisva
imela veliko stikov.
S sodelavci smo imeli podobne težave
glede domotožja, zato smo za eli to
žalost utapljati v alkoholu. Ko smo imeli
na ladji proste dneve, smo pili alkohol,
veliko pa smo si privoš ili tudi v barih po
celem svetu, ko je bila ladja zasidrana v
pristaniš u. To je bilo za nas veliko
doživetje, saj so si v tistih asih potovanja
! o e alkoholik
! izguba staršev pri mladih letih
! rejniška družina
! delo na ladji
! domotožje
! za etki pitja alkohola
! možganska kap
! pred asno prenehanje z delom
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
97
lahko privoš ili samo bolj premožni ljudje.
Moje delo na ladji pa je prekinila
možganska kap in tako sem moral
pred asno zaklju iti z delom, saj se je
moje zdravstveno stanje poslabšalo.
Takrat sem bil že lo en in sem bil veliko
sam, tako sem za el po zdravljenju kapi
piti alkohol, saj sem moral na nek na in
potla iti praznino, ki sem jo imel zaradi
prenehanja dela, smrti staršev, lo itve ter
prekinjenih stikov s sestro.
Ostal sem brez staršev, še preden sem
postal odvisen od alkohola.
! starši nikoli izvedeli za odvisnost
Tisti as, ko sem bil v doma em kraju,
sem spoznal svojo zdaj že bivšo ženo.
Ona je imela eno h er že od prej, potem
pa sva imela skupaj še eno h er. Z
družino sem bil zaradi svojega dela zelo
malo. Bilo je tako, da sem bil od osem do
deset mesecev na ladji, potem pa dva
meseca doma. Ko sem bil doma, sem bil
ve asa s prijatelji, imeli smo ve dnevne
»turneje« popivanja. Zaradi ve mese ne
odsotnosti je prišlo tudi do tega, da sem
ženo ve krat prevaral in vsaki , ko sem
prišel domov, so bili najini spori
pogostejši. Glavna tema spora je bil
vedno alkohol in druge ženske. Problem
pa je bil tudi v tem, da jaz nisem bil
navajen življenja v mestu, saj sem ve
asa preživel na ladji in drugje po svetu,
tako da sem bil kot mož in o e zelo
naporen za svoje družinske lane. S prvo
ženo sva se lo ila in odšel sem živeti na
svoje. Potem pa sem v bolnici spoznal
! dva otroka
! nezvestoba
! daljša obdobja odsotnosti
! lo itev in ponovna poroka
! ponovna lo itev
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
98
drugo žensko, s katero sva se kasneje
tudi poro ila, le da sem to pred družino
skrival. Tudi ta zakon je propadel, saj je ta
ženska tudi prekomerno pila in to sva
potem po ela skupaj. Tako sem sem lo il
tudi od druge žene in ostal sem sam.
Da. S prvo ženo sva imela veliko sporov,
agresiven sem bil enkrat in sem se fizi no
spravil nanjo. Psihi no nasilje pa je bilo
prisotno zelo pogosto, tako do žene, kot
tudi do otrok.
! veliko sporov
! prisotno agresivno vedenje
Za zdravljenje sem se odlo il, ker sem
nekaj asa po možganski kapi izvedel, da
imam tumor na ledvici in je bila zato
potrebna operacija oz. odstranitev le-te.
Takrat sem vedel, da moram prenehati,
saj me je prestrašilo mnenje zdravnikov,
ko so rekli, da je naslednja možganska
kap zadnja.
! slabo zdravstveno stanje
! strah zaradi bolezni
Zdravljenje je bilo na za etku bolnišni no,
saj sem imel tudi veliko zdravstvenih
težav. Trajalo je malo dlje, ker sem moral
okrevati še od operacije ledvice. Imel sem
veliko pogovorov s psihiatrom, kar mi je
zelo pomagalo razumeti svojo preteklost.
Zdravljenje je bilo na za etku uspešno,
saj nisem imel potrebe po pitju alkohola.
Razne skupine, kot so anonimni
alkoholiki, me niso zanimale, zato se tudi
nisem nikoli pridružil. Po približno enem
letu, ko nisem pil alkohola, je bilo tudi
moje zdravstveno stanje izboljšano.
Potem ko sem bil že isto zdrav, pa mi je
postalo malo dolg as, saj nisem nikoli
imel nekih hobijev. Še dobro, da sem
! bolnišni no zdravljenje
! dolgo okrevanje po operaciji
! ponovno pitje alkohola
Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih
uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
99
poznal veliko ljudi, za katere sem kasneje
lahko delal na njihovih jahtah. Po tako
dolgem asu sem res pogrešal morje. A
zaradi takšnih druženj na jahtah in
podobnega sem spet za el uživati alkohol
in še danes ga. Sicer zmerno, a sam se
zavedam, da zdravljenje ni bilo uspešno.
Ljudem, ki me ne poznajo, nerad govorim
svojo zgodbo, saj se bojim, da bi me
obsojali. Ta trenutek mi ni problem
govoriti, ker je zadeva anonimna. Za
odvisnost sem kriv sam, zato moje
mnenje o alkoholu ostaja enako, kot je
bilo vedno. Kakšen kozar ek tu ali tam
prav ni ne škodi. Odvisnost od
prepovedanih drog pa je zame hujša, saj
imam me je drog od vedno strah in tudi
veliko kriminala je zaradi tega.
! strah zaradi obsojanja
! za odvisnost kriv sam
! prepovedane droge so hujše