diplomsko delo diana timarac - upr · kurikulum za v rtce vključuje dejavnosti, ki jih...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

DIANA TIMARAC

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Edukacijske vede

Diplomsko delo

USTVARJALNOST V PREDŠOLSKI VZGOJI

Diana Timarac

Koper 2016

Mentorica:

prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec

ZAHVALA

Najprej bi se zahvalila svoji mentorici, prof. dr. Jurki Lepičnik Vodopivec, za

strokovnost, podporo, hitro odzivnost in pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi strokovnemu osebju Vrtca Semedela za hitro odzivnost in

pomoč pri nastajanju raziskave. Z menoj so delili večletne izkušnje in podali svoja

mnenja.

Hvala zaposlenim v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, v knjižnici UP PEF in

UP FM, za nudenje pomoči pri iskanju literature in pri podajanju strokovne pomoči.

Najlepše se zahvaljujem svojim staršem in sestri Nini, ker so me vsa leta šolanja

podpirali, verjeli vame in me spodbujali pri vsaki odločitvi.

Posebna hvala gre fantu Žanu, ki me je neutrudno spodbujal, podpiral, verjel vame

in delil z menoj mnoge koristne nasvete v času pisanja diplomskega dela.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Diana Timarac, študentka univerzitetnega študijskega programa prve

stopnje Edukacijske vede,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Ustvarjalnost v predšolski vzgoji

rezultat lastnega raziskovalnega dela,

so rezultati korektno navedeni in

nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

___________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

V diplomskem delu smo najprej opredelili vzgojo in predšolsko vzgojo v vrtcih, nato

smo opredelili še ustvarjalnost. V nadaljevanju smo se osredotočili na značilnosti in

razvoj ustvarjalnosti predšolskih otrok. Na podlagi Kurikuluma za vrtce smo zapisali

področja ustvarjalnosti v predšolski vzgoji; začeli smo z opisom oziroma z opredelitvijo,

kako zelo povezana pojma sta ustvarjalnost in igra, nato smo se osredotočili tako na

likovno kot tudi na glasbeno ustvarjalnost, temu je sledila opredelitev gibalne in

jezikovne ustvarjalnosti. Zatem smo zapisali, kako pomembno je spodbujati

ustvarjalnost otrok in se izogniti zaviranju ustvarjalnosti predšolskega otroka. V

povezavi z ustvarjalnostjo smo pisali tudi o krepitvi otrokove samozavesti in opredelili

ustvarjalnost otrok s posebnimi potrebami. V zadnjem delu teoretičnega dela smo pisali

o ustvarjalnosti in o vzgojitelju.

V osrednjem delu diplomskega dela smo najprej predstavili raziskovalni problem in

namen, ki smo si ga zastavili na začetku pisanja diplomskega dela. Nato smo opredelili

nekaj ciljev in hipotez, ki smo jih poskušali raziskati s študijo primera. V zadnjem delu

empiričnega dela smo interpretirali rezultate in pridobili naslednje kategorije:

vzgojiteljeva ustvarjalnost, ustvarjalnost otrok, samostojnost, spoznavni razvoj in

dejavnik komunikacije.

V sklepu diplomskega dela smo potrdili cilje in hipoteze, ki smo si jih zastavili na

začetku pisanja, ter zapisali ključne ugotovitve, ki se navezujejo na ustvarjalnost v

predšolski vzgoji.

Ključne besede: ustvarjalnost, predšolska vzgoja, področja ustvarjalnosti,

samozavest, vzgojitelj

ABSTRACT

Creativity in early childhood education

In the herewith written thesis we tried at first to determine the role of education and

preschool education in the kindergartens. Then we defined the concept of creativity as

well. In addition, special attention was paid to the characteristics and to the

development of young preschool children's creativity. On the basis of the Kindergarten

Curriculum we recorded different areas of creativity, part of the preschool education;

we first started with a description or a definition, confirming the strong connection

between the two notions, such as creativity and game, there is to be found. Moreover,

special attention was then given to both the artistic and musical creativity. The

definitions closely connected with creative movement and linguistic creativity then

followed. Furthermore, we noted how important it is to encourage children's creativity

and at the same time avoid slowing down preschool children's creativity. In a close

relation to creativity we spoke about strengthening children's self-confidence and we

then defined creativity with special needs children. In the final part of the theoretical

work we wrote about creativity and about the educator.

In the central part of the thesis in question the research problem and the aim,

which were set at the very beginning when the first stages of writing were modelled,

were firstly dealt-with. What is more, a certain number of objectives and hypotheses

that we tried to explore with the help of the in-depth case study research was then

identified. The final stage of the empirical part is about presenting the interpretation of

the research results and about acquiring the following categories: educator's creativity,

children's creativity, independence, cognitive development and the communication

factor.

To conclude, in the end of the written thesis we confirmed the aims and

hypotheses, set at the very beginning, before starting to write the thesis itself, and

finally introduced key findings which relate to creativity in early childhood education.

Key words: creativity, preschool education, areas of creativity, self-confidence,

educator

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................... 2

2.1 Vzgoja ............................................................................................................................ 2

2.1.1 Opredelitev vzgoje .................................................................................................. 2

2.1.2 Predšolska vzgoja v vrtcih ..................................................................................... 2

2.2 Ustvarjalnost ................................................................................................................. 3

2.2.1 Opredelitev ustvarjalnosti ...................................................................................... 3

2.2.2 Značilnosti in razvoj ustvarjalnosti predšolskih otrok ........................................ 4

2.2.3 Področja ustvarjalnosti v predšolski vzgoji ......................................................... 5

2.2.3.1 Ustvarjalnost in igra ........................................................................................ 5

2.2.3.2 Likovna ustvarjalnost ...................................................................................... 6

2.2.3.3 Glasbena ustvarjalnost ................................................................................... 7

2.2.3.4 Gibalna ustvarjalnost ...................................................................................... 8

2.2.3.5 Jezikovna ustvarjalnost .................................................................................. 9

2.2.4 Spodbujanje ustvarjalnosti predšolskega otroka ............................................... 9

2.2.5 Zaviranje ustvarjalnosti predšolskega otroka ...................................................10

2.2.6 Krepitev otrokove samozavesti ...........................................................................11

2.2.7 Ustvarjalnost otrok s posebnimi potrebami .......................................................12

2.2.8 Ustvarjalnost in vzgojitelj .....................................................................................13

3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................15

3.1 Problem, namen in cilji ..............................................................................................15

3.1.1 Raziskovalni problem ...........................................................................................15

3.1.2 Cilji ...........................................................................................................................15

3.1.3 Namen ....................................................................................................................15

3.2 Raziskovalne hipoteze ..............................................................................................16

3.3 Metodologija................................................................................................................16

3.3.1 Raziskovalna metoda ...........................................................................................16

3.3.2 Vključeni v raziskavo ............................................................................................16

3.3.3 Tehnike zbiranja podatkov...................................................................................16

3.3.4 Proces zbiranja podatkov ....................................................................................16

3.3.5 Obdelava podatkov ...............................................................................................16

3.4 Rezultati in razprava ..................................................................................................17

3.4.1 Vzgojiteljeva ustvarjalnost ...................................................................................17

3.4.2 Ustvarjalnost otrok ................................................................................................17

3.4.3 Samostojnost .........................................................................................................17

3.4.4 Spoznavni razvoj ...................................................................................................17

3.4.5 Dejavnik komunikacije ..........................................................................................18

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ................................................................................................19

5 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................22

6 PRILOGE ............................................................................................................................23

6.1 Priloga 1. Transkripcija intervjuja.............................................................................23

6.2 Priloga 2. Obdelava podatkov ..................................................................................26

Timarac, Diana (2016): Ustvarjalnost v predšolski vzgoji. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za otrokov spoznavni, čustveni,

miselni in intelektualni razvoj, zato moramo otrokom ponuditi čim več izkušenj na vseh

področjih. Izkušnje, ki jih ponudimo otroku, so ključnega pomena za nadaljnji razvoj.

Bogatejše kot bodo otrokove izkušnje, bolj bo razvit otrokov značaj, lažje se bo soočal

z življenjskimi situacijami, samostojno bo iskal odgovore na neznana vprašanja, bolje

se bo počutil, ker bo znal ustvarjalno pristopati do stvari.

Ustvarjalnost je zelo pomembna lastnost, ki jo imamo prav vsi ljudje. Vsak otrok je

ustvarjalen na vsaj enem področju, kar ne pomeni, da na ostalih ni, vendar je slednje

morda nekoliko manj izraženo. Pomembno je, da otroka poslušamo in spremljamo

njegove interese, jih razvijamo in ne nazadnje vzpodbujamo močna področja, da bi

tako lahko pripomogli h krepitvi otrokove samozavesti ter samopodobe. Otrok

ustvarjalno izraža svoje misli, občutke in kreativni del sebe.

V diplomskem delu želim opredeliti predšolsko vzgojo in ustvarjalnost. V

teoretičnem delu želim razčleniti ustvarjalnost na podpoglavja in opisati, kako razvijamo

ustvarjalnost na likovnem, glasbenem, gibalnem in jezikovnem področju. V empiričnem

delu želim proučiti pomen ustvarjalnosti za vzgojitelje in otroke ter ugotoviti, kako

predšolski otroci doživljajo ustvarjalnost.

Za izbrano temo sem se odločila, ker menim, da je ustvarjalnost izrednega

pomena tako za vzgojitelje kot tudi za otroke. Ustvarjalen otrok ima moč »odplavati« s

svojo domišljijo in idejami globoko med svoje misli in čustva ter ustvariti stvari, ki

predstavljajo njega samega, krepijo njegovo samozavest in ostala področja.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Vzgoja

V tem poglavju bomo najprej na kratko opredelili vzgojo, nato pa bomo poskusili

orisati osnovne značilnosti predšolske vzgoje v vrtcih.

2.1.1 Opredelitev vzgoje

Kroflič in Gobec (1995) opredeljujeta vzgojo kot proces vzporedne vzgoje z

izobraževanjem ter vzgojo uma in srca. Retuznik Bozovičar in Kranjc (2011) navajata

različne definicije; med drugim pravita, da je za nekatere vzgoja prenos izkušenj

starejših na mlajše. Nekateri pravijo, da je vzgoja proces oblikovanja človeške

osebnosti in proces vplivanja na mlajše. Prav tako opozarjata, da navedene definicije in

njim podobne zožijo pojem vzgoje le na določene značilnosti. V najširšem pomenu

besede vzgojo opredeljujeta kot neprekinjen proces razvijanja in oblikovanja osebnosti,

ki poteka skladno z nekim ciljem. Vzgoja lahko poteka namerno, ko imamo vnaprej

določen načrt, naloge in cilje, ali nenamerno, ko poteka neposredno povezano z delom

ljudi, življenjem. Ne glede na to, ali vzgajamo namerno ali ne, vzgoja vedno poteka

posredno ali neposredno.

Če pogledamo na vzgojo še v ožjem pomenu besede, gre za pedagoški proces,

skozi katerega oblikujemo, ustvarjamo moralne vrednote, stališča ter prepričanja. Skozi

proces vzgoje pridobimo delovne navade, interese, različne kulturne, higienske

navade, voljo, čustva ter motivacijo (prav tam).

Ugotavljamo, da je vzgoja širok pomenski pojem in je nedvomno bistven proces

predvsem v obdobju otroštva. Še prav posebno pozorni in previdni moramo biti pri

izboru vzgojnega stila, saj lahko le-ta povzroči trajne posledice za otrokov osebnostni

razvoj. Menimo, da lahko vzgoja otrokom ponudi ustvarjalne izkušnje na mnogih

področjih, ki jih bomo v nadaljevanju predstavili, in s tem pripomore h krepitvi ter razvija

posameznikov osebnostni razvoj.

2.1.2 Predšolska vzgoja v vrtcih

Vodnik predšolske vzgoje v vrtcih je nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, ki

spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, hkrati pa z novejšimi pogledi na zgodnje otroštvo

dopolnjuje in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih. Kurikulum opredeljuje temeljna načela

in cilje predšolske vzgoje. Kurikulum za vrtce je namenjen predvsem vzgojiteljem,

pomočnikom vzgojitelja, svetovalnim delavcem in ravnateljem ter omogoča strokovno

načrtovanje kakovostne predšolske vzgoje v vrtcu (Kurikulum za vrtce, 2007).


3

Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja, in

sicer: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Za vsako našteto

področje Kurikulum za vrtce opredeljuje cilje in okvirje, znotraj katerih vzgojitelji

pripravijo dejavnosti (prav tam).

Na podlagi zapisanega ugotavljamo, da Kurikulum za vrtce jasno opredeljuje cilje,

temeljna načela predšolske vzgoje in dejavnosti, ki jih morajo upoštevati zaposleni v

vrtcu. Menimo, da lahko vzgojitelji pristopijo do vsakega področja, ki ga opredeljuje

Kurikulum za vrtce, ustvarjalno in se tako izognejo rutinskim dejavnostim ter obenem

spodbudijo ustvarjalnost pri otrocih.

2.2 Ustvarjalnost

V nadaljevanju bomo opredelili ustvarjalnost, značilnosti in razvoj ustvarjalnosti

predšolskih otrok, nato bo govora tudi o samem področju ustvarjalnosti predšolskih

otrok, zaviranje le-te in krepitev otrokove samozavesti. Nenazadnje bomo spregovorili

tudi o ustvarjalnosti otrok s posebnimi potrebami in o ustvarjalnosti povezani z

vzgojitelji.

2.2.1 Opredelitev ustvarjalnosti

Sriča (1999) navaja, da večina ljudi ob pojmu ustvarjalnosti pomisli na edinstven

talent. Nekoč je avtor izvedel anketo s svojimi študenti in dobil naslednje opredelitve

ustvarjalnosti: »Ustvarjalnost je sposobnost izmišljanja novih idej.«, »Ustvarjalnost je

takrat, ko je nekdo pametno nor.«, »Ustvarjalnost je značilnost ustvarjalnega človeka.«,

»Ustvarjalnost je, ko nekaj delamo na nov, nenavaden način.«, »Ustvarjalnost je

uporabljena genialnost.«.

»Ustvarjalnost je potencialna dispozicija v vsakem človeku, je temeljna človeška

kategorija. Porajanje nove ideje je pravi podvig v ustvarjalnem procesu. Nekateri avtorji

govorijo celo o rojstvu ideje.« (Mayer v Matos, 1994, str. 14).

Jaušovec (1987) pravi, da se dandanes vse pogosteje srečujemo s pojmom

ustvarjalnosti. Pogosto ljudje ustvarjalnost povezujemo z umetnostjo, znanostjo ali z

inovativno dejavnostjo. Vendar je razumevanje pojma ustvarjalnosti le navidezno, saj

nimamo enotne definicije o tem, kaj pravzaprav ustvarjalnost je. Avtor navaja

najpogostejše kriterije preučevanja ustvarjalnosti: ustvarjalni produkt ali dosežek,

ustvarjalni proces, interakcija posameznika z okoljem in osebnostne poteze ustvarjalca.

Matos (2014) meni, da je vsak človek ustvarjalen, saj se v ljudeh nahaja globoka

želja, da bi ustvarjali. Ustvarjalnost povezuje z ustvarjanjem, kreiranjem in izvedbo

nečesa novega.


4

Einon (2002) pravi, da se ustvarjalni ljudje spopadajo zadev na izvirne, inovativne

načine. Vsekakor, ko govorimo o ustvarjalnosti, ne spremljamo, kaj kdo počne, pač pa

je pomembno vedeti, kako le-to počne. Avtorica navaja, da smo ljudje ustvarjalni na

različnih področjih, in sicer od ustvarjalnega kuharja, ustvarjalnega misleca,

ustvarjalnega vrtnarja do sposobnega risarja ali glasbenika.

Kroflič in Gobec (1995) pojasnjujeta pojem ustvarjalnosti kot dejavnost, način

mišljenja in lastnost mišljenja. Pravita, da je ustvarjalnost sposobnost, osebnostna

lastnost, poteza.

Duffy (2006) opredeljuje ustvarjalnost kot zmožnost imeti nove poglede na stvari in

kot zmožnost učiti se iz prejšnjih izkušenj ter jih povezovati z učenjem iz novih situacij.

Ustvarjalnost pomeni iti dlje od danih informacij in ustvariti nekaj edinstvenega in

izvirnega.

Ugotavljamo, da ne poznamo enotne opredelitve ustvarjalnosti, vsekakor pa gre za

način, kako pristopamo do reči in na kakšen način opravljamo dejavnosti. Na podlagi

navedenih opredelitev avtorjev menimo, da je lahko vsak človek ustvarjalen.

Pomembno je, da izpostavljamo pomen spodbujanja ustvarjalnosti v predšolskem

obdobju, o čemer pišemo v nadaljevanju.

2.2.2 Značilnosti in razvoj ustvarjalnosti predšolskih otrok

Številne definicije ustvarjalnosti so usmerjene k odkrivanju nečesa novega, k

povezovanju predhodno nepovezanega in k zmožnosti dojemanja uporabe naše

domišljije. Kako pa povezujemo dane definicije s predšolskimi otroki? Večino stvari, ki

jih predšolski otrok odkrije kot novost, ni nova, ampak je bila že znana. Ne glede na te

ugotovitve za otroka slednje pomenijo novost, saj se prvič sreča z nekim odkritjem.

Zato lahko opredelimo ustvarjalnost v otroštvu s procesom, ko otrok prvič vzpostavi

povezavo z izkušnjo, ki je vse do sedaj ni imel. Isenberg in Jalongo v Duffy (2006)

ponujata možnosti o tem, kako definirati ustvarjalnost v otroštvu. Otrok je ustvarjalen,

ko:

raziskuje in eksperimentira,

skozi jezik in igro ustvarja smisel sveta,

je skoncentriran (osredotočen) na nalogo daljši čas,

ustvari red v neredu in naredi nekaj novega s starim in že znanim,

poskuša večkrat zato, da bi se naučil nečesa novega.

Proces ustvarjalnosti bi lahko definirali na številne načine. Claxton v Duffy (2006)

navaja osem elementov v ustvarjalnem procesu: zatopljenost, raziskovanje,

radovednost, namen, domišljija, čut, posnemanje, um.


5

Duffy (2006) navaja še ostale elemente ustvarjalnega procesa iz Qualification and

Curriculum Authority (2003):

zastavljanje vprašanj in izzivov,

vzpostavljanje povezav in odnosov,

predvidevati, kaj je in kaj bi morda bilo domiselno,

iskanje idej in ohranitev odprtih možnosti,

kritično izražanje do idej, dejanj in izidov.

Vsak otrok je lahko ustvarjalen. Razlike pri izražanju ustvarjalnosti zaznavamo

takrat, ko pri otroku ne razvijamo naslednje pogoje (Kroflič in Gobec, 1995):

prisotnost dispozicij oziroma dednih zasnov,

v otroku ne vzgajamo spontano mišljenje, ki omogoča permisivno in spontano

vzdušje (nerepresivno, neavtoritarno, izhajajoče iz posameznikovih potreb),

otrok se ne uči in trenira ustvarjalno mišljenje.

Radovednost, potreba po dosežkih, potreba po reševanju ustvarjalnih nalog,

potreba po raziskovanju, ravnanju oziroma manipuliranju in potreba po

samopotrjevanju so motivi za ustvarjalno mišljenje (prav tam).

Na podlagi zapisanega ugotavljamo, preko katerih elementov lahko rečemo, da je

otrok ustvarjalen in da se ustvarjalnost predšolskih otrok meri drugače kot pri odraslih,

saj kot smo zapisali, otrok običajno raziskuje in odkriva že znane stvari, ki pa njemu

predstavljajo popolno novost. Prav tako ugotavljamo elemente ustvarjalnega procesa in

pogoje, ki so potrebni za razvoj ustvarjalnosti.

2.2.3 Področja ustvarjalnosti v predšolski vzgoji

Menimo, da je predšolski otrok lahko ustvarjalen na vsakem področju. Kurikulum

za vrtce (2007) opredeljuje naslednja področja dejavnosti v vrtcu: gibanje, jezik,

umetnost, družbo, naravo in matematiko. V nadaljevanju se bomo poglobili v omenjena

področja in jih povezali z ustvarjalnostjo.

2.2.3.1 Ustvarjalnost in igra

Obstajajo številne povezave in prekrivanja med ustvarjalnim procesom in igro. Igra

in ustvarjalnost nudita veliko skupnih značilnosti, ki vključujejo:

odnos in proces,

stanje duha in razpoloženja,

zmožnost soočanja z negotovostjo,

sposobnost izražanja novih idej,


6

razna mišljenja, kar pomeni sposobnost, da se otrok sooči s problemom na

različne načine,

zavedanje, da obstaja izbira,

ustvarjanje in obnavljanje (Duffy, 2006).

Otrok s pomočjo igre izraža svoje sposobnosti ustvarjanja novih idej, uživanje v

novitetah in čutenje. Dandanes se moramo zavedati problema odmiranja

nestrukturiranih vrst spontane otroške igre, ki prehajajo predvsem k nadzorovanim

oblikam preživljanja časa, kar privede do vplivov na otrokovo čustveno, intelektualno

ter družabno življenje (Armstrong, 1999).

Armstrong (1999) navaja, da se otrok skozi domišljijsko igro nauči ustvarjalno

razreševati čustvene konflikte, z obrazložitvijo, da se vsak otrok srečuje s težavami, ki

se mu zdijo nerešljive. Vendar, če jih doživi skozi igro na način, ki si ga sam izbere, se

lahko postopoma, korak za korakom, razvija tudi njegova sposobnost reševanja težav.

Nestrukturirana domišljijska, posledično tudi ustvarjalna, igra je za otrokov razvoj

pomembnejša od vseh formalnih oblik, ki predstavljajo razvedrilo. Če vzamemo primer

igre vlog, ugotavljamo, da otrokom omogoča preveriti lastno dojemanje sveta in ga

postopoma prilagoditi z novimi spoznanji (prav tam).

Na podlagi zapisanega ugotavljamo, da sta ustvarjalnost in igra tesno povezana

pojma, ki otroku nudita zabavo v domišljijskem svetu. Otrok skozi igro pridobiva

izkušnje, s katerimi krepi svojo domišljijo in jo uporablja v nadaljnji igri. Prav tako se

nauči igrati z drugimi otroki, si deliti vloge in iskati nove možnosti za reševanje

problemov.

2.2.3.2 Likovna ustvarjalnost

Otrok kmalu zatem, ko se nauči držati pisalo, začne risati linije, zavoje in jih

pozneje nadgradi z zmožnostjo, da občasno dvigne pisalo in ustvari pike. Po tretjem

letu zna risati štirikotnike, pike, črte, kroge, vijuge. Njegovi izdelki niso več čečkanje,

saj že ve, da njegova risba nekaj predstavlja (Einon, 2002).

Otrok se med likovno ustvarjalnostjo nauči zavedati se, da je zmožen sam ustvariti

izdelek. Medtem ko otrok riše in barva, hkrati razvija tudi koordinacijo rok in oči. Otroku

moramo pred pričetkom ustvarjanja ustvariti prostor, kjer bo lahko brez skrbi, da bi

karkoli popacal ali polil. Najpomembnejše je, da se med ustvarjanjem otrok počuti

zadovoljen in svoboden, ko izraža svoje misli. Vzgojitelji in starši lahko uporabimo

njegov izdelek in ga razstavimo, kajti tako bo otrok dobil občutek, da je uspešen (prav

tam).


7

Einon (2002) pravi, da risanje in barvanje spadata med bistvene načine

ustvarjalnega izražanja malčkov, zato je pomembno, da otrok pridobi izkušnje z

najrazličnejšimi tehnikami in materiali. Otrok izboljša občutek za lego in obliko v

prostoru, prav tako s pomočjo tehnik razvija tudi koordinacijo rok in oči, prične

uporabljati svoje okolje in naravo kot vir navdiha, po katerem potem ustvarja. Z novimi

izzivi se pri otroku ustvarjajo nova vprašanja in domisli.

Starše je velikokrat strah, preden ponudijo otroku škarje, vendar zavedati se

moramo pomena postopnega učenja. Otrok z izrezovanjem in lepljenjem pridobiva

različne ustvarjalne možnosti in je eden izmed načinov, s pomočjo katerih otroke

naučimo spoznati dejavnost od samega začetka do konca, zato ga za začetek lahko

naučimo trgati papir. Einon (prav tam) svetuje trganje v ravnih in zvitih črtah, pozneje,

ko otrok postane samozavestnejši, mu pomagamo trgati okrog likov. Striženje

priporoča začeti s pomočjo ozkih trakov, ki jih kasneje otrok prereže na krajše dele,

šele nato lahko otrok reže ob ravnih ali zvitih črtah. Šele takrat bo pripravljen na

izrezovanje preprostih likov in slik. Otrok se, medtem ko reže, trga in posipa, nauči

obvladovati jezo, ko mu stvari ne gredo od rok, hkrati pa postaja bolj organiziran in

stvari prične vnaprej načrtovati. Med likovno ustvarjalnostjo se nauči sedeti zbrano in

ob izkušnjah, ki jih pridobiva, začne zaupati v svoje sposobnosti.

Ugotavljamo, da - ko govorimo o ustvarjalnosti - veliko ljudi najprej pomisli na

likovno ustvarjalnost. Vendar na podlagi zapisanega gre razumeti, da je likovna

ustvarjalnost le del ustvarjalnosti, pri kateri je otrok običajno najbolj zatopljen v proces

ustvarjanja. Likovna ustvarjalnost je zelo pomembna za otrokov razvoj, saj ga uči

raznolikih tehnik ustvarjanja, krepi samozavest, ponuja izkušnje z materiali, obenem pa

otroku ponuja tudi možnost, da svoje ideje in zamisli predstavi s svojim ustvarjalnim

delom.

2.2.3.3 Glasbena ustvarjalnost

Otrok od rojstva dalje pozorno posluša zvočne signale iz svoje neposredne

okolice. Običajno vztrajno in zavzeto sprejema nove glasbene izkušnje, ki jih potem

tudi posnema in po svoje izraža. Zvočni dražljaji močno vplivajo na otroka, pogosto v

tolikšni meri pritegnejo otrokovo pozornost, da jih začne tudi sam raziskovati. Vsak

material ali snov drugače zveni, na otip ima drugačne lastnosti in ga lahko na različne

načine uporabimo. Otrok poskuša razlikovati zvoke različnih predmetov, in sicer lesa,

kovine, kamna, papirja, plastike, stekla ali vode.

Vsak otrok se razveseli, če mu položimo v roke predmet, ki oddaja zvok. Običajno

je otrok na začetku previden, kasneje pa zvoke obogati s telesnimi gibi. Z otrokom


8

lahko ustvarjalno izdelujemo glasbila, na primer ropotulje, zveneče ogrlice, bobne,

lončene ogrlice, ragljo, brenkalo in veliko drugega (Braemer, Falk, Geer, Harries,

Jeitner Hartmann in Kreusch, 2006).

Otrokova ustvarjalnost se izraža pri iskanju preprostih ritmičnih spremljav, pri

uporabi različnih zvokov, pri ustvarjanju rim in pri oblikovanju preprostih melodij.

Vzgojitelj lahko s pomočjo posameznih predmetov, živali, fotografij ali zgodbe izzove

otrokovo ustvarjalnost. Vzgojitelj lahko zgodbo opremi z zvočnimi elementi, otroci lahko

spuščajo glasove ali zgodbo spremljajo z glasbili in pri tem ustvarijo glasbeno pravljico.

Tornič Milharčič (2005) opozarja, da tisti vzgojitelji in učitelji, ki v pouk vključujejo veliko

ustvarjalnosti, ugotavljajo, da otroci pokažejo boljše rezultate pri preverjanju znanja in z

okoljem dobro sodelujejo, obenem pa se z ustvarjalnostjo poveča tudi njihova želja po

znanju. Glasbena ustvarjalnost pozitivno vpliva na otroka, saj poleg znanja lahko

pridobi veliko na področju glasbene sproščenosti in samozavesti.

Otrok ob ustvarjanju in poslušanju glasbe uživa, saj se zaveda zvokov. Ob glasbi

se nauči razumeti, da lahko skozi glasbo izraža čustva in občutke, na primer igranje na

tolkala, ki dajejo otroku občutek nadzora. Einon (2002) pravi, da si otroci lažje

zapomnijo pesmi kot pravljice. Ritem in vzorec pomagata, da se otrok spomni

zapletenejših besed in stavkov.

2.2.3.4 Gibalna ustvarjalnost

V prejšnjem podpoglavju smo opredelili glasbeno ustvarjalnost in dejali, da otrok

kmalu za tem, ko pride v stik z glasbo, jo pogosto obogati s telesnimi gibi. Že pri

malčkih lahko opazimo tesno povezanost med glasbo in gibanjem. Otrokov obraz

odraža veselje, razigranost, resnost ali žalost. Podzavestno odkrije možnosti, da lahko

z gibanjem izraža svoja čustva in misli (Braemer, Falk, Geer, Harries, Jeitner Hartmann

in Kreusch, 2006).

Kroflič in Gobec (1995) menita, da razvijanje in obenem vzpodbujanje

ustvarjalnosti na kateremkoli področju lahko posledično aktivira dodatne sile v

čustvenih, intelektualnih in motivacijskih procesih. Ustvarjalnost in gibanje povezuje

trojni učinek, in sicer izbiro ustreznega vedenja, socializacijo in sprostitev.

Einon (2002) meni, da se otrok skozi gibanje nauči uporabljati svoje telo za

izražanje in dojemanje glasbe. Prav tako s pomočjo gibanja otrok razmišlja o različnih

vrstah glasbe in spoznava, da je glasba sestavljena iz tonov, ki se spreminjajo po

trajanju in višini. Otrok se nauči dihati in gibati v ritmu, prepoznavati ritem in se ob tem

brezmejno zabavati.


9

Na podlagi zapisanega ugotavljamo, da je gibalna ustvarjalnost tesno povezana z

glasbeno ustvarjalnostjo. Otroci ob glasbi izražajo svoje občutke skozi spontano

gibanje.

2.2.3.5 Jezikovna ustvarjalnost

Kurikulum za vrtce navaja, da je jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju

najpomembnejše obdobje za razvoj govora. Otroci se v tem obdobju učijo izražati

čustva, misli, izkušnje in razumeti sporočila drugih (Kurikulum za vrtce, 2007).

Otroci se učijo jezika spontano v vsakodnevnih pogovorih, ob pripovedovanju

zgodb, z opisovanjem, s pripovedovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, ob

poslušanju pravljic ali izštevank, glasbenega besedila, ugankah, šaljivkah, rimah, ob

izmišljevanju zgodbic in pesmic in tako naprej (prav tam).

Eden izmed globalnih ciljev jezika Kurikuluma za vrtce je nedvomno spodbujanje

ustvarjalnosti. Otrok ustvarjalno sestavlja rime, zgodbe, dialog med igro itn. Ob

pripovedovanju zgodb ter ostalih literarnih del otrok razvija zmožnost domišljijske rabe

jezika in se ob tem uči samostojno pripovedovati (prav tam).

Ugotavljamo, da Kurikulum za vrtce med globalnimi cilji navaja otrokovo

ustvarjalno izražanje v jeziku. Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za

razvoj govora, zato moramo otrokom ponuditi jezikovne izzive, da sami delajo

izpeljanke ali sestavljenke besed, da sami ustvarijo pravljico in da jih pri tem

poslušamo ter da upoštevamo še vse ostale cilje Kurikuluma za vrtce (prav tam).

2.2.4 Spodbujanje ustvarjalnosti predšolskega otroka

Predšolski otroci počnejo nekatere stvari zato, ker so le-te pomembne za njegov

razvoj, druge stvari pa počne zato, ker pritegnejo njegovo pozornost. V večini primerov

ni težko ločiti med njimi in se tako usmeriti na otroku koristne dejavnosti (Einon, 2002).

Medtem ko spodbujamo otrokovo radovednost, ga lahko usmerimo k zastavljanju

vprašanj. Malčki običajno, namesto da bi spraševali z besedami, to počno z dejanji.

Einon (2002) navaja primer, ko majhen otrok želi vedeti, kaj se bo zgodilo, če povleče

viseči del tapete, ga bo potegnil in bo sam ugotovil, kaj se bo zgodilo, ne da bi pri tem

postavljal katera koli vprašanja. Avtor predlaga, da bi preusmerili otrokovo pozornost

tako, da mu na vrata nalepimo košček samolepilnega traku in otroku pustimo, da ga

sam potegne. Prav tako lahko otroku ponudimo zanimivejše načine za spraševanje

»Kaj se zgodi, če…«, kot na primer igra s skledo riža, igra z vodo ob umivalniku ali pa

igra s peskom.


10

Otrok s pomočjo izkušenj razvija svojo nadarjenost. Otroku lahko zagotovimo

primerno okolje, vendar spodbujati moramo, da otrok ponujene priložnosti tudi izkoristi.

Otrokove izkušnje so bistvenega pomena, saj se nihče ne more učiti namesto njega.

Otroke lahko pohvalimo, mu razlagamo, ga poučujemo, ga popravimo, toda prepričani

moramo biti, da je otrok prisoten pri stvari z umom in telesom, saj se v nasprotnem ne

bo naučil, kot bi se sicer lahko. Otrokovo sodelovanje lahko krepimo s spodbujanjem

radovednosti in pričakovanjem (prav tam).

V otroku lahko prebudimo ustvarjalnost tudi s pomočjo ustvarjalnih nalog. Tegelj

(2008) pravi, da se domišljija in izvirnost posameznika izražata predvsem pri

divergentnem mišljenju, kjer posameznik povezuje znane podatke na neobičajen,

drugačen način. Divergentno mišljenje lahko spodbujamo z dejavnostmi, ki nam lahko

služijo tudi zgolj kot motivacija, posledično pa povzročajo ustvarjalno razpoloženje za

iskanje številnih inovativnih idej. Dejavnosti, ki jih ponudimo otrokom, morajo biti

vodene v sproščenem vzdušju. Pri delu s predšolskimi otroki se moramo zavedati

njegove naravne potrebe po raziskovanju in iskanju, kajti prav pri svoji povišani

vznemirjenosti otrok izraža svojo ustvarjalnost. Naloga vzgojitelja je, da pri ustvarjalnih

dejavnostih spodbuja ter pohvali otrokovo sodelovanje.

Kroflič in Gobec (1995) pravita, da z aktivnimi metodami spodbujanja ustvarjalnih

sposobnosti in oblikovanja ustvarjalnih stališč v vzgojno-izobraževalnem procesu (na

vseh področjih in dejavnostih) olajšujemo prenos ustvarjalnega vedenja in mišljenja v

vsakodnevnih življenjskih situacijah ter v samih načinih življenja in v dejavnostih

posameznika.

2.2.5 Zaviranje ustvarjalnosti predšolskega otroka

Tegelj (2008) meni, da je vsak otrok nagnjen k ustvarjalnemu mišljenju. Težava je

v tem, da vsak otrok ne zmore uporabljati svojih ustvarjalnih nagonov z zaupanjem v

svoj način izražanja. Avtorica navaja, da vsakič, ko otrok reče, da nečesa ne more

narediti, narisati itd., pomeni, da je v njegovem življenju nastopil moteč vpliv. Prav tako

se sprašuje, kako, zakaj in kdaj se ustvarjalne sposobnosti potiskajo v ozadje,

izgubljajo ali izginjajo. Raziskave kažejo, da se ustvarjalne sposobnosti pri ljudeh ne

izbrišejo in ne izginjajo, temveč so potisnjene v ozadje in se jih lahko ponovno aktivira.

Okolje in situacije v življenju s svojo nespodbudno in neugodno klimo ter nestrpnostjo

do nenavadnosti privedejo do uničujoče otrokove ustvarjalnosti.

Otrokovo ustvarjalnost lahko zavira strah pred neuspehom ali kritiko, zato se raje

oprijema že preizkušenih metod. Njegovo ustvarjalnost lahko zavirajo tudi družbeni

vplivi kot posledica socializacije. Odrasli mnogokrat posegajo v način, skozi katerega


11

se otrok izraža, saj menijo, da je otroke potrebno naučiti, in sicer na primer tehnik

risanja. Otrok s posnemanjem odraslih ne razvija svoje domišljije in ustvarjalnosti,

temveč izgublja zaupanje v lastne moči ustvarjanja, prav tako pa z vsiljevanjem shem

odraslih potiskamo otrokovo navdušenost, radovednost in zanimanje.

Na podlagi zapisanega ugotavljamo, da moramo biti odrasli zelo pazljivi, da ne bi

zavirali otrokove ustvarjalnosti. Včasih želimo otroku le pomagati, vendar lahko

naredimo napako in ga zmotimo pri njegovem izražanju. In ravno zaradi navedenega

lahko otrok postaja negotov v svoj način izražanja in se posledično podreja shemam, ki

mu jih ponujajo odrasli. Otrok je lahko ustvarjalen le takrat, ko je svoboden.

2.2.6 Krepitev otrokove samozavesti

Einon (2002) povzema rezultate študije, ki kažejo, da so otroci s pozitivno

samopodobo veliko bolj ustvarjalni in manj prilagodljivi. Običajno so zelo ustvarjalni

otroci tudi zelo samozavestni. Ugotovljeno je bilo, da se z odraščanjem otrok

nedvomno krepijo ustvarjalnost, samopodoba in obenem tudi odnos s starši. S

spodbujanjem ustvarjalnosti otrok pridobiva nove izkušnje, z novimi izkušnjami pa

razvija ustvarjalnost ter tako izboljša občutek, ki ga ima o sebi, in nenazadnje tudi

možnosti za uspeh.

Otroku moramo prilagoditi dejavnosti tako, da bo postopoma napredoval. Naloga

zanj ne sme biti pretežka, pa tudi ne preveč enostavna, predstavljati mu mora izziv, ki

ga bo otrok zmožen uspešno opraviti. Otroku moramo pokazati, da smo ponosni nanj,

ker se je potrudil ne glede na to, ali mu je naloga uspela ali ne. Pomembno je, da

otroku ponudimo izzive, s katerimi bo lahko občutil povečanje samozavesti, ker mu je

uspelo narediti nekaj pomembnega ali težkega. Pomembno je, da medtem ko otrok

preizkuša določeno dejavnost, ne poudarjamo pomembnosti uspeha, saj ga bo

neuspeh veliko bolj potrl, če bo mislil, da je pomembno, da nalogo opravi uspešno. Ko

je pri kakšni dejavnosti uspešen, je otroka potrebno močno pohvaliti, ko z njo zaključi

(prav tam).

Igre in zaposlitve običajno niso tiste, ki krepijo otrokovo samozavest, temveč način,

kako odrasli gledamo na otroka. Otrok pridobiva zaupanje vase takrat, ko ga odrasli

poslušamo in upoštevamo njegovo mnenje ter ustvarjalnost (Braemer, Falk, Geer,

Harries, Jeitner Hartmann in Kreusch, 2006).

Na podlagi zapisanega ugotavljamo, da ustvarjalnost vpliva in krepi otrokovo

samozavest. Otrok se s pomočjo opravljenih nalog preizkuša in potrjuje svoje

zmožnosti. Pomembno vlogo pri spodbujanju samozavesti imamo odrasli. Otroku

moramo ponuditi primerne naloge, ki bodo otroku predstavljale izziv, hkrati pa ne bodo


12

pretežke. Med ustvarjanjem moramo otroka poslušati in spremljati, ga pohvaliti in

spodbujati k naslednjim izzivom, saj v nasprotnem otrok hitro obupa in pridobiva

splošni občutek nesposobnosti.

2.2.7 Ustvarjalnost otrok s posebnimi potrebami

Vsak otrok je po svoje edinstven, drugačen in neponovljiv. Kljub temu da otroci s

posebnimi potrebami potrebujejo podporo in spodbudo, se njihove posebne potrebe

razlikujejo. Ločiti moramo med tem, da bo otrok s telesno okvaro imel morda težave pri

finih gibih ali pri ravnanju z drobnimi predmeti; otroka z učnimi težavami bo morda težje

motivirati k dejavnosti in ustvarjalnosti; da imajo nekateri otroci težave z zbranostjo ali

čustvenim zaznavanjem. Otroku s posebnimi potrebami ne moremo priskrbeti tolikšnih

izkušenj in spodbude, ki si jih povprečen otrok lahko pridobi sam, lahko pa vzgojitelji in

starši veliko prispevajo k bogatitvi njegovih izkušenj na številnih področjih s pomočjo

različnih dejavnosti (Einon, 2002).

Otroku s posebnimi potrebami moramo omogočiti izzive in mu dovoliti, da jih

poskusi ne glede na to, koliko časa bo trajalo. Pomembno je, da odrasli nismo preveč

zaščitniški do otroka, ki ima posebne potrebe, temveč ga moramo naučiti, da se sam

sooči in rešuje morebitno težavo. Einon (2002) pravi, da otrokovo samozavest lahko

starši gradijo s tem, ko mu povedo, koliko jim pomeni, in mu vedno kažejo svoje

spoštovanje in ljubezen. Od otroka s posebnimi potrebami moramo pričakovati uspeh

in ne podcenjevati njegove sposobnosti, saj tako lahko spodkopljemo otrokovo

samozavest.

Predvsem starši imajo veliko težav, še prav posebno, ko vidijo, kako se njihov

otrok napreza, trudi, muči, vendar ne glede na okoliščine ga je potrebno pustiti, da sam

nadaljuje. Pogosto ne zmorejo, zato posredujejo v dogajanje, kar je ključna napaka.

Otroku tako nenehno dokazujejo, da ne zmore sam premagati stisko, pri tem pa

spregledajo dejstvo, da bo otrok dolgoročno gledano okrepil svojo samopodobo le, ko

mu bo uspelo premagovati morebitne ovire. Običajno mnogi ljudje veliko hitreje opazijo

nezmožnost kot zmožnost. Če otroka »označimo«, bomo z njim ravnali tako, kot da

oznaka drži, zato bo posledično otrok res postal tak, kot smo ga sami označili. Edina

oznaka, ki jo otrok s posebnimi potrebami potrebuje, je ta, da je zelo posebna,

edinstvena in neponovljiva oseba (prav tam).

Med ustvarjalnimi dejavnostmi se lahko domislimo drugačnega načina za izvedbo

zadanega cilja. Einon (2002, str. 21) predlaga naslednje:

»Če otrok slabo nadzoruje svoje prste, mu dajte debelejšo barvico ali večji

čopič.


13

Če ne more držati čopiča, naj si pomaga z usti ali nogami ali pa naj barvo

nanaša z rokami.

Če ne more kapati barve z žlice na list papirja, zmešajte koruzno moko in vodo

v redko kašo, v katero naj otrok meša barve. Nastajali bodo prijetni vzorci, zlasti

če boste zmes obarvali z barvami v prahu.

Otrok morda ne more sam plesati, lahko pa z vašo pomočjo pleše v vozičku ali

pa ga dvignete in zaplešeta skupaj.

Otrok morda ne more igrati violine, lahko pa tolče po bobnih ali udarja na

činele«.

Ugotavljamo, da otroci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno spodbudo za

opravljanje dejavnosti, saj morda ne zmorejo zbrati dovolj lastne motivacije. Prav tako

ugotavljamo, da se otroci s posebnimi potrebami razvijajo po istem vzorcu kot drugi

otroci, le z drugačno hitrostjo, zato morajo vzgojitelji in starši otroku predstaviti izziv,

dejavnost na drugačen način, s katerim bo otrok lahko uspešno opravil nalogo. Otroku

lahko omogočimo, da se ukvarja z vsako dejavnostjo, ki ga zanima, saj bo le tako

razvijal svojo ustvarjalnost in obenem krepil svojo samozavest.

2.2.8 Ustvarjalnost in vzgojitelj

Štemberger (2014b) meni, da sta v vrtcu za spodbujanje ustvarjalnosti izjemno

pomembni vzgojiteljevo razumevanje ustvarjalnosti, njegova pripravljenost za

spodbujanje in dopuščanje ustvarjalnosti. Vzgojitelj predstavlja otrokom vzor oziroma

identifikacijski model, zato lahko pričakujemo, da fleksibilen, iznajdljiv, širok in

ustvarjalen vzgojitelj prenaša navedene lastnosti tudi na otroke (Kroflič, 2001 v

Štemberger, 2014b).

Avtorica v svoji raziskavi ugotavlja, da so sodelujoči vzgojitelji izpostavili vzgojitelja

kot zgled, ki s svojim ustvarjalnim delovanjem spodbuja tudi otroke k ustvarjalnosti.

Prav tako so vzgojitelji v večini mnenja, da vzgojitelji preprosto morajo biti ustvarjalni.

Poklic vzgojitelja se namreč po njihovem mnenju zelo prepleta z ustvarjalnostjo,

vzgojitelja naj bi delo z otroki vodilo v ustvarjalnost, obenem pa slednji ponuja tudi

možnost za razvoj lastne ustvarjalnosti (Štemberger, 2014a).

Vzgojitelji se zavedajo, da ko govorimo o ustvarjalnosti, vloga ustvarjalnega

modela ne zadostuje. Od vzgojitelja se pričakuje, da pri otrocih spodbuja radovednost,

jim nudi izzive, upošteva njegove pobude pri dejavnosti ter jim omogoča, da sami

raziskujejo. Med drugim je naloga vzgojitelja, da poskrbi za sproščeno vzdušje v

skupini. Našteto je značilno za ustvarjalne vzgojitelje, ki se zavedajo pomena

ustvarjalnosti, so odprti in prilagodljivi za novosti (Cropley, 1992, v prav tam). Jaušovec


14

(1987) meni, da je vzgojiteljeva ustvarjalnost tisto, kar najbolj koristi otroku, da tudi sam

razvije svoje ustvarjalne potenciale.

Kroflič in Gobec (1995) v kontekstu gibalne ustvarjalnosti zapisujeta, če naj

vzgojitelj vzbuja otrokovo ustvarjalnost, ne more delati po receptih, ampak je

ustvarjalec vzgojnega procesa. Vzgojitelj je pri uporabi metode ustvarjalnega giba

scenarist, plesalec, komik, kostumograf, režiser, glasbenik in predvsem organizator ter

spodbujevalec. Vzgojiteljevo bogastvo idej se lahko kaže skozi razne dejavnosti,

njegova izvirnost je v iskanju drugačnih, novih zamisli. Avtorici zapisujeta še, da z

vzgojiteljevimi aktivnimi metodami spodbujanja ustvarjalnih sposobnosti in oblikovanja

ustvarjalnih stališč v vzgojno-izobraževalnem procesu olajšujemo prenos ustvarjalnega

vedenja na otroke in jih vpeljujemo v vsakodnevne življenjske dejavnosti in situacije ter

nenazadnje tudi v sam način življenja posameznika.

Na podlagi zapisanega ugotavljamo, da ima vzgojitelj zelo pomembno vlogo za

razvoj otrokove, posledično tudi svoje ustvarjalnosti. Vzgojitelj mora biti ustvarjalen, če

želi uspešno, v otrokovo korist, opravljati svoje delo. Ustvarjalnost je namreč tesno

povezana z vzgojiteljevim delom. Ustvarjalen vzgojitelj mora pri zastavljanju ciljev

misliti na otrokovo ustvarjalnost in kaj bo opravljena dejavnost pomenila za otrokov

razvoj. Kot smo zapisali, vzgojitelji predstavljajo otroku vzor; velikokrat lahko opazimo,

da otroci v igri vlog posnemajo tako vzgojitelje kot svoje starše, zato lahko vzgojitelj s

svojim načinom dela prav gotovo naredi veliko, saj tako predstavlja pozitiven odnos do

ustvarjalnosti, iznajdljivosti in domišljije.


15

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

3.1.1 Raziskovalni problem

Ustvarjalnost lahko zaznamo in spremljamo že pri dojenčkih. Dojenčkova

radovednost pogojuje ustvarjalnost. In ravno zaradi navedenega moramo ob razvijanju

tako pomembne človeške lastnosti, kot je ustvarjalnost, vzgojitelji in starši nenehno

spodbujati otrokovo domišljijo in ustvarjalnost, saj nam otrok lahko na ta način sporoča

svoje doživljanje sveta (Matos, 2014).

Med cilji izobraževanja pogosto zasledimo spodbujanje in razvijanje otrokove

ustvarjalnosti, vendar številni podatki kažejo, da v vzgojno-izobraževalnem ozračju

premalo spodbujamo in razvijamo ustvarjalnost pri otrocih in vzgojiteljih (Marentič

Požarnik, 2000). Vzgojitelje je potrebno spodbujati, da aktivno iščejo poti do idej, s

katerimi lahko ustvarjalno delujejo na vseh področjih svojega dela. S pomočjo

ustvarjalnosti lahko vzgojitelj s starši izmenja in prepleta ideje, posledično pa tudi

izboljša komunikacijo, kar vodi do izboljšanja sodelovanja.

Otroci so v predšolskem obdobju neizmerno radovedni, zato ne smemo omejiti

ustvarjalnosti samo v povezavi z umetnostjo. Kurikulum za vrtce jasno opredeljuje

področja dejavnosti v vrtcu in pri vsakem cilju lahko vzgojitelji naredimo nekaj

ustvarjalnega skupaj z otroki. Na ta način se bodo otroci učili ustvarjalnosti, jo razvijali

in se pri tem tudi zabavali (Kurikulum za vrtce, 2010). V diplomskem delu je največji

poudarek na opredelitvi ustvarjalnosti in njenem pomenu za razvoj predšolskih otrok.

3.1.2 Cilji

Z raziskavo smo želeli:

1. Ugotoviti pomen ustvarjalnosti za vzgojitelje in predšolske otroke.

2. Ugotoviti povezanost ustvarjalnosti v domačem okolju in vrtcu.

3. Ugotoviti, kako predšolski otroci doživljajo ustvarjalnost.

3.1.3 Namen

Namen naše raziskave je torej preveriti pomen ustvarjalnosti vzgojiteljev in otrok v

predšolskem obdobju. Predšolski otrok lahko razvija jezik, likovno izražanje in drugo s

pomočjo novih, ustvarjalnih dejavnosti in iger, ki mu jih lahko predstavijo tako vzgojitelji

kot tudi starši. In ravno zaradi navedenega z dano raziskavo želimo preveriti pomen

ustvarjalnosti za vzgojitelje in nenazadnje tudi ugotoviti, kako predšolski otroci

doživljajo ustvarjalnost.


16

3.2 Raziskovalne hipoteze

Raziskovalne hipoteze diplomskega dela so bile naslednje:

H1: Ustvarjalnost spodbuja otrokov razvoj.

H2: Otroci, ki doma sodelujejo pri ustvarjalnih dejavnostih, tudi v vrtcu

prevzamejo samoiniciativnost za ustvarjanje.

H3: Ustvarjalnost je lahko dejavnik, ki spodbuja komunikacijo med vzgojitelji in

starši.

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.

3.3.2 Vključeni v raziskavo

V raziskavi je sodelovala vzgojiteljica predšolskih otrok Vrtca Semedela, enota

Prisoje.

3.3.3 Tehnike zbiranja podatkov

Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja.

3.3.4 Proces zbiranja podatkov

Aprila 2016 smo navezali stik z upravo Vrtca Semedela in osebno vprašali za

dovoljenje za izvedbo intervjuja z eno izmed vzgojiteljic njihovega vrtca. Na upravi so

nam svetovali, naj navežemo stik z ravnateljico vrtca, saj nam le ona lahko odobri

izvedbo empiričnega dela diplomskega dela v njihovi ustanovi. Preko elektronske pošte

smo stopili v stik z ravnateljico vrtca in ji predstavili temo diplomskega dela, njegove

cilje in zaprosili za dovoljenje. Prav tako smo zagotovili, da bomo varovali podatke

otrok. Ravnateljica Vrtca Semedela je navezala stik z eno izmed vzgojiteljic in privolila

v izvedbo intervjuja. Preko telefonskega klica smo se povezali s Klaro Panger, ki deluje

v Vrtcu Semedela, enota Prisoje, in se dogovorili za termin izvedbe intervjuja. Kot je

bilo predhodno dogovorjeno, smo se sestali z vzgojiteljico Klaro Panger in izvedli

intervju v Vrtcu Semedela, enoti Prisoje.

3.3.5 Obdelava podatkov

Zapise transkripcije intervjuja smo pregledali in nato pripravili tako imenovani gosti

zapis. Določili smo enote kodiranja ter izbrali in opredelili relativne pojme in kategorije.

Predstavljene so naslednje kategorije: (1) vzgojiteljeva ustvarjalnost, (2) ustvarjalnost

otrok, (3) samostojnost, (4) spoznavni razvoj in (5) dejavnik komunikacije.


17

3.4 Rezultati in razprava

3.4.1 Vzgojiteljeva ustvarjalnost

Ustvarjalnost je lastnost, brez katere vzgojitelj težko ponudi otroku tisto, kar

potrebuje. Intervjuvanka odgovarja, da se skladno z njenim mnenjem zdi ustvarjalnost

»ključnega pomena«, saj le tako lahko damo otroku, kar potrebuje. Vprašana meni, da

otroci potrebujejo izzive, ki izzovejo ustvarjalnost, le-te pa izbira in ustvarja vzgojitelj.

Štemberger (2014) prav tako v svoji raziskavi ugotavlja, da so vzgojitelji mnenja,

da imata pri razvoju posameznikove ustvarjalnosti najpomembnejšo vlogo vzgojiteljeva

osebnost in razvoj. Vzgojiteljice, ki so bile vključene v raziskavo, menijo, da je

vzgojiteljeva naloga nuditi izzive, spodbujati radovednost pri otrocih in jim omogočiti

raziskovanje. Zato lahko zaključimo, da vzgojitelj »mora« biti ustvarjalen, da bi lahko

otroku ponudil izkušnje, ki jih potrebuje za svoj razvoj.

3.4.2 Ustvarjalnost otrok

Po besedah intervjuvanke lahko pri otroku takoj zaznamo, kdaj je ustvarjalen. V

času odvijanja procesa ustvarjalnosti je otrok neverjetno osredotočen na delo in

zatopljen v aktivnosti s katerimi se ukvarja. Vprašana ocenjuje doživljanje ustvarjalnosti

otrok glede na dejavnost. Po njenih izkušnjah sodeč se otrok med glasbenimi

dejavnostmi, na primer, »sam ali z ostalimi preizkuša in potem glasno, da bi preglasil

vse, želi povedati, kaj je on ugotovil«. Prav nasprotno ugotavlja pri likovni ustvarjalnost,

kiparjenju in sestavljanju z različnimi materiali, kjer se otrok »poglobi v to, kar počne,

dokler ne doseže svojih ciljev«.

Vprašana odgovarja, da medtem ko otrok ustvarja, »doživlja ugodje, uživa,

pridobiva izkušnje, krepi domišljijo in je zadovoljen sam s seboj, ker je naredil nekaj,

kar je rezultat njegovih misli«.

3.4.3 Samostojnost

Otroci, ki že od samega začetka doma sodelujejo pri ustvarjalnih dejavnostih, prav

gotovo tudi v vrtcu prevzamejo samoiniciativnost za ustvarjanje. Intervjuvanka

ugotavlja naslednje: »Otroci, ki doma sodelujejo pri ustvarjalnih dejavnostih, so potem

tudi v vrtcu nekoliko bolj samostojni.« Razlog slednjemu vidi predvsem v tem, ko starši

otrokom dopuščajo, da se po padcu sami dvignejo in se na svojih napakah marsičesa

naučijo. Posledica slednjemu je dejstvo, da so takšni otroci – skladno z izkušnjami

vprašane - »samostojni, samozavesti in vedno znova iščejo nove izzive«.

3.4.4 Spoznavni razvoj

Bolj bogate kot bodo izkušnje otroka, bolj kvaliteten otrokov razvoj lahko

pričakujemo. Ustvarjalnost temelji na pridobivanju novih izkušenj, še posebno v


18

predšolskem obdobju, ko ustvarjalnost opredeljujemo nekoliko drugače kot pri odraslih.

Običajno predšolski otroci ustvarjajo svoja nova spoznanja o stvareh, ki so odraslim

navadno že znana, njim pa pomenijo neko novost, občutek, da so sami nekaj ugotovili,

ustvarili. Intervjuvanka odgovarja, da je »…zanimivo opazovati otroka, medtem ko ga

določen izziv tako privlači, da četudi gredo ostali otroci ven, on ostane v kotičku sam in

se preizkuša«. Otrok svoja nova spoznanja rad deli z drugimi, zato intervjuvanka iz

svojih izkušenj podaja sledeče: »Potem me pokliče in mi poroča o svojih ugotovitvah,

kar je ključnega pomena za njegov spoznavni razvoj«.

Vprašana poudarja pomembnost otrokovih izkušenj, »da otrok nekaj naredi sam in

potem sam ustvari svoj dialog«. Prav tako meni, da imajo vzgojitelji veliko možnosti na

vseh področjih »za spodbudo in razvoj ustvarjalnosti«.

3.4.5 Dejavnik komunikacije

Komunikacija med starši in vzgojitelji, tako formalna kot neformalna, je izrednega

pomena za otrokov razvoj in spremljanje njegovih spretnosti. Vprašana meni, da je

ustvarjalnost lahko dejavnik komunikacije med vzgojitelji in starši. V kolikor otrok

izkazuje veliko mero ustvarjalnosti na nekem področju, skladno s predvidevanji

intervjuvanke, je običajno ustvarjalen ravno zato, ker je bil doma deležen številnih

izkušenj, ki so mu jih starši najverjetneje ponudili. Komunikacija se v povezavi z

ustvarjalnostjo odraža, ko si s starši izmenjujejo informacije. Ko vprašana na svojem

delovnem mestu ugotovi, da otrok na nekem področju izstopa od drugih, takoj naveže

pogovor s starši glede ustvarjalnosti, pri tem pa doda:»…ker potem so tudi sami

zadovoljni, saj vidijo, da mu nudijo prave izkušnje…«. Skladno z mnenjem

intervjuvanke je vsak otrok ustvarjalen na vsaj enem področju. Sama je sledečega

mnenja:»…naloga staršev in vzgojiteljev je, da spodbujamo močna področja otrokove

ustvarjalnosti in posledično prebujamo še ostala.«


19

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za otrokov spoznavni, čustveni,

miselni in intelektualni razvoj, zato moramo otrokom ponuditi čim več izkušenj na vseh

področjih. Izkušnje, ki jih bo otrok pridobil v predšolskem obdobju, bodo močno vplivale

na otrokov razvoj. Na podlagi zapisanega ugotavljamo, da je vzgoja širok pomenski

pojem in je nedvomno bistven proces, predvsem ko je govora o otroštvu. Menimo, da

lahko vzgoja otrokom ponudi ustvarjalne izkušnje na mnogih področjih, ki bomo v

nadaljevanju tudi predstavljene. Posledično vzgoja krepi in obenem razvija

posameznikov osebnostni razvoj. Kurikulum za vrtce opredeljuje cilje in temeljna

načela predšolske vzgoje ter dejavnosti, zaradi česar menimo, da bi lahko vzgojitelj

pristopil k številnim aktivnostim ustvarjalno in se tako izognil rutinskim dejavnostim.

Ugotavljamo, da številni avtorji različno opredeljujejo pojem ustvarjalnosti,

vsekakor pa gre za način, kako pristopamo do reči in na kakšen način opravljamo

dejavnosti. Na podlagi navedenih opredelitev avtorjev menimo, da je vsak človek lahko

ustvarjalen. Spoznali smo vse tiste elemente, ki nam pomagajo razumeti, v kolikor je

otrok bolj ali manj ustvarjalen. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se

ustvarjalnost predšolskih otrok meri drugače kot pri odraslih, saj kot smo predhodno že

zapisali, otrok običajno raziskuje in odkriva že znane stvari, ki pa njemu predstavljajo

popolno novost. Prav tako ugotavljamo elemente ustvarjalnega procesa in pogoje, ki so

potrebni za razvoj ustvarjalnosti.

Ljudje smo lahko ustvarjalni na številnih področjih, vendar ustvarjalno mišljenje je

tisto, ki nam slednje omogoča. Dejstvo je, da so predšolski otroci ustvarjalni na

likovnem, glasbenem, jezikovnem in gibalnem področju. Prav tako ugotavljamo, da sta

ustvarjalnost in igra tesno povezana pojma, ki otroku nudita zabavo v domišljijskem

svetu. Otrok skozi igro pridobiva izkušnje, s katerimi krepi svojo domišljijo in jo

uporablja v nadaljnji igri. Prav tako se nauči igrati z drugimi otroki, si z njimi deliti vloge

in iskati nove možnosti za reševanje problemov. Ljudje običajno povezujemo

ustvarjalnost zgolj z likovno dejavnostjo. Vendar na podlagi zapisanega je likovna

ustvarjalnost le del ustvarjalnosti, pri kateri je otrok običajno najbolj zatopljen v sam

proces ustvarjanja. Likovna ustvarjalnost je zelo pomembna za otrokov razvoj, saj ga

uči raznih tehnik ustvarjanja, krepi samozavest, ponuja izkušnje z materiali ter

možnost, da svoje ideje in zamisli predstavi s svojim ustvarjalnim delom. Predšolski

otroci so lahko izjemno ustvarjalni tudi na glasbenem področju. Pomembno je, da jim

vzgojitelji podajo izziv, ki bo v otroku izzval ustvarjalnost. Otroci radi preizkušajo

glasbila, sestavljajo rime in z raznimi predmeti ustvarjajo zvoke, ker se ob tem ugodno


20

počutijo. Ugotavljamo, da je gibalna ustvarjalnost tesno povezana z glasbeno

ustvarjalnostjo. Otroci ob glasbi izražajo svoje občutke skozi spontano gibanje.

Kurikulum za vrtce med globalnimi cilji navaja otrokovo ustvarjalno izražanje v jeziku.

Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, zato moramo

otrokom ponuditi jezikovne izzive, s pomočjo katerih lahko sami oblikujejo izpeljanke ali

sestavljenke besed.

Menimo, da moramo biti odrasli zelo pazljivi, da ne zaviramo otrokove

ustvarjalnosti. Res je, včasih želimo otroku le pomagati, vendar lahko pri tem naredimo

napako in ga zmotimo pri njegovem izražanju, zato lahko otrok posledično postane

negotov v svoj način izražanja, zato se prične podrejati shemam, ki mu jih predstavijo

odrasli. Otrok je lahko ustvarjalen samo takrat, ko je svoboden. Dejstvo je, da

ustvarjalnost vpliva in krepi otrokovo samozavest. Tako kot vsi ljudje se tudi otroci

potrjujejo z delom in lastnimi dosežki. Pomembno vlogo pri spodbujanju samozavesti

imamo predvsem odrasli. Otroku moramo ponuditi primerne naloge, ki bodo otroku

predstavljale izziv, hkrati pa ne bodo zanj pretežke. Med ustvarjanjem moramo otroka

poslušati in spremljati, ga pohvaliti in spodbujati k naslednjim izzivom, saj v

nasprotnem otrok hitro obupa in ga lahko prevzame občutek negotovosti.

Menimo, da otroci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno spodbudo za

opravljanje dejavnosti, saj morda ne zmorejo zbrati dovolj lastne motivacije.

Ugotavljamo, da se otroci s posebnimi potrebami razvijajo po istem vzorcu kot drugi

otroci, le z drugačno hitrostjo, zato morajo vzgojitelji in starši otroku predstaviti in

ponuditi izzive ter dejavnosti na nekoliko drugačen način, s katerim bo otrok lahko

uspešno opravil nalogo.

Ne smemo prezreti dejstva, da imajo v kontekstu predšolske vzgoje in

ustvarjalnosti vzgojitelji zelo pomembno vlogo za razvoj otrokove ustvarjalnosti.

Menimo, da mora biti vzgojitelj ustvarjalen, če želi uspešno opravljati svoje delo. Kar je

izrednega pomena, je tudi to, da mora vzgojitelj pri zastavljanju ciljev misliti tako na

otrokovo ustvarjalnost kot tudi na to, kaj bo opravljena dejavnost pomenila za otrokov

razvoj.

Zadnji del diplomskega dela je namenjen študiji primera. Z vzgojiteljico Klaro

Panger, zaposleno v Vrtcu Semedela, smo izvedli intervju, naredili transkripcijo in

opredelili relativne pojme in kategorije. S pomočjo pridobljenih podatkov smo potrdili

prvo hipotezo, ki pravi, da ustvarjalnost spodbuja otrokov razvoj. Prav tako sta bili

potrjeni tudi ostali dve hipotezi. Prva pravi, da otroci, ki sodelujejo doma pri ustvarjalnih

dejavnostih, tudi v vrtcu prevzamejo samoiniciativnost za ustvarjanje, in druga, ki pravi,


21

da je ustvarjalnost lahko dejavnik, ki spodbuja komunikacijo med vzgojitelji in starši.

Potrdili smo tudi vse cilje, ki smo jih določili na začetku pisanja diplomskega dela, in

sicer ugotoviti pomen ustvarjalnosti tako za vzgojitelje kot tudi za predšolske otroke.

Ugotovili smo, da je ustvarjalnost pri poklicu vzgojitelja ključnega pomena, ker če

povzamemo besede naše intervjuvanke, lahko navedemo sledeče:»…vzgojitelj, ki ni

ustvarjalen, ne more dati otroku tisto, kar potrebuje. Otrok potrebuje izzive, ki v njem

izzovejo ustvarjalnost.« Ko govorimo o pomenu ustvarjalnosti za predšolske otroke,

imamo v mislih tisto, kar bo ustvarjalnost lahko pomenila za otrokov razvoj.

Intervjuvanka meni, da z izzivi, ki jih nudimo otroku, bogatimo njegovo ustvarjalnost.

Dejstvo je, da lahko otrok ob večkratnem manipuliranju z določenimi stvarmi vedno

znova odkrije nekaj novega. Prav tako poudarja, da pri pripravah vedno razmišlja na

ustvarjalnost otrok in razmišlja o tem, kako bo otrok ustvarjalen med izvedbo vsake

posamezne dejavnosti. Drugi cilj je bil ugotoviti povezanost ustvarjalnosti v domačem

okolju in vrtcu. Ugotovili smo, da otroci, ki pri ustvarjalnih dejavnostih sodelujejo doma

že od samega začetka, so potem tudi v vrtcu nekoliko bolj samostojni. Starši jim

ponujajo izkušnje, ki lahko otroku služijo kot podlaga za nadgradnjo, ko se ponovno

srečajo z že nekoliko poznanim področjem. Tretji cilj je bil ugotoviti, kako predšolski

otroci doživljajo ustvarjalnost. Ugotovili smo, da otrok, medtem ko ustvarja, doživlja

ugodje, pridobiva izkušnje, uživa, krepi domišljijo in je zadovoljen sam s seboj, ker je

naredil nekaj, kar je rezultat njegovih misli. Intervjuvanka pravi, da pri otroku takoj

zaznamo, če je ustvarjalen, saj je v tem procesu neverjetno zatopljen in osredotočen

na delo, ki ga v tistem trenutku počne. V času raziskovanja smo si postavljali številna

vprašanja na dano temo, kot so na primer: Ali se starši zavedajo pomena ustvarjalnosti

za otrokov razvoj? Katere nove strategije bi pripomogle k razvoju otrokove

ustvarjalnosti? Obstaja še vrsta drugih vprašanj, na katera nismo dobili odgovora,

lahko pa naše diplomsko delo predstavimo kot povod za iskanje novih ugotovitev,

povezanih z ustvarjalnostjo predšolskih otrok in z ustvarjanjem novih strategij, ki bi

lahko pripomogle k njihovi spodbudi k večji ustvarjalnosti.


22

5 LITERATURA IN VIRI

Armstrong, T. (1999). Prebudite genija v svojem otroku. Tržič: Učila.

Braemer, H., Falk, R., Geer, K., Harries, E., Jeitner Hartmann, B. in Kreusch, J. D.

(2006). Otrokove ustvarjalne igre. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije.

Duffy, B. (2006). Supporting Creativity and Imagination in the Early Years.

Maidenhead: Open University Press.

Einon, D. (2002). Ustvarjalen otrok: prepoznajte in spodbudite naravno nadarjenost

vašega otroka. Tržič: Učila International.

Jaušovec, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Kroflič, B. in Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Novo Mesto: Pedagoška

obzorja.

Kurikulum za vrtce (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Matos, S. (1994). Spodbujanje ustvarjalnosti. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Matos, S. (2014). Ustvarjalni ogenj je v vsakem človeku. Celovec: Mohorjeva založba.

Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2011). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški

pristopi v predšolskem obdobju. Velenje: Modart.

Srića, V. (1999). Ustvarjalno mišljenje. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Štemberger, T. (2014a). Pomen ustvarjalnosti vzgojitelja v njegovi vzgojno-

izobraževalni praksi. Doktorska disertacija. Koper: Univerza na Primorskem,

Pedagoška fakulteta.

Štemberger, T. (2014b). Vzgojitelj in spodbujanje ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih.

Didakta, 24(171), 13-16.

Tegelj, T. (2008). Kako spodbujati in ne zavirati ustvarjalnost otrok. Likovna vzgoja, 9,

16-23.

Tornič Milharčič, B. (2005). Glasba: ustvarjalnost, preverjanje in ocenjevanje. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.


23

6 PRILOGE

6.1 Priloga 1. Transkripcija intervjuja

Kako dolgo ste že vzgojiteljica predšolskih otrok in zakaj ste se odločili za ta

poklic?

Vzgojiteljica sem 26 let. Od nekdaj sem bila prepričana, da si želim opravljati poklic

vzgojiteljice, saj mi vsak otrok predstavlja nov izziv. Preprosto uživam, medtem ko

opazujem, na kakšen način se otroci lotevajo svojega dela ali izzivov, ki jim jih

ponudim. Razlogov je mnogo, a glavno vodilo pri izbiri poklica je bila želja, da otrokom

nudim varno, raznovrstno in za učenje spodbudno okolje.

Kako pomembna se vam zdi ustvarjalnost pri delu, ki ga opravljate?

Ustvarjalnost se mi zdi pri mojem poklicu ključnega pomena, ker vzgojitelj, ki ni

ustvarjalen, ne more dati otroku tisto, kar potrebuje. Otrok potrebuje izzive, ki v njem

izzovejo ustvarjalnost. To dosežemo z materiali, gibalnimi igrami, glasbenimi

dejavnostmi, kotički, jezikovnimi igrami, kot na primer, ko otrok išče rime, animira

pravljico, ki jo je slišal, se posveti gibalnim spretnostim ...

Kako ocenjujete pomen ustvarjalnosti za predšolske otroke?

Z izzivi, ki jih nudimo otrokom, bogatimo njegovo ustvarjalnost. Več izzivov, ki jih

otroku ponudimo, več izkušenj bo imel, zato bo otrok posledično lahko tudi bolj

ustvarjalen. Otrok bo ob večkratnem manipuliranju z določenimi stvarmi vedno znova

nekaj novega odkril. Pri pripravah ali določenih ciljih vedno razmišljam na ustvarjalnost

otrok. O vsakem cilju, ki si ga zabeležim, ali o vsaki novi stvari, ki jo želim predstaviti

otrokom, razmišljam in razglabljam o tem, kako bo otrok lahko ustvarjalen, kaj bo lahko

otrok pri tem počel, da bo prišel do svojih novih spoznanj in drugo. In ravno zaradi tega

poskušam pri vsaki dejavnosti ustvariti sproščeno vzdušje, da bi lahko otrok tako imel

možnost izraziti svojo ustvarjalnost in domišljijo.

Kako pri otrocih razvijate, spodbujate ustvarjalnost?

Ko govorimo o ustvarjalnosti, mnogi pomislijo na umetnostno področje. Ampak

zavedati se moramo, da je umetnost samo del ustvarjalnosti. Otrok mora biti

ustvarjalen na vseh področjih; na gibalnem, na govornem, ko doživlja ugodje, medtem

ko se igra z besedami, črkami, rimami, ko ustvarja izpeljanke besed. Naj omenim še

slikopis, s katerim si otroci pomagajo pri sporočanju, branju in pomnjenju pesmi. Pri

slikopisu otroci sodelujejo pri lepljenju sličic v besedilu in si posledično lažje zapomnijo

besedilo, saj berejo s pomočjo slik. Tudi pri pravljici moramo otroku prikazati zgodbo

tako, da ga bo motivirala, da bo potem sam doživljal ugodje in si želel še nečesa več.


24

Pomembno je, da otrok nekaj naredi sam in nato sam ustvari svoj dialog. Otroku

moramo dopustiti, da pridobi izkušnje, in sicer ko se igra z inštrumenti, ker jih tako

lahko spozna. Otroku nastavimo takšne kotičke, ki spodbujajo njegovo ustvarjalnost.

Kot vzgojiteljica pri tem sodelujem tako, da otroku nastavim izziv in sem mu na voljo le

toliko, kolikor me otrok v določeni situaciji/dejavnosti potrebuje. Pomembno je, da ne

posegamo v njegove ideje, saj lahko s tem zaviramo njegovo ustvarjalnost. Zanimivo je

opazovati otroka, ko ga določen izziv tako privlači, da četudi gredo ostali otroci ven, on

ostane v tem kotičku sam in se preizkuša. Potem me pokliče in mi poroča o svojih

ugotovitvah, kar je ključnega pomena za njegov spoznavni razvoj. Tudi pri glasbi

spodbujam njihovo ustvarjalnost, da sami določajo svoj ritem pri pesmi, s ploskanjem, z

inštrumenti. Vsekakor mislim, da imamo vzgojitelji veliko možnosti na vseh področji za

spodbudo in razvoj ustvarjalnosti.

Kako bi po vaših izkušnjah opisali doživljanje ustvarjalnosti predšolskih otrok?

Pri otroku takoj zaznamo, kdaj je ustvarjalen, saj je v tem procesu neverjetno

zatopljen, osredotočen na delo, ki ga v tistem trenutku počne. Odvisno je le, za katero

področje gre. Pri glasbi se običajno sam ali z ostalimi preizkuša in potem, da bi

preglasil vse, želi glasno povedati, kaj je on ugotovil. Medtem pa se pri likovni

ustvarjalnosti, kiparjenju in sestavljanju z različnimi materiali otrok poglobi v to, kar

počne, dokler ne doseže svojih ciljev, zato v takšnih trenutkih še posebej spodbujam

otrokovo ustvarjalnost. Medtem ko otrok ustvarja, doživlja ugodje, uživa, pridobiva

izkušnje, krepi domišljijo in je zadovoljen sam s seboj, ker je naredil nekaj, kar je

rezultat njegovih misli.

Se vam zdi, da je ustvarjalnost lahko dejavnik komunikacije med vzgojitelji in

starši?

Menim, da je ustvarjalnost lahko dejavnik komunikacije med vzgojitelji in starši. Ko

je otrok ustvarjalen na nekem področju, predvidevamo, da je ustvarjalen zato, ker je

imel mogoče več izkušenj na tem področju in so mu jih le-te ponudili najverjetneje

starši. Posledično, ko si s starši izmenjujemo informacije, jim poročam svoja opažanja

in jih potem tudi vprašam: »Kdaj se je to zgodilo?«, »Ali doma veliko delate z mivko,

ker opažam, da je otrok izjemno ustvarjalen, kajti izdeluje posebne stvari?«. Ali pa

vprašam na primer: »Ali hodite veliko v naravo, saj sem opazila, da otrok pozna veliko

travniških živali in rastlin, izdeluje hiške iz trave za živali in ga to zanima.« Ko opazim,

da otrok na nekem področju izstopa od drugih, potem vedno navežem pogovor s starši

glede njegove ustvarjalnosti, ker so nato tudi sami veliko bolj zadovoljni, saj vidijo, da

mu nudijo prave izkušnje. Vsak otrok je ustvarjalen na vsaj enem področju, zato je


25

naloga staršev in vzgojiteljev, da spodbujamo močna področja otrokove ustvarjalnosti

in posledično prebujamo še ostala. Menim, da imajo pri ustvarjalnosti izkušnje veliko

vlogo, saj več izkušenj kot jih ima, bolj se poglobi v neko dejavnost/stvar in bolj ga le-ta

stvar pritegne. Ko otrok pride v stik z že nekoliko znanim področjem, ima tako podlago

za nadgradnjo. Sem se pa srečala tudi s primeri, ko otroci doma niso imeli veliko

možnosti za ustvarjalne dejavnosti (spodbudnega okolja), vendar so bili v vrtcu pri

dejavnostih zelo ustvarjalni.

Ste dobili občutek, da otroci, ki doma sodelujejo pri ustvarjalnih dejavnostih, tudi v

vrtcu prevzemajo samoiniciativnost za ustvarjanje?

Vsekakor lahko opazimo, da so otroci, ki sodelujejo doma pri ustvarjalnih

dejavnostih, potem tudi v vrtcu nekoliko bolj samostojni. Starši jim dopuščajo, da se po

padcu sami dvignejo in se na lastnih napakah učijo. Takšni otroci so potem samostojni,

samozavestni in iščejo nove izzive.

Kako ustvarjalnost vpliva na otrokovo samozavest in ostala področja?

Otrok, ki je ustvarjalen, posledično krepi tudi svojo samozavest, saj je v človeški

naravi, da se z delom potrjujemo in se zato tudi otrok s svojo ustvarjalnostjo potrjuje in

je potem tudi »priljubljen« med ostalimi otroki. Otroci se radi igrajo z ustvarjalnim

otrokom, ker se dogaja vedno nekaj novega, saj je domišljija pri ustvarjalnem otroku

nekoliko bolj izrazita in ravno zaradi tega ustvarjalni otroci pritegnejo pozornost manj

ustvarjalnih otrok, da jim tudi oni začnejo slediti. To je značilno predvsem za

heterogene skupine, saj imajo običajno starejši otroci več izkušenj, mlajši pa jim sledijo

in si tako krepijo samozavest. Lahko pa se zgodi tudi obratno: mlajši otrok, ki ima več

izkušenj na določenem področju, lahko pritegne pozornost starejših.

Skratka, vzgojitelji smo dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za otrokovo aktivnost, mu

omogočiti, da z veseljem raziskuje, se v prijetnem vzdušju druži in komunicira s

prijatelji. Pri načrtovanju ciljev moramo biti vedno korak pred otrokovim razvojem.


26

6.2 Priloga 2. Obdelava podatkov

Vzgojiteljica sem 26 let. Od nekdaj sem bila

prepričana, da si želim opravljati poklic vzgojiteljice, saj mi

vsak otrok predstavlja nov izziv. Preprosto uživam,

medtem ko opazujem, na kakšen način se otroci lotevajo

svojega dela ali izzivov, ki jim jih ponudim. Razlogov je

mnogo, a glavno vodilo pri izbiri poklica je bila želja, da

otrokom nudim varno, raznovrstno in za učenje spodbudno

okolje.

Vzgojiteljica

Izziv

Ustvarjalnost se mi zdi pri mojem poklicu ključnega

pomena, ker vzgojitelj, ki ni ustvarjalen, ne more dati

otroku tisto, kar potrebuje. Otrok potrebuje izzive, ki v njem

izzovejo ustvarjalnost. To dosežemo z materiali, gibalnimi

igrami, glasbenimi dejavnostmi, kotički, jezikovnimi igrami,

kot na primer, ko otrok išče rime, animira pravljico, ki jo je

slišal, se posveti gibalnim spretnostim ...

Vzgojiteljeva ustvarjalnost

Izziv

Z izzivi, ki jih nudimo otrokom, bogatimo njegovo

ustvarjalnost. Več izzivov, ki jih otroku ponudimo, več

izkušenj bo imel, zato bo otrok posledično lahko tudi bolj

ustvarjalen. Otrok bo ob večkratnem manipuliranju z

določenimi stvarmi vedno znova nekaj novega odkril. Pri

pripravah ali določenih ciljih vedno razmišljam na

ustvarjalnost otrok. O vsakem cilju, ki si ga zabeležim, ali o

vsaki novi stvari, ki jo želim predstaviti otrokom, razmišljam

in razglabljam o tem, kako bo otrok lahko ustvarjalen, kaj

bo lahko otrok pri tem počel, da bo prišel do svojih novih

spoznanj in drugo. In ravno zaradi tega poskušam pri vsaki

dejavnosti ustvariti sproščeno vzdušje, da bi lahko otrok

tako imel možnost izraziti svojo ustvarjalnost in domišljijo.

Ustvarjalnost otrok

Izziv

Cilji

Nova spoznanja


27

Ko govorimo o ustvarjalnosti, mnogi pomislijo na

umetnostno področje. Ampak zavedati se moramo, da je

umetnost samo del ustvarjalnosti. Otrok mora biti

ustvarjalen na vseh področjih; na gibalnem, na govornem,

ko doživlja ugodje, medtem ko se igra z besedami, črkami,

rimami, ko ustvarja izpeljanke besed. Naj omenim še

slikopis, s katerim si otroci pomagajo pri sporočanju,

branju in pomnjenju pesmi. Pri slikopisu otroci sodelujejo

pri lepljenju sličic v besedilu in si posledično lažje

zapomnijo besedilo, saj berejo s pomočjo slik. Tudi pri

pravljici moramo otroku prikazati zgodbo tako, da ga bo

motivirala, da bo potem sam doživljal ugodje in si želel še

nečesa več. Pomembno je, da otrok nekaj naredi sam in

nato sam ustvari svoj dialog. Otroku moramo dopustiti, da

pridobi izkušnje, in sicer ko se igra z inštrumenti, ker jih

tako lahko spozna. Otroku nastavimo takšne kotičke, ki

spodbujajo njegovo ustvarjalnost. Kot vzgojiteljica pri tem

sodelujem tako, da otroku nastavim izziv in sem mu na

voljo le toliko, kolikor me otrok v določeni

situaciji/dejavnosti potrebuje. Pomembno je, da ne

posegamo v njegove ideje, saj lahko s tem zaviramo

njegovo ustvarjalnost. Zanimivo je opazovati otroka, ko ga

določen izziv tako privlači, da četudi gredo ostali otroci

ven, on ostane v tem kotičku sam in se preizkuša. Potem

me pokliče in mi poroča o svojih ugotovitvah, kar je

ključnega pomena za njegov spoznavni razvoj. Tudi pri

glasbi spodbujam njihovo ustvarjalnost, da sami določajo

svoj ritem pri pesmi, s ploskanjem, z inštrumenti. Vsekakor

mislim, da imamo vzgojitelji veliko možnosti na vseh

področji za spodbudo in razvoj ustvarjalnosti.

Znanje

Spodbuda

Izziv

Ustvarjalne dejavnosti

Spoznavni razvoj

Pri otroku takoj zaznamo, kdaj je ustvarjalen, saj je v

tem procesu neverjetno zatopljen, osredotočen na delo, ki

ga v tistem trenutku počne. Odvisno je le, za katero

področje gre. Pri glasbi se običajno sam ali z ostalimi

preizkuša in potem, da bi preglasil vse, želi glasno

povedati, kaj je on ugotovil. Medtem pa se pri likovni

Doseganje ciljev

Preizkušanje

Igranje in uživanje

Pridobivanje


28

ustvarjalnosti, kiparjenju in sestavljanju z različnimi

materiali otrok poglobi v to, kar počne, dokler ne doseže

svojih ciljev, zato v takšnih trenutkih še posebej spodbujam

otrokovo ustvarjalnost. Medtem ko otrok ustvarja, doživlja

ugodje, uživa, pridobiva izkušnje, krepi domišljijo in je

zadovoljen sam s seboj, ker je naredil nekaj, kar je rezultat

njegovih misli.

izkušenj

Menim, da je ustvarjalnost lahko dejavnik

komunikacije med vzgojitelji in starši. Ko je otrok

ustvarjalen na nekem področju, predvidevamo, da je

ustvarjalen zato, ker je imel mogoče več izkušenj na tem

področju in so mu jih le-te ponudili najverjetneje starši.

Posledično, ko si s starši izmenjujemo informacije, jim

poročam svoja opažanja in jih potem tudi vprašam: »Kdaj

se je to zgodilo?«, »Ali doma veliko delate z mivko, ker

opažam, da je otrok izjemno ustvarjalen, kajti izdeluje

posebne stvari?«. Ali pa vprašam na primer: »Ali hodite

veliko v naravo, saj sem opazila, da otrok pozna veliko

travniških živali in rastlin, izdeluje hiške iz trave za živali in

ga to zanima.« Ko opazim, da otrok na nekem področju

izstopa od drugih, potem vedno navežem pogovor s starši

glede njegove ustvarjalnosti, ker so nato tudi sami veliko

bolj zadovoljni, saj vidijo, da mu nudijo prave izkušnje.

Vsak otrok je ustvarjalen na vsaj enem področju, zato je

naloga staršev in vzgojiteljev, da spodbujamo močna

področja otrokove ustvarjalnosti in posledično prebujamo

še ostala. Menim, da imajo pri ustvarjalnosti izkušnje veliko

vlogo, saj več izkušenj kot jih ima, bolj se poglobi v neko

dejavnost/stvar in bolj ga le-ta stvar pritegne. Ko otrok

pride v stik z že nekoliko znanim področjem, ima tako

podlago za nadgradnjo. Sem se pa srečala tudi s primeri,

ko otroci doma niso imeli veliko možnosti za ustvarjalne

dejavnosti (spodbudnega okolja), vendar so bili v vrtcu pri

dejavnostih zelo ustvarjalni.

Dejavnik komunikacije

Ustvarjalnost

Starši

Izkušnje

Različne dejavnosti


29

Vsekakor lahko opazimo, da so otroci, ki sodelujejo

doma pri ustvarjalnih dejavnostih, potem tudi v vrtcu

nekoliko bolj samostojni. Starši jim dopuščajo, da se po

padcu sami dvignejo in se na lastnih napakah učijo. Takšni

otroci so potem samostojni, samozavestni in iščejo nove

izzive.

Samostojnost

Izziv

Ustvarjalnost

Otrok, ki je ustvarjalen, posledično krepi tudi svojo

samozavest, saj je v človeški naravi, da se z delom

potrjujemo in se zato tudi otrok s svojo ustvarjalnostjo

potrjuje in je potem tudi »priljubljen« med ostalimi otroki.

Otroci se radi igrajo z ustvarjalnim otrokom, ker se dogaja

vedno nekaj novega, saj je domišljija pri ustvarjalnem

otroku nekoliko bolj izrazita in ravno zaradi tega ustvarjalni

otroci pritegnejo pozornost manj ustvarjalnih otrok, da jim

tudi oni začnejo slediti. To je značilno predvsem za

heterogene skupine, saj imajo običajno starejši otroci več

izkušenj, mlajši pa jim sledijo in si tako krepijo samozavest.

Lahko pa se zgodi tudi obratno: mlajši otrok, ki ima več

izkušenj na določenem področju, lahko pritegne pozornost

starejših.

Samopodoba

Domišljija

Izkušnje

Samozavest

Skratka, vzgojitelji smo dolžni zagotoviti ustrezne

pogoje za otrokovo aktivnost, mu omogočiti, da z veseljem

raziskuje, se v prijetnem vzdušju druži in komunicira s

prijatelji. Pri načrtovanju ciljev moramo biti vedno korak

pred otrokovim razvojem.

Aktivnost

Načrtovanje

Kodi: vzgojiteljeva ustvarjalnost, ustvarjalnost otrok, samostojnost, spoznavni

razvoj, dejavnik komunikacije.

diplomsko delo diana timarac - upr · kurikulum za v rtce vključuje dejavnosti, ki jih...

Documents