diplomska naloga anja zupan i · v empiri nem delu so predstavljene dejavnosti in analize...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ANJA ZUPAN�I�

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

POVEZAVA PLESA S KURIKULARNIMI

PODRO�JI

Anja Zupan�i�

Koper 2017

Mentorica:

dr. Vesna Geršak, pred.

ZAHVALA

Zahvaljujem se profesorici dr. Vesni Geršak, pred., da me je sprejela pod svoje

mentorstvo, me spretno in strokovno vodila pri pripravi in izvedbi in bila vedno

pripravljena prijazno pomagati pri izdelavi diplomske naloge.

Hvaležna sem otrokom iz Vrtca Ribnica, njihovim staršem ter vzgojiteljici in

pomo�nici, da so me sprejeli medse in mi zaupali, sodelovali pri dejavnostih in s tem

pripomogli k uresni�itvi ciljev. Vsi skupaj so me obogatili z bogatimi izkušnjami, ki so

pripomogle, da spoznam življenje in delo v vrtcu tudi s prakti�ne strani. Velika zahvala

pri tem gre predvsem mentorici Erni Menard, ki me je v �asu šolanja spodbujala,

prispevala veliko novega znanja in izkušenj in mi bila vedno pripravljena prisko�iti na

pomo�

Posebna zahvala pa gre moji družini, ki me je vsa leta šolanja podpirala in

spodbujala, tudi ko ni šlo vedno vse po na�rtih in po mojih željah, ter mi po potrebi

pomagala, svetovala, ko sem to najbolj potrebovala.

Najve�ja zahvala gre moji mami, ki mi je približala poklic vzgojiteljice in me zanj

navdušila ter mi s svojim delom dala vpogled v poklic vzgojiteljice – tako pri delu z

otroki kot tudi pri pripravah na delo. Zahvala gre tudi za vse bogate izkušnje, ki jih je

delila z mano, svetovanje, in ker je ves �as verjela vame in me spodbujala, da sem

sledila svojim sanjam.

Hvala tudi vsem drugim, ki so mi v �asu študija stali ob strani in verjeli vame.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Anja Zupan�i�, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Povezava plesa s kurikularnimi podro�ji

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLE�EK

V diplomski nalogi smo raziskovali možnosti uporabe plesa pri na�rtovanih

dejavnostih. Otrokom smo ponudili raznolike plesne dejavnosti, ki smo jih povezali s

petimi podro�ji po Kurikulu za vrtce (1999) – z družbo, jezikom, naravo, matematiko in

umetnostjo.

Diplomska naloga je sestavljena iz teoreti�nega in empiri�nega dela.

V teoreti�nem delu smo opredelili ples in plesno vzgojo. Predstavljena sta tudi

Kurikulum za vrtce in ples kot del podro�ja umetnosti v njem. Podrobneje so

predstavljene možnosti in primeri medpodro�nega povezovanja plesa z ostalimi

podro�ji po kurikulu (družba, jezik, narava, matematika, umetnost in gibanje).

V empiri�nem delu so predstavljene dejavnosti in analize dejavnosti, ki smo jih

izvedli v vrtcu, z namenom povezati ples z ostalimi kurikularnimi podro�ji, prikazati

možnosti za uporabo plesa pri na�rtovanih dejavnostih, približati otrokom razli�ne

vsebine preko plesa in preveriti odzive otrok na plesne dejavnosti. Ugotovili smo, da

obstaja veliko možnosti povezovanja plesa z drugimi podro�ji po kurikulumu, da otroci

pridobijo veliko sposobnosti in spretnosti, ki so pomembne za njihov razvoj in

razumevanje nekaterih bolj kompleksnih pojmov. Otroci so v dejavnostih uživali, bili

vedno bolj sproš�eni in samozavestni v izražanju z gibanjem. V ustvarjalnem gibu so

bili vedno bolj ustvarjalni.

Klju�ne besede: ples, plesna vzgoja, kurikulum, medpodro�no povezovanje,

odzivi otrok.

ABSTRACT

Integrating dance into curricular fields

In the diploma thesis, we researched the possibility of using dancing within the

planned activities. We offered the children opportunities of various dancing activities,

which were integrated into five fields according to the Curriculum for daycare (1999) –

social sciences, language, natural sciences, mathematics, and arts.

The diploma thesis consists of the theoretical and empirical parts.

In the theoretical part, we defined dancing and dance education. The Curriculum

for daycare and dancing, as a part of the field of arts in the former, are also presented.

In detail, the opportunities and cases of multi-domain integration of dancing with other

fields according to the Curriculum (social sciences, language, natural sciences,

mathematics, arts, and movement) are presented.

In the empirical part, the activities and the analyses of the activities, which were

performed in the daycare, are presented. The purpose of this is to integrate dancing

into the other curricular fields, to show the opportunities to use dancing within the

planned activities, to near the children various contents through dancing, and to check

responses of the children to dancing activities. We ascertained that there are many

opportunities of integrating dancing to other fields according to the Curriculum, in order

for the children to gain a lot of abilities and skills, which are important for their

development and understanding of some of more abstract conceptions. The children

enjoyed in the activities. They were increasingly more relaxed and self-confident in

expressing, by means of movement. They were increasingly more creative in creative

movement.

Keywords: dancing, dance education, Curriculum, multi-domain integration,

responses of children.

KAZALO VSEBINE

1� UVOD ..................................................................................................................... 1�

2� PLES IN PLESNA VZGOJA ................................................................................... 2�

2.1� Opredelitev plesa ............................................................................................... 2�

2.2� Elementi plesa ................................................................................................... 2�

2.3� Plesna vzgoja .................................................................................................... 3�

2.3.1� Zna�ilnosti plesne vzgoje ............................................................................... 4�

2.3.2� Vsebine plesne vzgoje ................................................................................... 5�

3� KURIKULUM ZA VRTCE ........................................................................................ 7�

3.1� Podro�je umetnosti ............................................................................................ 7�

3.2� Ples v Kurikulumu za vrtce ................................................................................. 8�

4� MEDPODRO�NO POVEZOVANJE PLESA Z OSTALIMI PODRO�JI ..................10�

4.1� Medpodro�no povezovanje plesa in jezika ........................................................10�

4.2� Medpodro�no povezovanje plesa in matematike ..............................................10�

4.3� Medpodro�no povezovanje plesa in narave ......................................................11�

4.4� Medpodro�no povezovanje plesa in družbe ......................................................12�

4.5� Medpodro�no povezovanje plesa in likovne umetnosti .....................................13�

4.6� Medpodro�no povezovanje plesa in gibanja ter plesa in glasbe ........................13�

5� EMPIRI�NI DEL ....................................................................................................15�

5.1� Problem, namen, cilji ........................................................................................15�

5.2� Raziskovalna vprašanja ....................................................................................15�

5.3� Metodologija .....................................................................................................16�

5.4� IZVEDBA DEJAVNOSTI V VRTCU...................................................................16�

5.4.1� Povezovanje plesa in družbe .........................................................................16�

5.4.2� Povezovanje plesa in jezika ..........................................................................21�

5.4.3� Povezovanje plesa in matematike .................................................................24�

5.4.4� Povezovanje plesa in narave .........................................................................29�

5.4.5� Povezovanje plesa in umetnosti ....................................................................33�

5.5� Razprava in evalvacija ......................................................................................37�

6� SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................38�

7� VIRI IN LITERATURA ............................................................................................40�

KAZALO SLIK

Slika 1: Otroci med vodeno vizualizacijo. .....................................................................17�

Slika 2: Ples ob ognju s prošnjo za dež. ......................................................................19�

Slika 3: Ples okrog ognja za lepo vreme. .....................................................................20�

Slika 4: Potujemo z letalom. ........................................................................................20�

Slika 5: Kakšne lepe ilustracije so v naših knjigah. ......................................................22�

Slika 6: V Markovi sanjski deželi ljudje hodijo postrani. ..............................................23�

Slika 7: Sanjal je o hudobni gosenici ...........................................................................24�

Slika 8: Tako Pedenjped kri�i na svojega dvoj�ka. ......................................................26�

Slika 9: Vi otroci ste naš odsev v ogledalu. ..................................................................26�

Slika 10: Natan�no posnemanje prijatelja ....................................................................27�

Slika 11: Deklici druga ob drugi ...................................................................................28�

Slika 12: Zrcalni ples s trakci. ......................................................................................28�

Slika 13: Okoli, okoli, okoli, na! ....................................................................................29�

Slika 14: Ples listja v vetru. ..........................................................................................31�

Slika 15: �e pada dež, je nekaterim dolg�as, drugi pa se veselijo risank. ...................31�

Slika 16: Kaj vse lahko po�nemo, kadar sije sonce. ....................................................32�

Slika 17: Smejo�a ka�a na soncu. ...............................................................................33�

Slika 18: Dežja ni ve�, piha samo še veter. .................................................................33�

Slika 19: Ples vseh treh barv. ......................................................................................35�

Slika 20: Slikanje z gibanjem. ......................................................................................36�

Slika 21: Le kaj bo prijatelj narisal? .............................................................................36�

Zupan�i�, Anja (2017): Povezava plesa s kurikularnimi podro�ji. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Pri otrokovem razvoju je zelo pomembno gibanje, ki je tudi osnovni del plesa. Tako

sta ples in gibanje med seboj mo�no povezana. V �asu prakti�nega usposabljanja in

študentskega dela v vrtcu smo opazili, da se otroci zelo radi ustvarjalno izražajo. Za to

imajo veliko možnosti v glasbi, slikanju itd., manj pa imajo možnosti za ustvarjalno

izražanje s plesom.

V vrtcu ples najve�krat opazimo kot koreografijo na nastopih, pri praznovanju

rojstnih dni, veliko pa se uporabljajo tudi gibalno-rajalne igre in sprostitvene dejavnosti

(masaže, vodene vizualizacije, joga za otroke). Kot samostojna dejavnost ali kot

dejavnost za poglabljanje dolo�ene teme pa se po naših izkušnjah pojavi zelo redko.

To v raziskavi Ples kot ustvarjalni proces in medpodro�no povezovanje: analiza stanja

v slovenskih vrtcih ugotavlja tudi Vesna Geršak (2010). Medpodro�nega povezovanja

plesa z drugimi kurikularnimi podro�ji pa je nasploh zelo malo. Geršak in Lenard (2012)

navajata, da je tako zato, ker nekateri strokovni delavci v vrtcu lahko �utijo, da v

plesnem jeziku niso primerno usposobljeni.

Na podlagi opaženega in prebranega smo se odlo�ili, da bomo v diplomski nalogi

preverili, kako lahko ples povezujemo z ostalimi podro�ji kurikula, kar je tudi eden

izmed glavnih ciljev diplomske naloge. Tako bomo otrokom ponudili raznolike plesne

dejavnosti v povezavi s petimi podro�ji po Kurikulu za vrtce (1999) – z družbo, jezikom,

naravo, matematiko in umetnostjo. Z na�rtovanimi dejavnostmi želimo otrokom

približati tudi razli�ne vsebine preko plesa ter preveriti njihove odzive na plesne

dejavnosti.

Diplomska naloga je sestavljena iz teoreti�nega in prakti�nega dela. V teoreti�nem

delu sta na kratko predstavljena ples kot del podro�ja umetnosti v Kurikulu za vrtce

(1999) in medpodro�no povezovanje z drugimi podro�ji. V prakti�nem delu pa so

navedene plesne dejavnosti v povezavi z ostalimi podro�ji po Kurikulu za vrtce (1999),

izvedene v vrtcu in njihova analiza.


2

2 PLES IN PLESNA VZGOJA

2.1 Opredelitev plesa

»Ples je govorica telesa, je gibanje ob zvoku, ritmu, govoru, glasbi in tudi v tišini.«

(Zagorc, 2006, str. 17).

Kaj ples sploh je? Nekaterim ples predstavlja na�in življenja ali razgibavanje,

sprostitev, razvedrilo, zabavo, spet drugim pa u�enje, štetje korakov, težave, ker

menijo, da so preve� nerodni za ples ali pa plesa ne marajo. Nekateri še vedno menijo,

da ples ni za fante, ampak samo za dekleta. Vendar pleše lahko prav vsak. Ples ni

samo koreografija, ampak veliko ve�. Definicij je ve�, saj razli�ni strokovnjaki ples

razli�no definirajo.

Nam so se zdele zanimive naslednje definicije znanih strokovnjakov o plesu:

»Gibanje je pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Pri plesu je gibanje osnovna

aktivnost, gib pa izrazno sredstvo in ni samo po sebi namen. Posameznik z njim izraža

svoje po�utje, doživetje, �ustvovanje, misli in odnos do sveta.« (Krofli� in Gobec, 1989,

str. 7).

V eni izmed novejših literatur je ples definiran kot ozaveš�eno, abstraktno,

estetsko, simbolno gibanje. Umetnost postane šele, ko gibanje ni le ilustracija glasbe

ali zgodbe, ampak je simbolno, estetizirano gibanje in nosi sporo�ilo (Rupnik, 2012).

Poleg izraza »ples« se je uveljavil tudi izraz »ustvarjalni gib«. Ta izhaja iz

pojmovanja gibanja, ki se je v razli�nih podro�jih umetniškega ustvarjanja pojavilo v

sedemdesetih letih. »Je aktivno, telesno izrazno in povezovalno sredstvo. Pri

ustvarjalnem gibu nas ne zanima zunanjost in oblika giba, ampak njegova kakovost,

izraznost in povezovalna dejavnost med ljudmi. Gibe si izmišljujemo sami, jih

ustvarjamo in povezujemo. Tako pa oblikujemo plesno gibanje.« (Vogelnik, 1993, str.

6).

2.2 Elementi plesa

Vsako �lovekovo gibanje lahko opredelimo s štirimi osnovnimi elementi plesa. To

so (Geršak, 2015):

− telo – telo lahko miruje (v razli�nih položajih, lahko le trenutek ali pa je mirovanje

zaklju�ek nekega gibanja) ali se giblje (vsak del telesa se giblje na razli�ne na�ine,

gibanje je povezano s �ustvovanjem, doživljanjem, po�utjem in ni le mehansko);


3

− prostor – osebni prostor (gibanje na mestu), splošni prostor (premik z mesta), smer

(naprej, nazaj, gor, dol …), velikost (velik, majhno, kratko, dolgo …);

− energija (mo�) – v gibanje lahko vložimo ve�jo energijo (napeto, težko gibanje) ali

manjšo energijo (popuš�eno, lahkotno gibanje);

− �as – gibanje z razli�no hitrostjo, ritmom.

Kadar se �lovek giblje, telo uporablja prostor, energijo/mo� in �as. Ko te elemente

raziskujemo in kombiniramo, razvijamo plesni besednjak in ustvarjalnost otroka.

Elementi plesa nam omogo�ajo tudi preverjanje uresni�itve ciljev. Preverimo, ali se je

koncept elementov plesa med otroki poglobil/razširil ali ostaja enak (Geršak, 2015).

S tem, ko skupaj z otroki raziskujemo razli�ne na�ine gibanja (na mestu –

stresanje, raztegovanje, upogibanje, zavijanje, kroženje, dviganje, spuš�anje, nihanje,

zamahovanje – in v prostoru – hoja, tek, poskok, galop, hopsanje, drsenje, plazenje,

kotaljenje), uporabljamo razli�ne dele telesa (vse od glave, ramen, rok, dlani, prstov pa

do hrbta, prsnega koša, zadnjice, bokov, nog, kolen, stopal …). V prostoru raziskujemo

in se igramo z ravnmi, smermi, velikostjo giba, potmi in k temu lahko dodamo še

elemente �asa (ritem, tempo, trajanje) in elemente, ki so vezani na raziskovanje

energije (ostro-gladko gibanje, mo�no-nežno, težko-lahko …). Razli�ne kombinacije in

vpeljevanje spodbud omogo�ajo otrokom najrazli�nejše možnosti za ustvarjanje tako v

skupini kot tudi individualno ali v dvojicah in s tem razvijanje verbalne in neverbalne

komunikacije ter medsebojnega sodelovanja (Geršak, 2015).

2.3 Plesna vzgoja

Mariji Ogrinec se izraz plesna vzgoja ne zdi primeren. Pravi, da je ta izraz tuj za

predšolsko obdobje in oddaljen od namena, da bi otroke pripravljal na ustvarjalnost.

Vzgoja pomeni pridobivanje znanj, norm in izobraževanja, pri sodobnem plesu pa tega

ne iš�emo. Iš�emo predvsem druga�nost, domiselnost, ustvarjalnost in svobodo v

gibanju (Ogrinec, 1999).

Krofli� in Gobec (1995) pravita, da je plesna vzgoja metoda pou�evanja. Je

vzgajanje s plesom. Pri tej metodi oblikujemo gib in z gibanjem ustvarjamo. Povezuje

se z vsemi vzgojnimi podro�ji v vrtcu. Ta izraz je nadomestil izraz ritmi�no-gibalna

vzgoja, ker je ta preskromen in ne zajema vsega, kar na tem podro�ju delamo. Prvo

metodi�no literaturo za plesno vzgojo je pripravila Marta Pavlin-Brina, ki je tudi

utemeljiteljica plesne vzgoje.

S tem, ko vklju�ujemo plesno vzgojo oziroma metodo ustvarjalnega giba v vrtec,

otrokom omogo�amo u�enje z metodo igre in u�enje skozi umetnost ter celostni razvoj.


4

Je pa uvajanje te metode proces in ga je treba vklju�evati postopoma. Ne zgodi se iz

danes na jutri (Geršak, 2006).

Plesne in ustvarjalno-gibalne dejavnosti se v vrtcu izvajajo v manjši meri in otroci

takega na�ina dela niso navajeni. Veliko vzgojiteljic pravi, da za vse dejavnosti ni �asa,

vendar je ples prav tako pomemben kot likovne dejavnosti ali spontana igra z igra�ami.

Otroke s plesno vzgojo uvajamo v svet plesa in gibanja z organizirano igro. Cilj te igre

je otroke razgibati, jih postopoma uvajati v izražanje doživljanja svojega okolja, lastnih

izkušenj in �ustvovanja (Geršak, 2006; Geršak, Kasjak, Meško, Pikalo in Rupnik, 2011;

Ogrinec, 1999).

2.3.1 Zna�ilnosti plesne vzgoje

Plesna vzgoja je podro�je estetske vzgoje. Osnovna metoda je ustvarjanje z

gibanjem, vsebina pa igra z gibanjem. Otroku oblikovanje gibanja, izražanje z gibanjem

in ustvarjanje z gibanjem predstavljajo igro. Otrok se igra z gibanjem lastnega telesa in

z gibanjem v skupini (Krofli� in Gobec, 1989).

Pri plesni vzgoji otrok za�ne spoznavati svoje telo, se zavedati raznovrstnosti

svojega gibanja, �asa in prostora ter razli�nih možnosti za izrabo svoje energije. Otrok

pri plesu izraža svoje duševno po�utje s telesnim stanjem – njegova �ustva se kažejo v

govorici telesa (Krofli� in Gobec, 1992).

Za otroke in mladostnike na dolo�eni razvojni stopnji pa je ples ena izmed najbolj

priljubljenih oblik zabave, razvedrila in humorja. Cilj je sprostitev (Geršak, 2006).

Plesna vzgoja otroke neprestano spodbuja k razvoju. Tako spodbuja razvoj

ustvarjalnosti kot osebnostne lastnosti, pozitivnih med�loveških odnosov in sprostitev

notranjih napetosti. Ustvarjalni gib otrokom omogo�a tudi doživljanje netekmovalnih in

ustvarjalnih izkušenj, ki jih navajajo na sodelovanje, reševanje težav v skupini,

upoštevanje drugega, razli�nost, strpnost in prijateljske odnose (Krofli� in Gobec, 1989;

Geršak, 2007).

Plesna vzgoja otroku omogo�a sodelovanje v skupini:

− lahko se vklju�i v enotno gibanje skupine (npr. v rajalni igri),

− lahko prevzame dolo�eno dolžnost v skupini (npr. vloga v plesni dramatizaciji),

− lahko pa aktivno sodeluje v gibalnem ustvarjanju male skupine (Krofli� in Gobec,

1995).

Krofli� in Gobec (1989) pravita, da se otrok v plesni vzgoji lahko uveljavi kot

posameznik v skupini, saj je ples tudi gledališka dejavnost, ki potrebuje nastopajo�e in


5

gledalce. Geršak (2007) pa pravi, da kljub vsemu ples ni odrska umetnost, ker je glavni

cilj ustvarjalnega giba in plesne vzgoje v predšolskem obdobju ustvarjalni gib kot

izrazno sredstvo, igra in u�enje razli�nih vsebin in ne u�enje koreografije in predstava

za ob�instvo.

2.3.2 Vsebine plesne vzgoje

Plesna vzgoja obsega (Krofli� in Gobec, 1995):

− gibalno gradivo,

− spodbude za gibanje in

− vrste usmerjenih gibalno-plesnih dejavnosti.

Gibalno gradivo uredimo v neki sistem, �e želimo, da bo vzgojno delo na�rtno in

sistemati�no. Vsebuje:

− Telesno aktivnost – s plesno vzgojo spontano, neorganizirano telesno aktivnost

usmerjamo v organizirano gibanje, ki služi posameznikovemu ustvarjanju in

izražanju.

− Oblikovanje gibanja – neko neorganizirano gibanje oblikujemo v gibalne motive. Ti

motivi predstavljajo splet posameznih gibov, vendar moramo oblikovanje gibanja

obogatiti z dinami�nimi kakovostmi (kot so hitrost, mo�, ritem …), �e želimo, da

nastane plesni izraz.

− Oblikovanje prostora – plesno gibanje se dogaja v prostoru in ravno uporaba

prostora omogo�a dolo�en plesni izraz. Gibanje lahko poteka na mestu, skozi

prostor, v razli�nih smereh in linijah, vendar vedno v treh razsežnostih.

− Dinami�ne kakovosti – imenujemo jih tudi kakovosti gibanja. To je nekaj, kar

gibanju omogo�a raznolikost, barvitost, izraz, sporo�ilo. Te kakovosti so hitrost,

mo�, napetost, naraš�anje, upadanje, poudarki, mimika, ritmi …

− Odnosi v gibanju – z njimi ustvarjamo plesni izraz. Odnosi v gibanju so sestavina

tako posameznikovega plesa kot tudi plesa skupine. To so odnosi med gibanjem

posameznih delov telesa, v gibanju posameznika v odnosu do sebe, odnosi

posameznika do skupine, odnosi skupine do posameznika, odnosi med gibanjem

skupin, odnosi posameznega plesalca ali skupine do gledalca.

− Izraz, sporo�ilo – naše gibanje je spontano (nezavedno) ali pa namensko

(zavedno). V plesu je izraz spontan, na primer pri družabnih plesih in rajalnih igrah,

ali pa je podoživet s ponovnim umetnim ustvarjanjem notranjih napetosti. �e pa je

gibanje namensko, je sestavina zavedne nebesedne komunikacije (ustaljene

geste, mimika, drža in gibanje telesa, prostorski odnosi …). Pri predšolskem otroku


6

je gibalni izraz primaren. To pomeni, da otrok ne ustvarja gibanja iz tehni�nega

znanja, ampak iz doživetja in podoživljanja (Krofli� in Gobec, 1995).

Spodbude za gibanje �rpamo iz ožjega in širšega otrokovega vsakdanjega okolja,

iz sveta narave in razli�nih umetniških podro�ij. Z njimi na�rtno razvijamo gibalno-

plesno izražanje. Z doživetji, spodbudami širimo možnosti otrokovega izražanja, saj

otrok lahko izrazi ve�, �e ima ve� izkušenj o svetu. Spodbude so tudi vezni �leni med

plesno vzgojo in drugimi vzgojnimi podro�ji (Krofli� in Gobec, 1995).

Vrste gibalno-plesnih dejavnosti so ples in ponazarjanje z gibanjem, plesno

uprizarjanje in dramatizacije, rajalne igre in didakti�ne igre. Prvine ene dejavnosti so

pogosto prisotne tudi v drugi, med seboj jih ne moremo strogo lo�evati (Krofli� in

Gobec, 1995).


7

3 KURIKULUM ZA VRTCE

Pojem »kurikulum« je v priro�niku Otrok v vrtcu (Marjanovi� Umek, 2001, str. 11)

opredeljen kot »presek razli�nih dejavnikov, ki vplivajo na realno dogajanje v vzgojno-

izobraževalni instituciji.« Vpeljan je bil zato, ker je širši in celovitejši od pojma

»program« (Kurikulum za vrtce, 1999).

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki vzgojiteljem, pomo�nikom

vzgojiteljev, ravnateljem in svetovalnim delavcem omogo�a strokovno na�rtovanje in

kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu. V njem so zapisani in predstavljeni cilji Kurikula

za vrtce, iz njih izpeljana na�ela, temeljna vedenja o razvoju otroka in u�enju v

predšolskem obdobju, globalni in iz njih izpeljani cilji na posameznih podro�jih ter

predlagani primeri vsebin in dejavnosti na posameznih podro�jih (Kurikulum za vrtce,

1999).

Opredeljuje šest kurikularnih podro�ij: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava,

matematika. Skozi vsa ta podro�ja pa se prepletajo še medpodro�ne dejavnosti.

Predstavlja osnovo za na�rtovanje predvsem v dnevnih programih, vendar pa je

ustrezna strokovna podlaga tudi za razli�ne druge programe (poldnevni program, krajši

program, vzgojno-varstvene družine, predšolska vzgoja na domu). Zapisane vsebine in

dejavnosti predstavljajo le možne poti in na�ine uresni�evanja ciljev, vzgojitelj pa med

njimi izbira in po strokovni presoji odlo�a kaj, kdaj in kako uporabiti (Kurikulum za vrtce,

1999).

Kurikulum za vrtce (1999) je tako nepogrešljiv pri našem delu in nam pomaga ter

nas vodi pri na�rtovanju dela. Ker zajema šest razli�nih podro�ij, nam pomaga, da delo

na�rtujemo tudi tako, da lahko vsak otrok odkrije svoje mo�no in šibko podro�je. Otrok

lahko sodeluje tako pri dejavnostih na njegovem mo�nem podro�ju in se pri tem izkaže

kot tudi pri dejavnostih na njegovem šibkem podro�ju, ki ga skozi razli�ne dejavnosti

razvijamo in spodbujamo in tako lahko otrok napreduje tudi na tem podro�ju.

3.1 Podro�je umetnosti

Eno izmed podro�ij dejavnosti, ki so opredeljene v Kurikulumu za vrtce (1999), je

tudi umetnost.

Umetnost je v Kurikulum za vrtce (1999) opredeljena kot »sredstvo, ki otroku

omogo�a udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo v otrokovem igrivem

raziskovanju sveta. Ta je zanj neiz�rpen vir navdiha, motivacije in vsebin na vseh

podro�jih dejavnosti.« (Geršak in Lenard, 2012, str. 93)


8

Otrok je sicer na vseh podro�jih ustvarjalen in izumiteljski, vendar je nekaj

specifike vezane na podro�je umetnosti. Otrok mora imeti pri delu svobodo. Samo tako

lahko od njega pri�akujemo neposrednost, druga�nost in izvirnost. Z umetnostjo se

otrok izraža in komunicira. Otrok je lahko ustvarjalen v razli�ni meri in na razli�nih

umetniških podro�jih (Kurikulum za vrtce, 1999).

V Kurikulumu za vrtce (1999) so zapisani globalni cilji in iz njih izpeljani cilji za

celotno podro�je umetnosti, primeri dejavnosti za vse umetniške zvrsti ter primeri

dejavnosti za posamezne umetniške zvrsti. Tako so zapisani:

− primeri likovnih in oblikovalnih dejavnosti,

− primeri glasbenih dejavnosti,

− primeri plesnih dejavnosti,

− primeri AV-dejavnosti in

− primeri dramskih dejavnosti.

3.2 Ples v Kurikulumu za vrtce

Tudi ples moramo kot del umetnosti vklju�iti v na�rtovane dejavnosti v vrtcu. Pri

na�rtovanju moramo kot vzgojitelji upoštevati razvojne zakonitosti in zna�ilnosti otroka.

Kurikulum nam pri tem pomaga, saj ponuja veliko primerov plesnih dejavnosti, ki jih

lahko izvedemo tako z mlajšimi kot tudi s starejšimi otroki.

Pri dejavnostih, ki jih Kurikulum za vrtce ponuja, je poudarek na izmišljanju,

preizkušanju, kombiniranju, doživljanju, izražanju, komuniciranju, ustvarjanju, igri,

opazovanju, razlikovanju, izvajanju, sestavljanju in ob�utenju plesa ali skozi ples

(Geršak in Lenard, 2012).

Mlajši predšolski otroci si gibe predvsem izmišljajo, preizkušajo gibanje, plešejo s

celim telesom in doživljajo ples vzgojitelja ali drugega plesalca. Starejši predšolski

otroci pa ustvarjajo, se izražajo in komunicirajo z gibanjem, si zamišljajo in ustvarjajo

plesne vložke za dramske predstave. Odrasli vse te umetniške dejavnosti povezuje z

vsebinami s podro�ij narave, družbe, matematike, jezika in gibalnih dejavnosti

(Kurikulum za vrtce, 1999).

»Te dejavnosti pa naj potekajo tako, da otrok sam iš�e, raziskuje in najde odgovor,

rešitev na nalogo ali problem. Odrasli pa ob tem otrokovega dela ne ocenjujejo,

komentirajo, grajajo in ne posegajo v otrokovo estetsko presojo. Prav tako naj

otroka ne spodbujajo k ustvarjanju shemati�ne, vše�ne, obi�ajne, prilagojene

oblike, kot je na primer u�enje koreografije. Pomembno je, da vzgojitelj oziroma

odrasli zazna in spodbudi vsako, tudi �e zelo majhno napredovanje otroka in se


9

zavedajo, da je proces plesnega ustvarjanja pomembnejši kot sam rezultat.«

(Geršak in Lenard, 2012, str. 93).


10

4 MEDPODRO�NO POVEZOVANJE PLESA Z OSTALIMI

PODRO�JI

Ples je v Kurikulumu za vrtce umeš�en v podro�je umetnosti. Vendar pa podro�ja

med seboj niso izolirana, ampak se povezujejo. Ples oz. ustvarjalni gib lahko

povežemo z vsemi podro�ji dejavnosti.

S tem povezovanjem razvijamo odnos do umetnosti, uresni�ujemo cilje tako s

podro�ja umetnosti kot tudi z vseh ostalih podro�ij, otrokom približamo kompleksnejše

vsebine, lahko pa tudi utrjujemo že pridobljene informacije (Krofli� in Gobec, 1989).

�e vzgojitelj želi ples vklju�iti in povezati z drugimi podro�ji dejavnosti, pa mora

imeti dolo�ena znanja, biti mora iznajdljiv in ustvarjalen. S povezovanjem tudi veliko

prispeva k razvijanju lastne ustvarjalnosti otrok (Geršak, 2006).

4.1 Medpodro�no povezovanje plesa in jezika

Na podro�ju jezika je uporaba ustvarjalnega giba v veliki meri priporo�ljiva, in sicer

tako pri književni in jezikovni vzgoji kot tudi pri govornem nastopanju. Pri

opismenjevanju je zelo pomembna orientacija v prostoru, ki otroci pridobivajo z

gibalnimi igrami. Pri skupinskih igrah se med drugim urijo tudi v poslušanju (Geršak,

2006).

Primeri povezovanja:

− »Gibalne vaje za orientacijo v prostoru,

− prikaz zgodbe z gibanjem in uporaba neverbalne komunikacije,

− gibalna igra vlog, dramatizacija s plesom,

− vživljanje v razli�ne situacije,

− pisanje in sestavljanje �rk in besed s celim telesom oziroma s posameznimi deli

telesa,

− gibna obravnava glasov in �rk,

− gibalne igre za utrjevanje abecede, branja in pisanja (na primer ristanc),

− uporaba ustvarjalnega giba pri ustvarjalnem pisanju – �ustva jeze, sramežljivosti,

strahu in osamljenosti otrok lahko izkusi skozi ples.« (Geršak idr., 2011, str. 264)

4.2 Medpodro�no povezovanje plesa in matematike

Ustvarjalni gib pri matematiki uporabljamo pri vsebinah aritmetike in algebre, jezika

in logike, geometrije z merjenjem in pri obdelovanju podatkov. Metoda ustvarjalnega

giba omogo�a otroku stik s konkretnimi pojavi, ki so temelj za kasnejšo abstrakcijo.


11

Otroci znanje pridobivajo z lastno aktivnostjo, z gibanjem. To znanje lažje ponotranjijo

in predstavlja temelj njihovega znanja, ki ga kasneje nadgradijo s težjimi pojmi (Geršak,

2006).


− »Oblikovanje krivih, ravnih, sklenjenih, nesklenjenih �rt s celim telesom ali

posameznimi deli telesa; oblikovanje �rt s hojo ali risanje �rt na hrbet;

− razvrš�anje, prirejanje in urejanje z gibanjem in gibalno-ustvarjalnimi igrami;

− osvajanje matemati�nih pojmov (npr. koli�ina) z gibalnimi in rajalnimi igrami;

− prikaz števil s celim telesom oziroma s posameznimi deli telesa;

− sestavljanje geometrijskih oblik s celim telesom oziroma s posameznimi deli

telesa, hoja – ples po likih, oblikovanje geometrijskih likov z elastiko/trakovi in

plesno izražanje skozi geometrijske like;

− simetrija skozi ustvarjalni gib;

− merske enote skozi ustvarjalni gib;

− plesno-ritmi�ne igre, kjer prevladuje gibanje po glasbi: svobodno ali po dolo�enih

vzorcih, k plesu pa se dodajo matemati�ne naloge, ki jih otroci rešujejo med

plesom ali premorom med dvema cikloma;

− za starejše otroke pa tudi matemati�ne operacije (seštevanje, odštevanje,

množenje, deljenje) z razli�nimi gibalnimi dejavnostmi in razli�ne gibalno-plesne

igre za utrjevanje poštevanke .« (Geršak idr., 2011, str. 264)

4.3 Medpodro�no povezovanje plesa in narave

Otroci naravo v predšolskem obdobju spoznavajo predvsem z izkušnjo – naravo in

naravne pojave doživljajo in se tako u�ijo, zato je zelo pomembna naloga vzgojitelja, da

jim te izkušnje omogo�a. Tako je veliko bolje, �e se otroci sre�ajo z živimi bitji, se jim

lahko približajo, jih otipajo in slišijo. Najbolje je, da se z njimi sre�ajo v njihovem

naravnem okolju. Veliko priložnosti za spoznavanje narave se pokaže tudi na dvoriš�u

vrtca – grmovje, drevesa, zemlja, zeliš�ni vrt, cvetli�no korito – vse to je lahko

spodbuda za pridobivanje znanja in raziskovanje. Otroke lahko odpeljemo tudi v gozd

in jim omogo�imo veliko spontane igre, da se v njem po�utijo doma�e (Schmidt in Kos,

2011).

Pri na�rtovanju plesnih dejavnosti v naravi je pomembno, da predvidimo, kje se bo

dejavnost odvijala in si ta prostor prej ogledamo. Otrokom mora prostor omogo�ati

interakcijo med njim in opazovanim. Poskrbimo, da so otroci primerno obuti in oble�eni,


12

da se lahko tudi povaljajo po tleh, objamejo drevo, se usedejo na tla itd. (Schmidt in

Kos, 2011).

Spodbude za plesno izražanje in gibanje iz narave so lahko vidne (zanimive barve

in oblike ter na�ini, v katerih se živa in neživa narava pojavljata), vonjave (razli�ne

rože, zeli, dišavnice, vlažno listje, gnijo�i materiali, morska voda, travniki, gozdovi), tip

(toplota in hlad okolja, veter in mokrost, hrapavost in gladkost), slušne spodbude

(zvoki, ki jih slišijo v naravi ali pa raziskovanje zvokov, ko uporabljajo naravne materiale

kot male instrumente), kinesteti�ne spodbude (otrok doživi razli�ne materiale, ki jih ima

v rokah ali pa gibanje žive in nežive narave) ter raziskovanje okusa (Schmidt in Kos,

2011).

Primeri povezovanja – gibalno ponazarjanje spreminjanja v naravi:

− »Neživa narava (letni �asi, stoje�e in teko�e vode, vremenski pojavi ...) skozi

ustvarjalni gib;

− rastline (drevesa, sadje, zelenjave, cvetice …) – ponazarjanje rasti in drugih

procesov skozi ustvarjalni gib;

− živali (doma�e, gozdne, afriške …) – ponazarjanje gibanja skozi ustvarjalni gib;

− ljudje – spoznavanje telesa in procesov v telesu skozi ustvarjalni gib.« (Geršak idr.,

2011, str. 265)

4.4 Medpodro�no povezovanje plesa in družbe

Otroci se s pomo�jo plesa oziroma metode ustvarjalnega giba vživljajo v življenje

neko� in danes. S tem razvijajo orientacijo v �asu in prostoru in �asovno zaporedje. S

pomo�jo iger pozdravljanja, spoznavanja in socialnih iger pa krepijo socialne odnose

(Geršak, 2006).

Otroci opazujejo in raziskujejo gibanje in oblike v svetu tehnike, delovno gibanje,

gibanja ljudi v razli�nih poklicih, premikanja prevoznih strojev, gibanje v športih,

delovanje gospodinjskih aparatov itd. S pomo�jo predstav po neposrednem

opazovanju vse to podoživljajo in oblikujejo z gibanjem lastnega telesa. Tako ne

zadostijo le potrebi po gibanju, ampak tudi utrjujejo spoznanja in ustvarjalnost (Geršak

idr., 2011; Ogrinec, 1999).


− »Promet in udeleženci v prometu, prometni znaki in prevozna sredstva,

− poklici in stroji,

− na�ini življenja,


13

− družina, družba,

− �loveški odnosi,

− pomembni dogodki,

− praznovanja in obredi,

− umetnost,

− ekologija.« (Geršak idr., 2011, str. 265).

4.5 Medpodro�no povezovanje plesa in likovne umetnosti

U�itelji in vzgojitelji pri likovni vzgoji metodo ustvarjalnega giba zelo malo

uporabljajo, vendar jo lahko vklju�imo na prav vsa likovna podro�ja, od risanja do

grafike. Otroci s pomo�jo gibanja bolje razumejo likovne pojme, v pomo� pa jim je tudi

pri usvajanju prostora, orientaciji v prostoru, oblikovanju in spoznavanju prostora, �rt,

mešanju barv, gibanju ob mandali, oblikovanju gline itd. Ustvarjalni gib pri otrocih

spodbudi tudi ustvarjalnost, kar je pri likovni vzgoji pomembno (Geršak, 2006; Geršak

idr., 2011).


− »Vizualizacija in izražanje s plesom;

− didakti�ne igre z gibanjem in plesom;

− ustvarjalno gibalna igra Kipar, model, glina;

− plesno izražanje ob likovnem delu;

− preizkušanje hitrega in po�asnega gibanja ter vezanega, odsekanega, mehkega in

napetega gibanja v povezavi s puš�anjem sledi razli�nih likovnih sredstev na

papirju;

− hoja, tek, poskoki, drsenje … ob glasbeni podlagi na snegu ter opazovanje vzorcev

na ploskvi;

− ples z barvo (tempera, voš�enke, flomastri) v veliki kartonski škatli;

− preizkušanje gibanja v vseh smereh in z razli�nimi amplitudami.« (Geršak idr.,

2011, str. 265; Vrbovšek, 2015, str. 41)

4.6 Medpodro�no povezovanje plesa in gibanja ter plesa in glasbe

V empiri�nem delu plesa nismo posebej povezovali z gibanjem oziroma športno

vzgojo in glasbo, saj sta s plesom mo�no povezana in skoraj nelo�ljiva. Plesu in športni

vzgoji je skupno gibanje. Glasbi in plesu sta skupni ustvarjalnost in izvirnost. Obstaja

pa veliko možnosti za povezovanje plesa s tema dvema podro�jema.

Primeri povezovanja gibanja in plesa, ki jih navaja Geršak (2006), so:


14

− rajalne in gibalne igre,

− otroški in ljudski plesi,

− ples z rekviziti,

− izrazni ples,

− razgibalne vaje ob glasbi,

− sprostitve (vizualizacije, masaže …).

V svojem prispevku prav tako navaja tudi primere povezovanja plesa in glasbe:

− »Gibanje ob petju,

− ustvarjalne rajalne igre in plesi,

− izražanje melodije, tempa in ritma skozi gib,

− spremljava vsebin,

− ponazarjanje glasbe,

− poslušanje in vživljanje v glasbo,

− glasbena pravljica,

− otroški in ljudski plesi.« (Geršak, 2006, str. 78).


15

5 EMPIRI�NI DEL

5.1 Problem, namen, cilji

V �asu prakti�nega usposabljanja in študentskega dela v vrtcih smo opazili, da se

ples zelo malo vklju�uje v vsakodnevne dejavnosti. Najve�krat se pojavi kot

koreografija na nastopih za starše ali drugo ob�instvo in pri praznovanju rojstnih dni ali

pa se uporabljajo rajalne igre. Kot samostojna dejavnost ali kot dejavnost za

poglabljanje dolo�ene teme pa se po naših izkušnjah pojavi zelo redko. To v raziskavi

Ples kot ustvarjalni proces in medpodro�no povezovanje: analiza stanja v slovenskih

vrtcih ugotavlja tudi Geršak (2010). Rezultati so pokazali, da se v vrtcu ples uporablja

predvsem kot u�enje koreografij, ki so bolj namenjene nastopu za ob�instvo kot

ustvarjalnemu procesu. Vzgojitelji najve�krat uporabljajo gibalno-rajalne igre in

sprostitvene dejavnosti, kot so masaže, vodene vizualizacije, joga za otroke.

Medpodro�nega povezovanja je zelo malo, najve�krat se povezuje ples z umetnostjo

(Geršak, 2010).

Na osnovi omenjenega smo se odlo�ili, da bomo v diplomski nalogi preverili, kako

lahko ples povezujemo z ostalimi podro�ji kurikula.

Tako bomo na�rtovali in izvedli plesne dejavnosti v povezavi s petimi podro�ji po

Kurikulu za vrtce (1999) – z družbo, jezikom, naravo, matematiko in umetnostjo.

Cilji:

− Povezati ples z ostalimi kurikularnimi podro�ji.

− Prikazati možnosti za uporabo plesa pri na�rtovanih dejavnostih.

− Približati otrokom razli�ne vsebine preko plesa.

− Preveriti odzive otrok na plesne dejavnosti.

5.2 Raziskovalna vprašanja

R1: Na kakšen na�in lahko ples vklju�imo v razli�na kurikularna podro�ja v vrtcu?

R2: Kaj otroci pridobijo z integracijo plesa v razli�na podro�ja po kurikulu?

R3: Kakšni bodo odzivi otrok na plesne dejavnosti, integrirane v razli�na podro�ja

kurikula?


16

5.3 Metodologija

Vzorec:

Dejavnosti smo izvajali v Vrtcu Ribnica, v skupini Medvedki. Otroci so stari od 5 do

6 let. V tej skupini je 24 otrok, od tega 9 deklic in 15 de�kov.

Pripomo�ki:

− lastni zapiski,

− fotoaparat,

− kamera.

Postopek zbiranja podatkov:

Pred izvedbo dejavnosti smo pridobili soglasja staršev za uporabo fotografij.

Dejavnosti smo na�rtovali v skladu s temami, ki so jih v �asu izvajanja obravnavali v

skupini. Opažanja, komentarje in odgovore otrok smo sproti zapisovali. Med izvedbo je

vzgojiteljica dejavnost fotografirala in posamezne dele dejavnosti tudi posnela.

Posnetki in fotografije so nam bili v pomo� pri analizi dejavnosti.

Obdelava podatkov:

Po vsaki izvedeni dejavnosti smo si ogledali posnetke in fotografije ter prebrali

zapisana opažanja. Na podlagi tega smo naredili analizo izvedene dejavnosti in

odzivov otrok. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja.

5.4 Izvedba dejavnosti v vrtcu

5.4.1 Povezovanje plesa in družbe

Tema: Potovanje v deželo Indijancev

Metode: vodenja, od vodenja k improvizaciji

Oblike dela: skupna, individualna

Cilji:

Globalni cilji:

− možnost seznanjanja z raznimi kulturami in tradicijami,

− razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti.

Operativni cilji:

− spoznavanje zna�ilnosti Indijancev,


17

− vživljanje v vlogo Indijancev,

− izmišljanje gibov in telesnih položajev,

− sodelovanje s skupino,

− razvijanje sposobnosti posnemanja.

Sredstva in pripomo�ki: radio, indijanska glasba (dostopna na:

https://www.youtube.com/watch?v=0WNLLNxURt4)

Vsebinske oziroma metodi�ne enote:

− potovanje v deželo Indijancev – vodena vizualizacija Morje,

− Tibetan�ki Jadrnica,

− pogovor o Indijancih – kultura, obi�aji, življenje, obla�ila, bivališ�a,

− ples okrog indijanskega ognja (prošnja za dež) ob indijanski glasbi,

− pipa miru,

− ples Indijancev ob ognju,

− potovanje v doma�o deželo z letalom,

− rajalna igra Abraham ima sedem sinov.

Potek in analiza:

Otroke smo z vprašanjem, ali poznajo Indijance in njihov na�in življenja, motivirali

za dejavnost, ki smo jo za�eli z vodeno vizualizacijo Morje (prirejena po vodeni

vizualizaciji I. Medved: Morje, galeb, otok, v Schmidt, 2012), saj bomo k Indijancem

potovali po morju. Med pripovedovanjem so vsi otroci sproš�eno in mirno ležali na

blazinah z zaprtimi o�mi.

Slika 1: Otroci med vodeno vizualizacijo

Po kon�ani vodeni vizualizaciji smo otrokom zastavili vprašanje, kako bi lahko

potovali k Indijancem preko morja. Otroci so podali svoje predloge in skupaj smo se


18

odlo�ili, da odpotujemo z jadrnico, ki smo jo doživeli s pomo�jo Tibetan�kov (Schmidt,

2008b, 2008c). Otroci so se s Tibetan�ki sre�ali prvi�, zato smo pri�akovali nekaj težav

oziroma nekontroliranega gibanja. Otroci so sledili brez težav. Najbolj nas je skrbel prvi

obred, saj smo predvidevali, da se bodo otroci nekontrolirano vrteli, pa ni bilo tako.

Dokaz, da so otroci pozorno sledili navodilom in opazovali, je bila uspešna izvedba

Tibetan�kov, brez dodatnih usmeritev. Pri tretjem obredu smo pri nekaterih otrocih

opazili, da so imeli težave z ravnotežjem, vendar so se vseeno trudili pri izvedbi tega

obreda in jih težave z ravnotežjem pri tem niso motile.

Pripotovali smo v neznano deželo, ki smo jo ponazorili z glasbo. Skupno smo prišli

do ugotovitve, da jih ta glasba spominja na Indijance, torej smo v deželi Indijancev.

Sledil je pogovor o Indijancih in o tem, kaj je otrokom z življenja Indijancev že

poznano.

Nekaj izjav otrok:

− »Jaz poznam eno risanko o Mavgliju. Je bil tudi Indijanec.«

− »Delajo tako.« (se udarjajo z roko po ustih)

− »Kurijo ogenj.«

− »Živijo v šotorih.«

− »Streljajo z loki.«

− »Plešejo ob ognju.«

− »Pa na Viki kremi je Indijanec.«

Iz izjav smo opazili, da otroci kar veliko vedo o življenju Indijancev. Najve�

pozornosti smo v pogovoru namenili indijanskim oblekam, plesu in navadam – kajenje

pipe miru.

Otroke smo povabili k plesu ob ognju, s katerim Indijanci prosijo za dež. Najprej

smo si razdelili vloge – ogenj in plesalce. Kar velik interes je bil za uprizarjanje ognja.

Naklju�no smo izbrali dva otroka, ki sta se usedla na sredino kroga, ki smo ga

oblikovali ostali plesalci.

Otroka, ki sta uprizarjala ogenj, sta bila zelo stati�na – z dvignjenimi rokami in

premikanjem prstov sta uprizarjala ogenj. Uprizarjala sta po svojih zamislih, zato smo

jima ustvarjalnost prepustili in ju pri tem nismo usmerjali.

Plesalci v krogu pa so sledili ritmu glasbe in v ples vnašali gibalne vzorce. Otroci

so jih posnemali in po nekajkratnih ponovitvah že samostojno vodili ples. Ob

ponovitvah smo zamenjali tudi plesalce, ki so ponazarjali ogenj. Opazili smo, da tudi pri

menjavi vlog ni bilo velike spremembe v gibanju in so se ve�inoma posnemali.


19

Slika 2: Ples ob ognju s prošnjo za dež

Po plesu smo povabili otroke k prikazu indijanskega obi�aja – kajenje pipe miru.

Otrokom se je to zdelo zelo zabavno. Ko smo pokazali, kako to poteka pri Indijancih, je

bilo to otrokom smešno in zabavno. Tudi sami so poskusili z uprizarjanjem. Smeha

nismo prekinjali, saj se nam ni zdelo potrebno in tudi ne mote�e. Otroci so se sami

umirili po nekajkratnih ponovitvah, ko so navidezno pipo podali naslednjemu otroku.

Nekateri otroci so si za gibanje in vživljanje v vlogo vzeli dovolj �asa, nekaj otrok pa je

gib izvedlo hitro, brez posebne pozornosti.

Ker je bil odziv otrok velik in interes za ples prisoten še naprej, smo otroke povabili

k novemu indijanskemu plesu. Tokrat so otroci predlagali, kaj bi Indijanci s plesom še

lahko prosili. Tako smo odplesali ples za dober ulov. Plesalci so sprva le hodili v krogu,

potem pa je eden izmed njih vnašal motive prejšnjega plesa za dež, ostali pa so mu

sledili. Ker smo želeli pri gibanju iz otrok izvabiti ve� ustvarjalnosti in gibanja, smo jih

spodbudili, da motiv plesa (dober ulov) prikažejo z gibanjem. Pri tem ni bilo težav, saj

so se gibalni motivi kar vrstili. Ve�ini otrok je bilo vše� uprizarjanje streljanja z loki,

eden izmed de�kov pa je za�el poskakovati, se vrteti in iztegovati roke. Nekaj otrok je

sprva le opazovalo, postopoma pa so se jim pridružili. Ponovno so formirali krog in se

po nekajkratnih ponovitvah ustavili. Tak odziv smo pri�akovali, saj se otroci prvi�

sre�ujejo s tovrstnimi dejavnostmi. Ob ve�kratnih ponovitvah bi otroci verjetno postali

bolj samostojni in ustvarjalni. Prepri�ani smo, da so otroci ob plesu uživali, saj so želeli

zaplesati še en ples. Dogovorili smo se za ples, s katerim bomo prosili za lepo vreme.

Pri tej dejavnosti smo opazili, da so se otroci sprostili, vklju�ili ve� novih gibalnih

motivov, ki so jih otroci spontano vklju�evali v gibanje, manj ponavljanja in gibanje, ne

samo telesa, ampak tudi rok, prstov, gibanje stoje, �epe itd.


20

Po plesu smo se morali vrniti še domov; tokrat ne z jadrnico, ampak z letalom.

Navdušenje otrok je bilo veliko. Otroci so se hitro postavili po prostoru. Sode� po

njihovih odzivih in smehu so se najbolj zabavali, ko je letalo priletelo v oblake in smo se

tresli.

Ob vrnitvi domov smo se spomnili, kateri ples najraje plešemo v vrtcu, Ribnici,

Sloveniji itd. in zaplesali ples Abraham ima sedem sinov. Prvi gib smo pokazali mi,

ostale pa so pokazali otroci. Pri izbiri gibalnih motivov otroci niso imeli težav in so bili

ustvarjalni, gibi se niso ponavljali. Menimo, da zato, ker rajalno igro poznajo in se jo

ve�krat igrajo.

Z izvedbo prve dejavnosti smo zadovoljni. Uresni�ili smo zastavljene cilje. Otroci

so svoje predhodno znanje o Indijancih z gibanjem izpopolnili in ga podoživeli, z

gibanjem pa jim je bila še bolj razumljivo predstavljena kultura življenja Indijancev.

Slika 3: Ples okrog ognja za lepo vreme

Slika 4: Potujemo z letalom


21

Otroci so v gibanju uživali in se zabavali. Najbolj vše� so jim bili Tibetan�ki in

letalo. Spodbude potrebujejo pri samostojnem plesu, najraje imajo posnemanje, �eprav

je pri ustvarjanju gibanja pri posameznikih opaziti veliko ustvarjalnosti in domišljije.

5.4.2 Povezovanje plesa in jezika

Tema: Marko ska�e

Metode: vodenja, od vodenja k improvizaciji, improvizacija

Oblike dela: skupna, individualna

Cilji:

Globalni cilji:

− spodbujanje ustvarjalnosti,


Operativni cilji:

− Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa.

− Otrok se seznanja z razli�nimi na�ini gibanja in njihovega poimenovanja.

− Otrok raziskuje in usvaja gibanje na mestu in v prostoru.

− Otrok se uri v orientaciji v prostoru.

− Otrok se uri v poslušanju in gibanju hkrati.

− Otrok se sprosti.

Sredstva in pripomo�ki: /


− gibanje ob pripovedovanju izmišljene vsebine – knjiga,

− gibalna zgodba Marko ska�e,

− gibalna zgodba Marko ska�e z razdeljenimi vlogami,

− sanje –gibalna improvizacija,

− Tibetan�ki – Robot.

Potek in analiza:

Dejavnost smo za�eli s pripovedovanjem vsebine o knjigah in ponavljanju gibalnih

motivov. Otroci so nam sledili in se vživeli v zgodbo. Ob zgodbi in gibanju so

komentirali slišano ter glasno razmišljali, kako bi gibalno težavo izrazili z gibanjem

(npr.: ta polica je visoka, moram iztegniti roke in stopiti na prste). Zelo zanimivi so bili


22

pri navideznem listanju in ogledovanju knjig, ko so z govorom in mimiko podajali svoja

opažanja iz navidezne knjige.

Kar nekaj �asa smo namenili omenjeni dejavnosti, saj smo presodili, da so se

otroci vživeli in ob tem pripovedovali zanimive stvari, zato smo jih tudi povprašali o

naslovu njihove namišljene knjige.

Eden izmed de�kov nas je vprašal: »Anja, kaj pa je pisalo v tvoji knjigi?« in tako

naredil uvod v gibalno zgodbo Marko ska�e (Schmidt, 2009).

Povedali smo, da je bila v naši knjigi �isto posebna zgodba, ki jo lahko poleg

besedila predstavimo tudi z gibanjem. Na povabilo, da nam pri tem pomagajo, so bili

otroci takoj pripravljeni sodelovati. Ves �as so sledili našemu pripovedovanju in za

nami ponavljali gibe. Dodatnih spodbud niso potrebovali, saj jih je pritegnila zgodba, ki

je bila otrokom blizu. V zgodbo so bili vklju�eni dogodki iz življenja otrok in v

marsikaterem odlomku so se otroci identificirali. Ko smo rekli, da je bil Marko živahen

fanti�, ki ni mogel nikoli mirovati, je ena izmed deklic rekla: »Ja, tako kot mi v�asih.«

Otroke smo vklju�ili v dejavnost ne le gibalno, ampak tudi govorno. Otroci so vnašali v

besedilo besedne zveze, ki so se v zgodbi ponavljale (npr.: Marko, ne ska�i, Marko, ne

plezaj, Marko, ne tekaj). Otrokom je bilo to vše�. Iz njihovih odzivov smo lahko opazili

pozorno spremljanje vsebine in aktivno vklju�evanje.

Slika 5: Kakšne lepe ilustracije so v naših knjigah


23

Dejavnost smo nadaljevali z razdelitvijo vlog. Otroke smo razdelili v dve skupini.

Ena skupina je predstavljala Marka, druga skupina pa vse ostale ljudi iz zgodbe.

Gibalno zgodbo smo ponovili tako, da so jo otroci izvajali po vlogah. Naloga otrok je

bila, da pozorno spremljajo zgodbo, prepoznajo svojo vlogo in se gibalno ter govorno

odzovejo. Otroci so naša navodila razumeli. Pozorno so spremljali naše

pripovedovanje, se ustrezno in pravo�asno vklju�evali gibalno in tudi govorno.

Potrebne so bile le manjše usmeritve pri dialogu. Pogosto so se med seboj sami

spodbujali in usmerjali.

Zgodbo smo zaklju�ili z Markovimi sanjami ter se spraševali, kaj je tokrat Marko

sanjal. Otroci so sprva rekli, da ne vedo. Spodbudili smo jih, da razmislijo, kako bi

lahko dopolnili nedokon�ano zgodbo o Marku. Na vprašanje, kaj bi lahko sanjal, so iz

otrok kar deževali predlogi. Ideje o Markovih sanjah so najprej samo opisovali, na našo

pobudo pa tudi gibalno prikazali. To je bilo nekoliko težje. Kljub raznolikim idejam, ki so

jih otroci povedali, pa z gibanjem ni bilo tako. Pri gibanju je bilo veliko posnemanja in

ponavljanja, ve�inoma so skakali, plezali in tekli. Menimo, da zato, ker smo dejavnost

najprej izvajali skupno. Zato smo presodili, da je v tem trenutku potreben pogovor, ki bi

otroke delno usmeril k dejavnosti. Nadaljevali smo z individualnimi predstavitvami sanj,

ki so jih opisno in gibalno predstavili.

Ena izmed najbolj izvirnih predstavitev je bil prikaz sanj o hudobni gosenici. De�ek

je to prikazal s plazenjem po tleh z dvigovanjem in spuš�anjem zadnjice (gibanje

gosenice) in, ker je bila gosenica hudobna, je to ponazoril z rahlim uš�ipom otrok.

Slika 6: V Markovi sanjski deželi ljudje hodijo postrani


24

Skupaj smo zgodbo zaklju�ili še s predstavitvijo Markovih sanj o robotih s pomo�jo

Tibetan�kov (Schmidt, 2008b, 2008c).

V izvedeni dejavnosti smo povezali gibanje z jezikom. Otroci so bili gibalno in

govorno aktivni. Preko gibanja so pridobivali sposobnosti in spretnosti, ki so

pomembne za njihov govorni razvoj (orientacija v prostoru, poslušanje, gibanje ob

poslušanju).

V primerjavi s prvo izvedeno dejavnostjo je opazen napredek, zlasti v sproš�enosti

in ustvarjalnosti pri gibanju.

5.4.3 Povezovanje plesa in matematike

Tema: Simetrija

Metode: vodenja, od vodenja k improvizaciji, improvizacije

Oblike dela: skupna, skupinska, individualna

Cilji:

Globalni cilji:

− razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo,

− doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.

Operativni cilji:

− Otrok spoznava simetrijo skozi ustvarjalni gib.

− Otrok utrjuje izraze za opisovanje položaja predmetov preko gibanja in se nau�i

orientacije v prostoru.

− Otrok iš�e lastno pot pri reševanju gibalnih problemov.

Slika 7: Sanjal je o hudobni gosenici


25

− Otrok opazuje in posnema gibalne motive vzgojitelja in drugega otroka.

− Otrok si izmišlja gibe in telesne položaje.

Sredstva in pripomo�ki: rutke, radio


− deklamacija Dvoj�ka (N. Grafenauer),

− uprizarjanje vsebine deklamacije ob ogledalu,

− ogledalce – moj odsev v skupnem ogledalu,

− ogledalce – odsev otroka v skupnem ogledalu,

− delitev v pare z zamrznitvijo,

− ogledalo v paru z rutko,

− ogledalo v paru z rutko ob glasbi,

− Okoli okoli.

Potek in analiza:

Ker smo dejavnost izvedli v �asu po�itnic, je bilo v vrtcu prisotnih samo 13 otrok.

Na voljo smo imeli tudi telovadnico z ogledali, zato smo se odlo�ili, da bomo izkoristili

to priložnost in s tem vsem otrokom omogo�ili popolno aktivnost.

Za�etno navdušenje otrok nad ogledali smo izkoristili za spontano gibanje otrok,

opazovanje v ogledalih itd. Potem smo jih povabili v gru�o in njihovo pozornost pridobili

z vprašanjem: »Ali poznate besedo dvoj�ek?« Po njihovih odzivih sode� jim je beseda

poznana. Pripovedovali so o enakih dvoj�kih, razli�nih dvoj�kih ipd. Potem smo

otrokom recitirali deklamacijo Nika Grafenauerja Dvoj�ka. Otroci so z zanimanjem

prisluhnili in jo potem tudi obnovili. Ko smo že hoteli zastaviti vprašanje, ali je bil to res

Pedenjpedov dvoj�ek, nas je prehitel de�ek, ki je rekel: »Ampak to ni bil bratec od

Pedenjpeda. On se je gledal v ogledalo in je mislil, da je to dvoj�ek, ampak ni bil, to je

bil samo Pedenjped.«

Otroke smo povabili k ogledalu, da so se tudi sami pogledali in ugotovili, ali v

ogledali vidijo svojega dvoj�ka. Spodbudili smo jih, da so gibalno uprizorili vsebine

deklamacije, saj so tako lažje izvajali nadaljnje na�rtovane dejavnosti. Naloga je bila za

otroke težka in ob prvi ponovitvi so se le opazovali. Sledila sta ponovno povabilo in

ponovitev deklamacije. Prva je z gibalnim uprizarjanjem za�ela deklica. Otroci so jo

posnemali.

Izstopal je de�ek, ki je deklamacijo gibalno ponazoril na �isto svoj na�in. Ravno on

je pritegnil najve� naše pozornosti. Ve�ina otrok je prikazala vsebino s preprostimi gibi,


26

de�ek pa je gibe obogatil – brado porinil malo naprej, ve�krat s prstom pritisnil na nos

in se rahlo potegnil za uhlje, skuštral lase, dodal glas, zamižal …

Slika 8: Tako Pedenjped kri�i na svojega dvoj�ka

Otroke smo povabili k naslednji dejavnosti – ogledalo. Razlikovala se je v tem, da

se tokrat niso gledali v ogledalo, ampak so opazovali nas in �im bolj natan�no ponovili

gib. Za�eli smo s preprostim gibom – dvigom leve roke, nadaljevali pa z nekoliko

zahtevnejšimi gibi. Otroci so bili dobri opazovalci in posnemovalci, nekaj težav je bilo le

pri številu skokov, vrtljajev … Kljub temu so bili gibi posnemani dokaj natan�no.

Nato smo otrokom dali možnost, da vlogo vodje prevzame tudi kdo izmed njih.

Javili so se samo trije otroci, zato smo priložnost dali vsem trem. Prva deklica pri izbiri

gibov ni bila ustvarjalna, ampak je posnemala gibe, ki smo jih v tej dejavnosti že

izvajali. Naslednji de�ek je pokazal gibe, ki so bili bolj sunkoviti, odsekani – hiter dvig

rok, skok in izteg desne roke naprej. Otrokom je bilo zabavno, posnemanje gibov pa ni

bilo tako natan�no kot v prvem primeru. Nato je pred skupino stopila še zadnja deklica,

Slika 9: Vi otroci ste naš odsev v ogledalu


27

ki v popoldanskem �asu obiskuje ure baleta, kar se je videlo tudi pri njenih prikazanih

gibih. Ti so bili mehki, povezani, lahkotni, kar je otroke umirilo. Pri ponavljanju gibov so

bili uspešni. Vmes smo jih opozorili na �im natan�nejše posnemanje in pozorno

spremljanje. Opazili smo, da moramo otrokom za posnemanje gibov dati dovolj �asa,

saj jih po ve�kratnih ponovitvah izvedejo bolj popolno in natan�no.

S pomo�jo igrice »Zamrznitev« smo otroke razdelili v dve skupini. Prva skupina je

plesala ob glasbi in se ob prekinitvi glasbe postavila v poljuben položaj – so zamrznili.

Vsak otrok iz druge skupine je stekel k enemu izmed otrok in se postavil v �im bolj

identi�en položaj. Tako smo dobili pare za nadaljevanje dejavnosti.

Otroci so izbirali preproste položaje – stali so in roke so imeli ob telesu, nekateri

sklenjene pred sabo. S postavitvijo v enak položaj niso imeli težav, so pa bili nekateri

zelo natan�ni in so bili pozorni tudi na izraz na otrokovem obrazu. Le pri dveh deklicah

smo opazili, da se nista postavili druga nasproti druge, ampak druga poleg druge. Ko

smo ju vprašali, ali se gledata v ogledalo, sta stopili druga nasproti druge.

Slika 10: Natan�no posnemanje prijatelja


28

Naslednja dejavnost simetrije je potekala s trakovi v paru. Otroci so ob glasbi

plesali po�asen zrcalni ples. Spodbudili smo jih k ustvarjanju svojih gibov, kar so

uspešno izvajali, saj so se s podobnimi dejavnostmi nenehno sre�evali. Najve� težav

so imeli pri zrcalni uporabi leve in desne roke. To smo sproti reševali s parom in s

pomo�jo ogledala. Pri menjavi vlog smo opazili, da so se gibi ponavljali, zrcalni gibi pa

vedno bolj pravilno in natan�no izvajali.

Slika 12: Zrcalni ples s trakci.

Za konec smo otrokom predstavili igro Okoli okoli (Kova� Valdés, 2011). Otroci so

se s to igro sre�ali prvi�. Ob prikazovanju položajev po navodilu so se zabavali in

samostojno reševali gibalne probleme.

Slika 11: Deklici druga ob drugi


29

Menim, da je gibanje pomemben element pri usvajanju matemati�nih znanj, saj

otroci to znanje hitreje pridobijo z uporabo in orientacijo na lastnem telesu in kasneje

lažje uporabijo tudi v drugih primerih, npr. na ploskvi.

5.4.4 Povezovanje plesa in narave

Tema: Vreme

Metode: vodenja, od vodenja k improvizaciji, improvizacije

Oblike dela: skupna, skupinska, individualna

Cilji:

Globalni cilji:

− doživljanje in spoznavanje narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem

spreminjanju in estetskih razsežnostih,

− razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo.

Operativni cilji:

− Otrok spoznava vremenske pojave skozi ustvarjalni gib.

− Otrok se vživlja v svet narave.

− Otrok se ob masaži umiri in sprosti.

− Otrok preizkuša gibanje v razli�nih smereh.

− Otrok iš�e lastne poti pri reševanju gibalnih problemov.

− Otrok preizkuša razlike med gibanjem in mirovanjem.

Sredstva in pripomo�ki: zvo�ne uganke (dež, nevihta, pti�je petje, veter), radio


Slika 13: Okoli, okoli, okoli, na


30

− zvo�ne uganke,

− prikaz premikanja v vetru,

− ples listja v vetru in okrog drevesa,

− prikaz po�utja ob deževnem vremenu,

− ples dežnih kapelj,

− prikaz strele z gibanjem,

− prikaz, kaj po�nemo v son�nem vremenu,

− Ka�a na soncu,

− masaža Vreme.

Potek in analiza:

Dejavnost smo za�eli z zvo�nimi ugankami o vremenu. Otroci najprej niso dobro

poslušali zvokov in zvo�nih slik, zato sta bila potrebna umiritev in ponovno podajanje

navodila. Otroci so imeli ob poslušanju kar nekaj predlogov, zato smo posamezni motiv

poslušali ve�krat in postopoma prišli do želenega odgovora. Otroke smo morali malo

usmeriti, saj so imeli veliko razli�nih idej o tem, kaj slišijo.

Sledil je kratek pogovor o vremenskih pojavih in nato prikaz gibanja v

posameznem vremenu. Otroci so bili sprva precej zadržani, zato smo ponovno vodili

pogovor, kako se premikamo, hodimo, �e piha veter. Povedali so, da se moramo, �e

piha veter, bolj potruditi, ko hodimo, se malo nagnemo. Po pogovoru je bilo gibanje

lažje, �eprav zelo preprosto. Vmes smo jih nekajkrat govorno usmerili v gibanje (npr.

kako se gibamo v mo�nem vetru, usmerili smo jih v poslušanje – mo�an veter, vetri�

…). Pri posameznih otrocih smo opazili izrazite gibe, ki so ponazarjali gibanje v vetru –

skrivanje obraza z rokami, mrš�enje obraza, stiskanje rok k telesu itd. Menimo, da

imajo otroci premalo izkušenj in bi morali ve�krat bivati zunaj, tudi v vetrovnem

vremenu. Lažje so se vživeli v listje, ki pleše v vetru. Veliko so uporabljali roke, ki so jih

iztegnili v odro�enje, z njimi mahali gor in dol, nekateri so jih tudi dvignili nad glavo.

Veliko so se tudi vrteli. Opazili smo, da so deklice ve�inoma plesale po prstih, se

spuš�ale, medtem ko so de�ki ve�ino �asa plesali na isti ravni. Ko smo ustavili glasbo,

so nekateri otroci takoj »padli« na tla in se ulegli, nekaj pa jih je odplesalo iz stoje�ega

položaja v �ep in se nato z mehkimi potezami telesa uleglo. Izbrali smo enega izmed

otrok in mu dali vlogo drevesa. Otroci so se vživeli v vlogo vetra, ki se zaganja v drevo

in z glasom oponašali veter. De�ek, ki je bil drevo, se je nagibal v vse smeri, saj so bili

otroci, ki so oponašali veter, povsod okrog njega. Po kon�ani dejavnosti se je otrok, ki

je prevzel vlogo drevesa, pohvalil, da je bilo dobro, je pa kljub temu dodal, da je drevo

utrujeno in ga zebe ter se ulegel na tla.


31

Naslednji zvo�ni posnetek je predstavljal dež. Otroke smo zopet povabili h gibanju

in izražanju svojih ob�utkov ob dežju. Ve�ina otrok je naredila žalosten obraz, kar smo

pri�akovali. Izstopala sta dva de�ka. Eden se je smejal in poskakoval, kar je kasneje

obrazložil s tem, da lahko, ko pada dež, doma gleda risanke. Izraza drugega si sami

nismo znali razložiti, je pa de�ek povedal, da mu je dolg�as, kadar pada dež.

V primerjavi z vetrovnim vremenom pa smo lahko pri deževnem vremenu opazili

ve�jo sproš�enost, gibalno aktivnost in ve� razli�nih, novih gibalnih motivov. To si

razlagamo s tem, da imajo otroci ve� izkušenj z dežjem. Opazili smo, da se je od plesa

listkov v vetru ples dežnih kapelj razlikoval po tem, da se niso dvigovali na prste,

ampak so se samo spuš�ali proti tlom. Najbolj je izstopala deklica, ki je stala na mestu,

roke pa je imela v odro�enju in z njimi valovila navzgor in navzdol. Vsake toliko �asa se

je za�ela po�asi spuš�ati v po�ep in se pri tem zibala v bokih. Ko je prišla do tal, se je

usedla in nato ulegla. V leže�em položaju je po�akala nekaj sekund in se spet dvignila.

Slika 15: �e pada dež, je nekaterim dolg�as, drugi pa se veselijo risank

Slika 14: Ples listja v vetru


32

Sledil je zvo�ni posnetek nevihte. Otroci so z gibanjem prikazali predvsem strelo,

in sicer z gibi rok. Eden izmed de�kov je dvignil roke in z nogo udaril ob tla. Opazili

smo tudi de�ka, ki strele sicer ni prikazal, si je pa vsaki�, ko jo je zaslišal na posnetku,

usta pokril z roko in nato še ušesa. Vse njihove poteze so bile odsekane, ostre.

Zvo�ni posnetek pti�jega petja je na obraze otrok privabil nežnost in nasmehe.

Otroke smo usmerili, da zaprejo o�i in se ob poslušanju pti�jega petja spomnijo, kaj vse

lahko po�nejo v son�nem vremenu. Tokrat ni bilo zadržkov in gibanje se je med seboj

zelo razlikovalo. Veliko otrok je teklo, nekateri so skakali, se ulegli na tla in po�ivali na

soncu, dve deklici sta se objeli in s pantomimo pokazali pogovor. Skratka, v gibanju je

bilo zaznati veselje, nežnost, sproš�enost.

Na naslednjo dejavnost smo prešli z besedami, da se lahko, kadar sije sonce in je

toplo, son�imo kot ka�e na soncu. To se jim je zdelo zelo zabavno in zanimivo. Pri

postavitvi so potrebovali kar nekaj pomo�i, so se pa zelo zabavali, ko so se ulegli na

trebuh prijatelja. Postopno so se za�eli umirjati in sproš�ati. Ponovno veselje in

ustvarjalni nemir smo zaznali, ko smo jih usmerili, naj se zasmejejo tako, da se jim

bodo tresli trebuhi. Sprva zadržani, kasneje pa so se, ko so videli tudi naše

sodelovanje, zasmejali, sprostili in zabavali tudi sami.

Slika 16: Kaj vse lahko po�nemo, kadar sije sonce


33

Dejavnost smo zaklju�ili z vremensko masažo (Schmidt, 2008a), v kateri so otroci

sproš�eno in aktivno sodelovali. Dejavnost je otroke tudi umirila, kar je bilo opaziti tudi

v igri po želji otrok.

V celotni dejavnosti je bila otrokom najbolj vše� masaža, ples dežnih kapljic in

listkov v vetru. Ples je odli�no sredstvo za povezovanje s podro�jem narave, res pa je,

da je gibanje otrokom lažje, bolj u�inkovito in v njem bolj sodelujejo, �e je vsebina iz

narave otrokom dobro poznana.

5.4.5 Povezovanje plesa in umetnosti

Tema: Plesno izražanje ob likovnem delu

Slika 17: Smejo�a ka�a na soncu

Slika 18: Dežja ni ve�, piha samo še veter


34

Metode: vodenja, od vodenja k improvizaciji, improvizacija

Oblike dela: skupna, skupinska, delo v dvojicah

Cilji:

Globalni cilji:

− doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,


Operativni cilji:

− doživljanje in spoznavanje umetniških del,

− izražanje doživetij skozi ples,

− preizkušanje gibanja v vseh smereh,

− iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov,

− izmišljanje gibov,

− otrok se sprosti in umiri.

Sredstva in pripomo�ki: rde�i, modri in rumeni trakovi, fotografija slike, radio,

barvne oznake


− ples barv,

− ples modre barve,

− ples rde�e barve,

− ples rumene barve,

− gibanje ob pripovedovanju,

− plesno izražanje ob likovnem delu,

− masaža – risanje na hrbet.

Potek in analiza:

Za za�etek so otroci izžrebali barvne trakove in se tako spremenili v rde�o, modro

in rumeno barvo. Ob glasbi so vse barve skupaj zaplesale.


35

Predvajali smo jim že poznano glasbo za posamezno barvo. Otroci so se spomnili,

katera glasba ponazarja dolo�eno barvo, zato smo jih povabili h gibanju. Tokrat smo

plesali po skupinah, vsaka barva ob svoji glasbi. Otroci z rde�imi trakovi so delali bolj

ostre in odsekane gibe, z modrimi in rumenimi pa mehke, povezane, valovite gibe.

Menimo, da sta jih k temu spodbujali tako barva trakov kot tudi glasba. K oblikovanju in

izražanju z gibanjem smo morali otroke spodbujati, saj so bili sprva kratki, nepopolni,

ponavljajo�i se.

Ko so bile barve lo�ene in na svojih mestih, je slikar lahko za�el slikati. Trakove

smo jim pomagali zatakniti za pas. Z vodenjem smo najprej ponazorili pripravo na

slikanje – pogladili smo se po telesu, tako kot pogladimo tubo z barvo, in zasukali roke

nad glavo, da smo odprli pokrov�ke.

Otrokom smo pokazali sliko, ki jo je želel slikar naslikati in jih povabili, da z

gibanjem naslikajo �im bolj podobno sliko. Otroci so na sliki opazili tudi �rno barvo, kar

so ponazorili tako, da so skupaj zvili rde�, moder in rumen trakec. Opazili smo, da

otroci najprej niso vedeli, kako naj se gibajo, zato smo glasbo ustavili. Še enkrat smo

jih opozorili na sliko, na to, kaj je na njej, kakšne barve je. Otroci so ugotovili, da ni ni�

posebnega narisanega, da je slikar s �opi�em potegnil po platnu, pa tudi, da so v kotu

�isto blizu rde�a, modra in rumena »packa«. Zopet smo predvajali glasbo. Zdaj so

otroci zamahovali s trakci kot s �opi�em po platnu. Opazili smo tri de�ke, ki so se

postavili skupaj in krožili s trakci. Ponazorili so tri »packe« v zgornjem levem kotu. Ker

se nam je zdelo, da je motivacija za ples padla, smo jih vprašali, ali je slika kon�ana.

Presenetili so nas, ko so odgovorili, da še ni kon�ana in nadaljevali s plesom. Opazili

smo tudi, da je ve�ina otrok stala na mestu in premikala samo roko. Po prostoru so se

bolj gibale deklice in en de�ek. Ko je ve�ina otrok obstala na mestu, smo prekinili

glasbo. »Zdaj pa je vse naslikano.« je rekel eden izmed de�kov.

Slika 19: Ples vseh treh barv


36

Sledila je masaža, risanje na hrbet. Kljub temu, da smo jih opozorili, naj najprej

rišejo samo �rte, so takoj za�eli z risanjem in ugibanjem. Otroci so imeli kar nekaj težav

pri ugibanju, kaj je narisano na hrbtu, vendar niso obupali. Narisani motivi so se

ponavljali, a otrokom je bilo kljub temu prijetno in zabavno. Eden izmed de�kov je

svojemu prijatelju pomagal tako, da mu je povedal prvo �rko risbe, ki jo je narisal na

hrbet. Otroci so se ve�krat zamenjali in v masaži uživali in se sprostili.

Z izvedeno dejavnostjo smo zadovoljni tako mi kot tudi otroci, saj gibanje

redkokdaj povezujemo z likovno umetnostjo. Povezovanje se nam zdi smiselno, saj

otroci s pomo�jo gibanja bolje in lažje razumejo likovne elemente.

Slika 20: Slikanje z gibanjem

Slika 21: Le kaj bo prijatelj narisal?


37

5.5 Razprava in evalvacija

Kljub pridobljenemu znanju in izkušnjam na plesnem podro�ju so bili naši ob�utki

pred prvim nastopom mešani, saj so se otroci s tovrstnimi dejavnostmi sre�ali prvi�.

Skrbelo nas je, da jim dejavnosti ne bodo vše� in bodo zelo zadržani. Že pri izvajanju

prve dejavnosti se je izkazalo, da so te neupravi�ene, saj so bili otroci zelo motivirani

za dejavnosti in so nam sledili. Kljub temu, da so bili na za�etku bolj zadržani, smo že

skozi prvo dejavnost opazili ve�jo ustvarjalnost in sproš�enost, kar se je skozi nadaljnje

dejavnosti še bolj stopnjevalo. Predvidevali smo, da bodo teme otrokom zanimive, saj

so jih predhodno obravnavali že z vzgojiteljico z druga�nimi pristopi. Pri vsaki

dejavnosti so bili prisotni prijetno vznemirjenje, dobra motivacija, sodelovanje,

sproš�enost in ustvarjalnost otrok, nad �imer smo bili vedno znova navdušeni. To je

bila tudi potrditev, da smo res izbrali otrokom zanimiva sredstva in dejavnosti, v katerih

so uživali in z njimi poglabljali pridobljene informacije.

Izkazalo se je, da so plesne vsebine uporabne pri poglabljanju doživetij in bi jih

lahko v vrtcih ve�krat uporabili, saj je bil odziv otrok zelo pozitiven. Ugotavljamo, da je

možnosti za povezovanje plesa in drugih kurikularnih podro�ij še veliko.

Z izvedenimi dejavnostmi smo zadovoljni. S pomo�jo analiz smo ugotovili, da so

bile dejavnosti ustrezne ter teme dobro izbrane in na�rtovane glede na starost in

predznanje otrok. Nekatere dejavnosti bi lahko še razširili in jih izvajali skozi daljše

�asovno obdobje, �e bi imeli možnost za to. Pri prvih dejavnostih so otroci potrebovali

ve� naših spodbud in usmeritev. Pri nadaljnjih dejavnostih je bilo potrebnih vedno manj

spodbud in usmeritev, otroci pa so bili vedno bolj samostojni in ustvarjalni. Ugotovili

smo, da je veliko raznolikih možnosti za integracijo plesa v razli�na kurikularna

podro�ja. �e dejavnosti razli�no kombiniramo med seboj, tudi motiviranost otrok za

sodelovanje ne upade. Otroci si s pomo�jo plesa nekatere pojme in teme še bolj

zapomnijo, si jih lažje predstavljajo in bolj razumejo, saj v plesne dejavnosti vpletejo

tudi svoja �ustva.

Z izvajanjem dejavnosti za diplomsko nalogo smo vzbudili zanimanje za integracijo

plesa v kurikularna podro�ja tudi pri nekaterih sosednjih skupinah. Pokazali so veliko

zanimanja za naše dejavnosti, spraševali o izvedbi, opazovali in opaženo vnesli v svoje

delo. S tem je bil cilj diplomske naloge »Prikazati možnosti za uporabo plesa pri

na�rtovanih dejavnostih.« uresni�en. Tudi ostali zastavljeni cilji so bili doseženi, saj

smo ples povezali z vsemi kurikularnimi podro�ji, prikazali veliko možnosti za

integracijo plesa v na�rtovane dejavnosti, otrokom razli�ne vsebine preko plesa

približali in preverili njihove odzive, ki so bili zelo pozitivni.


38

6 SKLEPNE UGOTOVITVE

Skupina otrok, v kateri smo izvajali dejavnosti, se je z ve�ino dejavnosti, kot so

Tibetan�ki, izražanje z ustvarjalnim gibom, gibalne zgodbe, sre�ala prvi�. Pripravljeni

so bili sodelovati, vsebine so jih zanimale in iz dejavnosti v dejavnost smo lahko

opazovali njihov napredek. Težko bi ocenili, katera dejavnost jim je bila najbolj vše�,

saj so bili vedno zelo motivirani za izvajanje, z navdušenjem so sodelovali in nas z

zanimanjem pri�akovali. Tudi po vseh izvedenih dejavnostih so se ve�krat spomnili na

to, kar smo po�eli. Nekatere dejavnosti so kasneje želeli tudi ponoviti.

Dejavnosti, ki smo jih na�rtovali, smo uskladili s temami, ki so jih v �asu izvajanja

obravnavali v skupini. Tako so se otroci lažje vživeli v dejavnosti in preko njih utrjevali

prej pridobljene informacije.

S pomo�jo izvedenih dejavnosti smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna

vprašanja.

R1: Na kakšen na�in lahko ples vklju�imo v razli�na kurikularna podro�ja v vrtcu?

Ples lahko vklju�imo v prav vsa kurikularna podro�ja. Na zelo preprost na�in lahko

povežemo teme iz razli�nih podro�ij po kurikulu in jih tako otrokom še bolj približamo in

popestrimo. Obstaja veliko možnosti povezovanja. Mi smo nekaj možnosti prikazali v

empiri�nem delu. Ples smo najprej povezali z družbo in še bolj doživeto spoznali

Indijance in njihovo kulturo. Naslednje podro�je, ki smo ga povezali s plesom, je bil

jezik, kjer smo s pomo�jo gibalne zgodbe o Marku odpotovali v svet sanj. Nato smo

preko ustvarjalnega giba poglabljali znanje simetrije in tako ples povezali z matematiko.

Sledila je povezava plesa z naravo in spoznavanjem naravnih pojavov. Na koncu pa

smo ples povezali še z likovno umetnostjo, kjer smo s pomo�jo plesa doživeli likovno

delo.

R2: Kaj otroci pridobijo z integracijo plesa v razli�na podro�ja po kurikulu?

Otroci z integracijo plesa v razli�na podro�ja bolj celostno doživljajo razli�ne teme

in v doživljanje vpletejo tudi �ustva. Tako pridobljene informacije z gibanjem

nadgradijo, podoživijo, vsebine pa so jim še bolj razumljivo predstavljene. Pridobijo tudi

ustvarjalnost, razvijajo domišljijo in s tem krepijo svojo samopodobo, saj pri plesu ni

pravilnih in napa�nih gibanj. Nekateri otroci se preko gibanja tudi bolj odprejo in lažje

izrazijo ter tako pridejo bolj v ospredje, po izvedeni dejavnosti pa ob�utijo zadovoljstvo

in ob�utek uspeha. Otroci se s pomo�jo plesa, še posebej masaž in sprostitev, umirijo

in sprostijo. Pridobivajo tudi sposobnosti in spretnosti, ki so pomembne za njihov

govorni razvoj (orientacija v prostoru, poslušanje, gibanje ob poslušanju), pa tudi pri


39

usvajanju matemati�nih znanj, saj otroci to znanje hitreje usvojijo z uporabo in

orientacijo na lastnem telesu in to kasneje lažje uporabijo tudi v drugih primerih (npr. na

ploskvi).

R3: Kakšni bodo odzivi otrok na plesne dejavnosti, integrirane v razli�na podro�ja

kurikula?

Na za�etku so otroci najve� spodbud potrebovali pri samostojnem plesu. Ljubše

jim je bilo posnemanje. Najve� težav so imeli z izbiro gibov in razmišljanjem, kaj je prav

in kaj narobe. Skozi dejavnosti so se otroci sprostili, ugotovili, da pravilnih in nepravilnih

gibov ni in postali bolj samozavestni v izražanju z gibanjem. Med plesom so potrebovali

vedno manj spodbud. Opazili smo, da je bilo vedno manj posnemanja, otroci so izražali

vedno ve� ustvarjalnega gibanja.

Ob zaklju�ku se nam postavlja vprašanje, kakšen vpliv bi imelo vklju�evanje plesa

v dejavnosti, �e bi ples skozi vse leto vklju�evali v vse teme, s katerimi se sre�ujemo in

jih obravnavamo v vrtcu. To bi lahko raziskali v prihodnje.


40

7 VIRI IN LITERATURA

Geršak, V. (2006). Plesno-gibalna ustvarjalnost. V B. Borota, V. Geršak, H. Korošec in

E. Majaron, Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk (str. 53–92). Koper: Univerza na

Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Geršak, V. (2007). Pomen pou�evanja in u�enja s plesno-gibalnimi dejavnostmi v vrtcu

in osnovni šoli. Sodobna pedagogika, 85(3), 128–143.

Geršak, V. (2010). Ples kot ustvarjalni proces in medpodro�no povezovanje: analiza

stanja v slovenskih vrtcih. V T. Devjak, M. Batisti� Zorec, J. Vogrinc, D. Skubic in

S. Ber�nik (ur.), Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce:

podobnosti v razli�nosti (str. 291–307). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Geršak, V. (2015). Plesna umetnost v vrtcu: gibanje telesa v prostoru, �asu in z

energijo. V B. Vrbovšek, D. Belak in S. Žnidar (ur.), Umetnost v vrtcu (str. 37–42).

Ljubljana: Supra.

Geršak, V., Kasjak, M., Meško, N., Pikalo, P. in Rupnik, V. (2011). Plesna umetnost. V

N. Bucik, N. Požar Matjaši� in V. Pirc (ur.), Kulturno – umetnostna vzgoja: priro�nik

s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol – dopolnjena spletna

razli�ica (str. 255–270). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo. Pridobljeno 6. 3. 2016, http://www.zrss.si/

kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf.

Geršak, V. in Lenard V. (2012). Vmesni model za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu.

Revija za elementarno izobraževanje, 2–3(5), 91–106. Pridobljeno 4. 3. 2016,

http://www.pef.um.si/content/Zalozba/2012_05_st_2-3_revija.pdf.

Kova� Valdés, J. (2011). Plesna žge�kalnica. Ljubljana: JSKD, Javni sklad Republike

Slovenije za kulturne dejavnosti.

Krofli�, B. in Gobec, D. (1989). Plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto: Društvo

pedagoških delavcev Dolenjske, Pedagoška obzorja.

Krofli�, B. in Gobec, D. (1995). Igra – gib – ustvarjanje – u�enje. Novo mesto:

Pedagoška obzorja.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Marjanovi� Umek, L. (ur.) (2001). Otrok v vrtcu: priro�nik h Kurikulu za vrtce. Maribor:

Obzorja.


41

Ogrinec, M. (1999). Z gibanjem ustvarjamo ples: osnove sodobnega plesa za otroke v

starosti od 5 do 7 let. Ljubljana: Debora.

Rupnik, V. (2012). Plesna umetnost, delovni zvezek. Pridobljeno 18. 2. 2016,

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/Gradiva_ES

S/UNISVET/UNISVET_73PV_Plesna_dz_Rupnik.pdf.

Schmidt, G. (2008a). Igre: masaže in sprostitve za otroke. Pridobljeno 6. 6. 2015,

http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/masaze.pdf.

Schmidt, G. (2008b). »Tibetan�ki« za otroke. Pridobljeno 6. 4. 2015,

http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/tibetancki.pdf.

Schmidt, G. (2008c). Zgodbe za »Tibetan�ke«. Pridobljeno 6. 4. 2015,

http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/zgodbezatibetancke%281%29.pdf.

Schmidt, G. (2009). Gibalne zgodbe za plesno in gibno izražanje. Pridobljeno 3. 5.

2015, http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/gibalne%20zgodbe.pdf.

Schmidt, G. (2012). Vodena vizualizacija. Pridobljeno 6. 4. 2015,

http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/vodena%20vizualizacija%202012.pdf.

Schmidt, G. in Kos, M. (2011). Plesno izražanje in naravoslovje. Pridobljeno 8. 3. 2016,

http://www2.arnes.si/~gschmi/.

Vogelnik, M. (1993). Ustvarjalni gib. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije.

Vrbovšek, B. (ur.) (2015). Umetnost v vrtcu. Ljubljana: Supra.

Zagorc, M. (2006). Ples – ustvarjanje z ritmom in gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

diplomska naloga anja zupan i · v empiri nem delu so predstavljene dejavnosti in analize...

Documents