delo obcinske skupscine v zadnjih dveh letih...centralna kurjava pa je tudi ze gotova. izkop za...
TRANSCRIPT
1967
J SEC
:oM ~J~. •, I. 'SKI A.ST 'REnski
15. ' 19. ' 21. REZ rvni :eski rvni taliaN-
1 so> 16.
SEC
1:LIjanOL:AB, ~I. .9.30
u :c
~. 7. " 11. :lSki KO, ;MInski UBnaci
r so> ob
:'or I
~0-
;!ffi
>m ak , diak, ~o
ga lalje.
iek
avJa· eco Ian ~ko
ng. cer aian or-
>o-
ve : >Or 1n ; et)00 iztu~na
u§-
v
Postnina placana v gotovini Cena 50 par (50 S din)
Cerknica, 1. februarja 1967 Leto VI. St. 2
. G L A .s I L ~{ S Z ...... ~ ~-.. ·. ~ B c I , N E .c E R K N I C A.
Delo obCinske skupSCine v zadnjih dveh letih e v pripravah za izvolitev novih obcin skih odbomikov in poslancev bi bila gotovo koristna tudi obrave nava dosedanjega skupscinskega dela in to uspehov in slabosti, ki so nastale v preteklem obdobju. e Javna r azprava bi tako prispevala k boljsi opredelitvi ciljev nasega druzbenega razvoja, predvsem e pa k zelo odgovorni izbiri ka ndidatov za odbomike in poslancc.
Samoupravn e pravice v obcimi imajo poleg obcinske skupscine se stevilni organi kot so: obcinski sveti, komisi je, kolegi jskil organi obcinske skupscine, krajevne skupnvsti, itd. Nekatere samoupravne zadeve resu jejo voli'Vci sami neposredfif.) na zborih volivcev. Popolnoma razurnl jivo je, da so potrebni neprestani napon za skladno delovanje taka razvejanega mehanizma samoupravljanja delovnilh !judi v obcini. Na tern podrocju so bili dosezeni ze do1:>ceni uspehi, se vee pa je pomanjk!jivosti. ki jih bo potreboo v bodoce se bolj potrpezljilvo odpravljati liDt doslej.
bi. Na ta naCin so na zbordh volivcev obravnavali predloge obcinskega druzbenega plana in proracuna, predpise o obcimskih prispevkih im davkih obcanov in se nekatere druge vazne zadeve. Lahko pa ugotovti.mo, da bi volivci morali obravnavati tudi druge pomembne zadeve, vendar zaradi pomanjkanja casa niso bile predlozene v tako obravnavo. V prihodnje bi morali skrbeti, da bi bilo takih primerov cim manj.
Obmnska skupscina skusa vse vee zadev, razna vpra5anja in tekoce probleme urejabi ne s splosno obveznimi akti, pac pa z raznimi pr~porocili in smernicami krajevnim skupnostim in delovnim organizacijam. Take metode dela se bo posl·uzevaJa se v vecji
meri. Vendar lahko ugotavljamo, da sprejeta priporoCi.la pogosto sploh ne upostevajo. Vzrok neupostevanja priporoCil obcinske skupsci.ne pa ni v njihovi neumestnosti, ampak v tern. da jih v nekaterih deloVIIlih orga.nrl.zaci- · jah sploh ne predlozijo v razpravo organom samoupravljanja in zaradi tega ti or>gani ne morejo zavzeti svojJh stalisc do priporociJla.
ObCinska skupscina bo v bodoce, Se V vecji meDi kot doslej, zagotavljala javnost svojega dela in vpliv voldvcev na vse svoje odlocitve. Od volivcev pa pricakuje, da bodo prispevali sv.oj deJez pri re5evanju skupnih problemov.
Danimir MAZI
Volilna komisiia ie predlagala moine kandidate za predstavniika telesa
A SEST ANKU VOLILNE KOMISIJE SO BILl SPREJETI KniTErtrJI, KI NAJ SE UPOSTEVAJO PRI EVIDENTIRANJU MC;2NIH KANDIDATOV
Na nasem podrocju tecejo priprave na volitve v skupscinske organe ze ad novembra meseca lanskega leta. Na letnih konferencah Socialisticne zveze v vecjih krajih komune, so bili evidentirani mozni kandidati za obCinsko skupscino. Od tedaj naprej so bili na raznih zborih obcanov v okviru krajevnih skupnosti ali v okviru delovnih organizacij evidentirani se stevilni oucani, ld bi bili lahko kandidati v novi skupscini.
Sodali~ticna zveza in druge druzbeno-politicne organizacije so se v tem casu zavzemale, da so bili evidentirani in predlagani za 1r.ozne kandidate taki ljudje, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so se aktivno vkljucili v nas samoupravni sistem, ga spostovali in razvijali. Pri evidentiranju kandidatov je prisla do izraza tudi teinja obcanov, da so predvsem predlagali ljudi, ki so se doslej zavzemali, da bi oblike socialistiCne demokracije cimbolj pribliiali vsem obcanom; take, ki so pokazali pn svojem delu dovolj strokovnega znanja, katerega bodo lahk•.1 s p1·idom uporabili tudi v predstavniSkih organih. Niso zanema1·ili tudi moralno-eticnih kvalitet predl.a.ganih kandidatov, s lcete1imi so si pridobili ugled med obcani. Merilo za predlagane moine kandidate so tudi smatrali, kako so se le-ti vkljucevali pri t<resnit!e"Z;anju ciljev druzbene reforme.
Obcani menijo, da bodo z upostevanjem teh kriterijev dobili take od!Jornike, ki bodo kos tezkim nalogam skupscinskega dela v sti1·iletnem obdobju.
Na 4. seji volilne komisije pri Obcinskem odboru SZDL Ce1·lcnica, dne 24. Januarja 1967 je volilna komisija smatrala, da je prej omenjene kriterije za izbiro moznih kand.idatov za odbornike in poslance nujno upoUevati tudi se pri nadaljnjem evidentiranju, poleg tega pa ne zanemariti vloge, ki jo imajo v nasem gospodarstvu zenske in mladina.
Volilna komisija je razpravljal.a. o moznih kand.idatih. za vodilna m esta v obcinski skupscini, za poslance republiske skupscine, za cla11e republiske konference SZDL Slovenije in Zvezni odbor SZDLJ.
Z ttpostevanjem sprejetih kriterijev clani VOlilne komisije pri Obcinslcem odboru SZDL Cerknica predlagajo sledece moine kanclidate:
- za predsednika Obcinske skupscine Cerknica tov. Toneta G ontilca;
- za poslanca republiske skupsCine tov. Franca Levca; - za aane republiske konference SZDL Slovenije tov. Jo-
zeta Hrena in Franca Hvala in - za clana Zvezne konference SZDLJ tov. Janeza Stanov
n-il-:a. Volilna komisija pri Obcinskem odboru SZDL Cerknica je
spreJela Pravilnik o postopku organizacij in vodstev SZDL v pripravah na volitve z namenom, da se zagotovijo demokraticne in organizirane priprave za volitve odbornikov in poslancev.
Volilna komisija pri Obcinsken1 odboru SZDL
Cerknica
Lahko ugotovimo, da je bil v zadnjem a:bdobju napravljen dokajsen n apredek glede javnosti dela obcinskih samoupravnih organov oz. info·rmiranja obcanov o skupscimskih sklepih. K temu je v veliki men pripomog1') obvescanje obcanov preko g1asila obcinskega odbora SZDL »Glas No'tranjske<<, ki je porocal o vseh va:lnejsih problemih. Glasillo izhaja v vee kot 3000 izvodih, tako da je vsakemu obcanu dana moznost, da se v polni men seznani z vw pmblem atiko v obciniJ. ~al pa se v tern g.Jasilu premalo oglasajo obcani, ki naj bi sami opozarjali na napake in pCJII'I1anjkljirvosti, da bi tako se povecali odgovornost samoupravnih in vst!h drugih organov, ki imajo javn.J pooblastilo do nasih de!oV'1iJ1 !judi.
Stalisle obfinske skupsfine Cerknica
DnevnJ redi sej obcinskih skupsciJn so bili se vedno velikokrat obremenjeni z resevanjem raznih drobnih konkretnih vpra5anj, namesto da bi te zadeve ,:Jbravnavali sveti pn obcinskir skupscim.
Odborniki obcinske skupscine vecino zadev, o kateriih razpravljajo n a svoj ih sejah, vsestransko preteh tajo, da lahko skoraj v vseh primerih sprejemajo naj ustreznejse odlocitve. Prav tu se je doslej izkazalo, da so nekoliko bolj aktivni odbornilki obcinskeg<~ zbora, ki so bolj neposredno povezani s krajevno in drugo problematiko, kot pa so .Jdborniki zbora delovnih skupnosti, ki so jih volili delovni l.i ud.ie. zaposleni v delovnih in -dru gih organiiZaci.iah . Tudi udelezba odbornikov obcinskega zbora na sejah obcinske sku pscine je nekoliko vecja, ceprav moramo ugotovilti , da bi morala b iti ta udelezba v obeh zbm·ih sploh boljsa. Nekateri odbomiki se dalj casa sej sploh niso udelezevali. drugi pa se zopet nilso udelezevali zaradi bolezni in tudi daljsih odsotnosti. Da imajo odborniki obcinskega zbora tesnejse zveze z voU!vci, da bolje poznajo problematiko svoje \'Olilne enote, se virli tudi iz postavljenih odborniskih vprasanj.
P o statu tu obci·ne so s~ odbornild o vseh vaznejsu h vprasanjih, ki j ih obravnava obmnska skupscina, dolzni predhodno posvetovati z volivci v svoji volilni eno-
do predloga zakona o financiraniu izobraievania in vzgoje Iz predloga Zakona o financi
ranju izobrazevanja in vzgoje je razvtdno, da je za financiranje zagotovljenih le 78 % sigurnih virov sredstev. V primeru, da se tak zakon sprejme, prepustimo eno glavnih podrocij druzbene nadstavbe, to je solstvo, v polozaju, ki ne zagotavlja druzbeno potrebne vsebine in obsega dela.
I zkusnje iz preteklega obdobja nam prepriCljivo kazejo vso nesmiselnost sistema, ki je bil delno odvisen od dobre volje gospodarskih organizacij. Dokazano je. da so se sredstva v tem obdobju nabirala dalec izpod planiranih stopenj. Ce pa upostevamo gospodarsko reformo, kjer se z vsakim dnem zaostrujejo materialni odnosi, je na dlani, da bo vir prostovoljnega ali taka imenovanega zavestnega prispevanja se bolj labilen.
Zato Obcinska skupscina Cerknica zavzema do tega, druzbeno
Gradnja pekarne na Rakeku Je ponovno ozivela
Te dni so ponovno priceli z delorn na stavbi pekarne na Rakeku. Gradnja je bila ustavljena lansko jesen, ker so bila denarna sredstva zagotovljena sanno za zgradi<tev objekta do strehe. Januarja meseca pa je obcinski skupscini uspeJo zagotovi tri akirog 45 milijonov s din, ki so se potrebni za dokoncanje pekarne. Na ta nacin bo pekarna lahko funkcionirala, ostale skladiscne prostore, ki so se v tern objektu, pa si bo moral urediti •tisti, ki jih bo uporabljal. Predvidevajo, da bo pekarna pricela obratovati v zacetku junija meseca.
izredno vaznega vprasanja taka stalisca:
1. Izvr5i naj se selekcija celotne mreze izobrazevanja, s tem da se zakonsko stabilizira status druzbeno potrebnih sol in institucij na vseh ravneh.
2. Preko kvalitetnih analiz in znanstvenih prijemov naj se dolocijo strukturalni normativi potrebnih sredstev za vse vrste druz beno potrebnih sol. To je potrebno zato, da se objektivno ugotovi cena izobrazevanja za posa· mezne sole.
3. Za financiranje vzgoje in izobrazevanja na.j se dolocijo stabilni viri sredstev. Zakonski predpis bi moral dolocati vire sredstev, njihov obseg in obliko potrosnje ter sodelovanje gospodarstva pri celotnem gospodarjenju strokovnih sol, ki vzgajajo kadre, potrebne za gospodarstvo.
Visina potrebnih sredstev bi morala biti v odvisnosti ad nara-
scanja druibene produktivnosti dela.
4. Prispevek iz gospodarstva bi moral biti enoten, ne glede na to ali ima posamezna gospodarska dejavnost svojo izobrazevalno skupnost ali ne.
5. Obcinska skupscina meni na
podlagi teh pripomb, oziroma stalisc. da je potrebno prej resiti navedene probleme, s tem izpopolniti Zakon in ga sele po tem predloiiti Skupscini v sklepanje.
Skupscina obcine Cerknica
Dobra • IZ Loza vest Gradnja nove industrijske hale
v Lozu kar dobro napreduje. Proizvodna hala je v celoti asfaltirana, pripravljajo pa mrezne pregraje. Vsa dela v haLi se odvijajo po programu. Vodovodni instalaterji so ze v koncni fazi, in v nocnih urah je hala ze razsvetljena : centralna kurjava pa je tudi ze gotova. Izkop za cisterne, v katerib bo mazut, je gotov. V izkopu bosta dve cisterni po 50 000 l prostorine in bosta sluzili kot rezer-
voarja za mazut. PeCi za ogrevanje bodo kurjene z mazutom, ker je to zaenk.rat najekonomicnejse. Peci so stiri in bodo ogrevale ca . 7000 m2 povrsine. S ptizidkom pa bo povrsina znasala ca. 10 000 kvadratnih metrov. Ne glede na vremenske prilike, ki ovirajo izvajalce del zagotavljajo, da bodo vsa deJa do roka gotova in bo podjetje spomladi ze pricelo 5
preselitvijo v novo proizvodno halo.
Pogled na novo industrijsko halo v Lozu
- --- - -------
'I
~ .~ ... .t.e-~ ·• _,- .
-· "" ·-~- ~-- .
~~]!lt01lll··=
11:~.
'IDll!llt4J.ii "I(' (Qjlnjjllll :i1f' n!i41el!ii.<e ..ac ,,,m. ~ bltreme lkDJ~ .s ~m.u~i.llllii. ~m.u ~ ~ lb.lliiJlmtll ~Ill ~ llwltt lP1Di!llnii. JI.Mii Y<Bl'S. 'IDe S!!»:: .. ~~ «~. G!rQ~W
llllillnt@ll))''lllii!1IIS~
. ~ ~({fe {(~ . .ll!lln:i: .. ~ ··Uiil!1lii'S~:.kllre!
~~ SJe> ~ ll0J~ ~ ~ ~~ iinn ltlro.ii<n ~ram.~.~~ ~ iiJinlmmllm 1t1Jmllii lilllla!!e "\(~ (~ ~ 'IDslnnnii4u-$tiiUi!1!1l15; lin~. 'IDe ~ ~j ~ <0Jl!JIM~ ·~
lnl.jjomiilln, lNliiS!!» U.li~"<Jllllre iiiiii .;re Jpilln ~ IWti ~ Cfu!s w lrelmn.. w~~ 1Ullikalii rgQJ !lilkltii'>:lll1f! 1tuJrdlii \(' ~ 101sw.. 111 ~ sa ~iil!l lhllr<Jllllre " ~J cdb.r !$. Alkr0 1taulml llllii ]pn~<ll.. ~iro> ~ w wmnll;j;m..
h11W1m 'lr<ll.ll:Zidl~. bli~ ]p.iis, Ill!UOJ ~. iilJlDw. JIM'oll~ .. W<W. lfuSk 11. \i..al.ii nWill 1lltuOi l((tj ltii. ~illt tu..iJii;mmil, mar:rl!ll0 iimDa. ~ ~ iilJII~. &:alii 11Wlliii. 7Jaill.ii~ 1ttdii '.X;' lliDlwhi .ifw:illk. lltii. :i1e Jl!XQ>"I(S;Willll ~· Sl'lllll!lW ~ 1Wnl.
~11~.
"\(' ~ ~~ll.le lbJi31~. <& ~ ZMli~ ~ ~
m:W~~ ~. 'IDudlli. jfa1z \Wml ~ llm0 iJinJ. s;jimsJ.· ~ ··~. ~ ~ rq,IJm~ ltMta :U!tmt\, lltrD:l ~ lt...~ U4l 'l(®dl:Dl, ala!~ ~ ~ ..;· ~~. 'IDlrllw!lllt Wlil1lii ~~ ~ mw ~ ]pJti. .. '\'(~ ®lm.~ mJ ~~· ~. n~lWJm. lltii. ~ mi '\'(!tit Zil.'\1:;, ~ 1tlulllii :iJw,l 7.1)~ \'(' ~ iiiiii 'l(iidtdJ. '\'(~ !Ji~ib \'(~, ~ ]~'I(· twt·lruPill!JW]ijb ~. ~jfu jptawtmw. Jntll!l~. ~ \'(Qmj wllaiii. llmt1m~ lJlii. •
]»J ~. ~ OOJ!Pl~ ~ ll!W.:i~~a-Jlii ~ ~ti?> ]p:al 7&' rllii i~Jl ~~illii iim JJal 'I(SJ'C
-~~~lllii. '~~)>. lltii ~ UaJIWa!U: ~Dlii
twnl. i0K~· ~.~ <a~m· @~ tw:4li. ~ ~ lbl at:i}tl, •. ~- ~ 1811 UMt. 'lfu!.. l~ ~i\tiiml ~ f6ll. ~ i}b n~ ~i \'( ·. \'(lill'J:i ~l. ]l\ajJ: \'(Qmj cv ~ jpmii !Jrii ~ .l>allii. '<affll ~ ltt~ "l'!ail.. ~ rtm~ ~Jml. liJ.'\1:·rtiRQJ
.:J'W)m ~ ~lJ. ~· mwa.l'm ~~ <ww~ !-11~.
~QJt 1u m~.:· ~ ~i~~~~lii .mmoo~
h.~]~ ITia ~t...'\{,1~1. lr.di ~ ~ill~ . ~QJii~ W»J \\~l.
·. JJ#ffi'! ~ \\Ee 7&1 :iJmm> ~NiHAA>. l~i .i:RJ m®ii~. ~Qr
.i\PJ '1:1;~. it! :ijffll. ~l ~11~ IJQJ'-clli~i Q) ~j ~i. ®1 ~i :i}iJ
.. l?Jr>«ii l?Jli~p~ ~ J:.~J.ii iftl llai'z'i h.~Pi. IFI'ifOO> ~ ~~ ~i ]}d ~r&.IK IfRi IM)h.QJ J'ffiiYW\i~ l~~Wt l1i!l mwc ~~ IUI~~!b. lKii ~Ri'o( fl\1. l?Jl lrui 'flh.qjii:h.
e 6 - a :neo.,a reda in miru odpade
~100 ·edenje in razgra-e r n.a medsebojna obratu
n.ar.m a n.a ·al."Dih krajih, predl."Sel!D "' i1tinskili ltoka!ib in pred DDJIDmD. Ceprn\:" gre "' lteb primerib lte :za IJ"aZZIlle lf.aJmro\-sllre izgrede., ki gmdl '"Pili'rnm all.ll:oillolla ob raznili IJE[iilll!li.oosttili (ob odhodu ¥ojallmm!n) rnzgJrajjajjo, \"Pi]ejo m se nfolll ~ ¥ooe.iio po gos11:inslk:ib lobllih. JNiebjj jje hili» Wdi tteijib ]!Jll'imme;row; 1ID so pred;vsem s1torilcn, lk:ii llllagJm]em l!i rnzgrnjanju mm. ~ m so w ,-earu pril!mleli'Ow PI»~ .lasoo .De. da m. ~w Zl!J]!liiEir jja\"'!Ji red in IIIIllfiJr lillie 1lwm.o :a:illrolli popollnoma oogM'arillii m:nromma izl!roJrea:Will· z?.ar'l:e!Battii IIJI3 se moli'IDl!DO. da nudi ~~ Jlllii1l!I.W ttalk:ii Jill~ lll!D.f!I!Wed]o llll$]]~ ~r.~~n"ijj~Ull se 111uirizmu 1tlf'!r llruill1fJullninemmUll Jr"aZW"abUltUll IIl!W:1riili ~W. 11'\eml!) W zwtezii :5 1f:em ~ sm rom lkriiiwe. · :iiili lllkeiJ:adja) Jll'D5"DIIlDl<P'Zl!Dii glll'6tt:fumslk:ii della-..n ~ aDil:m»BniDIInnnHn plijjaf mmlla«bllfEitlmiim ~ m wfumje!lmiim ~ lbElmm ]'.e IIllat 00~ JIDa5e oocmme ]!DII1lDilDllremn. ~ g;a Gii prist!ojjiD llliipnnii lillie jjem]]jjejjo oowl!lllljj JreSi!IJlll),
&"lDjj je lbliillaD w lle!tnn llW'lli bzlmi!Wal!Dili lle :5i ~ «lkellat~ - Jlmg-
111Bijjew" ~w jje ]illlSi!OO, «llat jje I!Jij]J((ll 11l.l!lkiilln lli:Jr$iittrew III!Ill!Ilillg< ~ VceEfumiOl ]lM1erdlll~w :za ~ ~ IOl
~ <IIi«JJlDii.un 00 pms;1!ajj mmlilliiltl'e ~ iimJ. ~ «ll«Dlliiimal., :zaM(fl]]Xl}) nron lblii ~ m tmndii zariianite-11~ ~ iiJm ~nmcii IID«<!slliiD.wlljj;ajj«D ml1lll I!!IIIg>;aum llllSitlremce Jlll!['elll~ «ll:a. ibXID ~ \\Sllljj «lkm llllel!re lll!Ile
l!lE ~ lti]jj iimJ. !ID.'lllllllll! lk:azu:wi>'ll:'aUID,jj;m..
~~ ~Do~ lli:!r$ii1!Jew ~ ~g)!~ iimJ. lklmmmun
mliimiilln ~ - 2liD ~ iimJ. iiz ~ Jl.nriSiittew ~w «ll g}"P-alkm\t'iilln..
lP'Jrii ]plliWiiJin. ][llt'iiDnDelri llmSii.iiiiD lllllbxfallllii. ~ zrllasttii $ l1remn. lk>ar p;;n~ s;bmm)~ l!nii§e 1tlf'!r ]!lX!ll51!:lllliiS1kre ~ {(W ~ ~ llll\lll)) 1lmrelz ~ «» ll~ iimJ. 'lllllrea: ~ alkm~. fu ~ w l!!JI~ 1tlal' ~ ~t!ii ll1:l!ezl l!lfSttlr~ qfuri!;mnnnytgm1tm:iijje lllliSOJ ~ llmiiwii ~l'lli1I1Da! s=ii.. 'lrim<llfiillll<lltllamn~lbBi.lblillkmllll1llljjnna>J J!OO!Ifur~ w <Diltltii!r1lll ~ 111lSttaum«Dwilltii \JJSI!JriWJDl()) s:i~Jrul&l»ll:'liOOD ~ kii ibXID Z'aliilmltlerte3iirr=ilimm. (Jlllbif~ llniit!IDtD iimJ. lbnwllniiJiooooD ~W'alll:al w.s1D ]pXll)-1Vttel!Jlll':o.> aftD:llnmmuramttmij:ID ((alkoxlll'clliiUrew ~iiml~~) tfallllml. cdm llw> llaillnllwJ rqjbJfuum llniiUJ:rTD> aii:DrlbiiiJ. ~ ~!moo» iimJ. wrdill ~ llllii.ttf0.
~ ~itiilm l!!JI1ClliniiDtiil!n JPlll ~ ~:: ~ ll1:l!ezl @Jll!QlawjilJm iitrn ~iml ~ lgJl lmla till ~.
'lllW'dl~ Jl!liii ~~ <ldllmB!wmat~ 1idl l!!JI~W llllilllDlll 'X' IM$klmm ~ ~ ~ ~ TD> ~. lltii. !Dliisw«laillii ~ ~ nwu~. ltallkTD> m:JlmmWlllatwarttii lkll~ lltii JIM~tmiitim> JIM~~ l!!<s; -.: lllmJ <G;(Gr ~. ~ llllii llOOllTD> ~ ~ allDlii Jlln~ 0:1Ig>pt~.lltii11~~.~ ltnl(jjjind iilnl. m:Jlmatwmmu.ttii l!Mfdlm • Udl ~ ~al!Dlii ~ lkii " lhi1l JJal ~ ~ ~·~ nm>~. ~tm) ~ . JllntarJ!-
\'(~]. ~JIM~. ~fcllp.i~ cv ~aJ.'I( ~ ~~ ~UIIDaali Zil.\'tiilJii 1Wt ~~ ~ IJzllal-~~ ~~. ~ \'(' ~ Jlljiir-mrutUI ~ ll!iill s;tmam ~\'(t!l'it ~~ ... @jtiwam ·· lkll itldi nm~ ~ -.:a.t tt1 ~ \\~~~ ~\(·OO!tt Qml:it. JKn ·~J,(· ~·~· ~ ]tq,\(1l!J iilJl ~t~Qklmlml Jtifu~ll!i .i1t ll!iilfJJ ~ @jt.tt. w; -.:w~ JPJ!iimmlriJ:n .i1t'
ij'j»J Udl lnl;(· Jmm jp}}m:$. Ji!lltt~· i (j),
m:J)Jtfni~~lti ~alii ~: '\'(' iil!iJ ~lintrutihl
~tQ{{i~ ~ 1(13l QJ!ii<i.~iJJ t...'QJt~i \( ·; nm ~i Qd! ~am' ii!ilr--
. wii r4hl. ~· QJ!ii . 1~;..~~· Jj:e ~l!fi\(' lMl lW)J ~oi!:iVJ '>:i~ ~ jpl~~~- "l;!QllatS'Ib ii!n ~~li' !il'IC-· <tdl~tiiltii ®in Jma rmnmiiiftl\(l.~~. Jl!i jpli~lcNi~~i i~l;,qj. .. 'iml lll!~~. tal3> ~ ~· lt.® ~ . ltifai.' ~~iilJ;..-QN:.
~:rr.
-- - - -I
St. 2 - 1. februar 196?
Sto ec nasih oja· iz tujine Zelo smo ,-eseli talw \'elikega
sfe\·iJa pisem od Vas IZ tujine. K o ' prej5njib Ste\ilkab na5ega lista. bomo tudi touat nekatera objavili.
John Kebe.. 65 kmtcalm st. oUd Or Oue, canada nam PiSe:
~s.,OStm·ano Uredniitvo! Dobil sem fe tri iz\•ode easopi.sa i z VaSe uprawe, zallo mi je dolinost da se Vam zab\•alim.. Doma se~ iz Dolenjega jezera,. Sedaj smo se z mojo druZino dogo\•orili,. da bomo domatijo rna .Jezeru PI'Oda1i Ce l!wga zao.ima nakup le~a po.;esWa ob slliw\"item CerkniSkem jez.eru, se bomo o ceni lahk:o dogoyorili. Misllin, da ]e za aoweka, ki ima weselje za kme-1lij5tvo, 1to pr.llw lepa pruoinost. Plrodajjam zato, ker niisem vee Pli dobJrem :zdrnwjju. Plrejjmii1!e ·•si najllep:ie pozdrave!.. .Joli:nn Kebt .
Al!D.1t«m OS:abenn,. 1065 JN'.1Jrth Ct. BariJelrttoJm,. Oli:nio -H203 USA. .-celt' jjenni~ "l'rikrn11: s:em Ze prejicl aS mtt ...Cllas Nottr.m.ii$ke.<. i mi zelo uugajja. NavdW'el!D. sel!l!D., b» prebi-1!'2m. l!D.O\'iice iiz dom;)l.r..ga kom. ~ denar za. ~o. d.rugDC pa ie hajj vee. ~ se oseol!D.O ogllas;lim. Immell sem Vas Dallleo i.e obli:slkalttti,. pa mme bollE'Zftll zadr:l:ujje. Vsem. WpJ1e ~ RJOZdra¥e~t.. Al!D.!tolml maRlletm..
J'«liBDaummma KottD:nillk;, :U835 Pllalllllann OJJJt1. 2 ~- mD.c.J!nDgan, ... spoSI!:m'aumn ~ Zelo sem bila we'SlElla. l!.m :remm ~na l!l!obliwartti ea:wpiis :ii.z m<:JJ.ijega ro·sttD:negga baja, ~ Z!ello li3!b prelbllilramm.. Ker 1tlallm ~ :sllWm lll!O\iiu:e iiz domo'll"iilme;. Vas ~ IIlla mmn g;a n:dno D,1llll'illjj:alte. OllJxamam:n Vamm ~ IIII~«» za 1!ri llet!a. ~jjm.ite ~ IDI!ll J'oHnamm.e 11Jmiilk.. ..
U ~. :U"- St. :Balrlber-1tl!llim, OllnfuiD m:>A: ...Qamjeni llllll:teii!bmi~ Selle «llaumes; Vamm SIIICDlJro~ «ll:a. :remm JiJWlat ZlEllttJ nznn<Mil!:ad<Mil!a m semm llauinsiiD lett«» «ll«Dlbiilla prro :iizlrllan~ v~ ifasmi]!JisaL Le !!:do Vaumn jje tdlaill llliMil.ii lll!aiS!l«DW? ZelJo sem Vamm llnr.nll~ l!:e!r jie V<aS lis 21allllliimliv. ~ iimJ. ~ Da 1f.ll» «ll~ jje :za lllili'elllD:ni ~ ~ lMli, Jlm SIIIOO ~ ~ :U.<Eitii~mVii!iS,.lilllelll!lMmre
rm Jlllllll?iillllttii. =~ ~- saj ~«ll:a.jjeie~~ Vtell1t IDElliell limll«rur ll!le lljj1mlbJii ro]slliiiie all<!!'lllllXD>~ llllii. cdlmJJir.eJr allJr2i.aw];fam. JNJ'3ll. lllDXlll.ire Z!llJJalllll(cr ~ «ll:a. nD3-
~ Val§ iEals.l]J)Iiis.. Sll«llW3lllti. " ~S;ii~~~~ ~ iimJ. Vllllldicre.. Wem.«fru" ~\\]!llllii~1ilin,lk>ar~ 're:iill
sbt mmD::ooltii!!l!Cll Zlemli iiiiii llllll"lJli:ii Zl; iill=g>)immii ~ Nan vranm.. m se «<I·~ - 1tll!mm J!1;lrii WIS. .a' mto . ~ ~ l!lllJl~. ~r..:mmfern oor..~:"<
Na te
K dne 1 obja,· rise an obcini razgla ne po: tudi v obCi izkori: konen tern I Jize i: pacitE
Am odni
cini. I lja o: cek z; paci i:E fin ani ekstei spoda gospo isce 1
prefu nje P lja b i gospo zarad s po vodnE treje
OP NA V01
Sf ja . za.dJ naj prip litvf razg mil pote DOl"l
posl so : znaj fom
0 . bod! tih. tud i ki t DO VI
mur dolZ bi : skih fazi
s, naj1 kov nost seb1 kan dat:J na eel s tve nisi vsil korr poli D os Sij f
mi ven stat no lotrl sest mw
c bi 1 kan mer ak:c je 1
da ga meJ gali k:ar polt litil voll kot nikl tiVJ1 kot orgJ bud blt2 nc. od san
1967
!keg a 1jine. ISega atera
11 st. piSe: Dobil ;a iz :Oost,
sem 110 se aboJdali !~a
rkni-lah
ie za kmeDost. c prj
vsi L!bt.
il Ct. .-ce
. Va5
. zelo Jrebi.lrota nino, oseo-31Dlen zadrzdra-
13\'"30
-Spo-b'Ja
Iii ea>:raia, . Ker omo-edno iEgam jjmite
rllieJranjellli g:JI®Jrl(}
da:na. ]!]lr'i"O
1\::do t sem
rn...Da ~ :rgfmi IIMilJre
i ,. sa.j ooselj\sme r]j:mn. at an3 -
lri '" !DWEJjl-
~ !liV6l-aJlru.rose mto.
JIDjelml
A•-e »-Ce
:mmll.xlr~.jjc::. iS!JiiJ;a !:l:;fclo:? asJ:a,,.• Vas
t, i£r. ltad:a : Fti~ ~
31
!i1JliC!ll>.. l'!l<lllticl:fdll~~
~v. ~'\tar iJ.t:ll ~
dj.
'lij@t i
a temo:
Kdo • mer• V ..CLASU OTR JSKE... z
dne 1. januarja 1967 leta, je bila obja,·ljena kritika analize o izkori'canju proizv.'Xinih kapacitet ,. obcin' Cerknica. AYtm· kritike razglablja o analizi. ugo vlja njene pomanjkljivo ti. da bi na kraju tudi am primal. da kapacitete " obcini Cerknica ni o popolnoma izkori-cene. Ta trdit v je bila koneni namen analize. Cen1u potem lniti ·a.? Ali ni lnitika analize izkoriScanja proiz\'Cxinih kapacitet namenjena drugam?
Analiza 0 izkor" canju proizvodnih kapacite cerkni"ki obeini. po mojem mnenju, pred ta\']ja solidno oceno, dob r plipomGcek za nadaljnje prouce,·anje kapacitet in njihovega vpli a na finanene rezultate. Prehod od ekstenzivnee:a na intenzivno gospodarjenje zahteva od leherne gospodarske organizacije. da poisee rezerve ter jih ak-tivira. i pretirano. ce trdim, da izkOTi canje proizvodne opreme predstavJja bistnm.'.> podrocje v reze1Tah gospodarskih organizacij. amree zaradi delovanja fi.ksnih tro5kov. s povecanjem izkoriSeanja proizvodne opreme, raste dohodek hitreje od poveeevanja tro ko .
0 POLITI NIH PRIPRA VAH NA SKUPSCINSKE VOLITVE
Sekretar obcinskega komiteja ZK Franc LEVEC je na za.dnji eji pozval komuniste, naj e anga.Z:irajo v politicnih pripravah na sh.-upscinske volitve in na.j se v neposrednih razgovorih z drugimi delovnimi Jjnd.mi v socialistiCni zvezi potegujejo za to, da bi bili za nove obCinske odbornike in poslance kandidirani ljudje, ki so z dejanji dokazali, da se z:najo boriti za uresnicitev reforme.
Osnovne organizacije ZK ne bodo razpravljale o kandidatih. Mogoee txxlo imeli clani. tudi razliena mnenja o ]judeh, ki utegnejo biti predlagani za nove odbornike. Vendar je ko munistom jasn.:>. da je njihova dolinost bojevati se za to, da bi. sestava novih predstavniskih organov ustrezala bliznji fazi reforrne.
Spornladi bodo volitve eden najvainejsih politicnih dogodkov Pri nas. Politiena aktivnost bo zelo siroka, kjer bo po_ sebnega pomena izbil·anje kandidatov za prihodno mandatno d.-:>bo skup5eine. Dosledna uporaba demokraticnih nacel v kadrovski politiki in bistveno drugaena vloga komunistov v volilnih pripravah vsiljuje sklep, da se morajo komunisti za to delo idejno politicno m:>Cno pripraviti. Doslej je bilo zelo malo diskusij o nalogah v zvezi z voli tva mi na sestankih organizacij, vendar bodo Je-te morale postati pomemben dejavnik idejno politicne usmerjenosti, celotne aktivtll.)sti in neogibna sestavi.na pripravljenosti komunistov za volitve.
Ce si sedaj prizade-vamo. da bi volivci neposrednr.> dolocali kandidatne liste, to se ne pomeni, da so komunisti pri tej akciji ob strani. France Levee je na seji kom.itc.ia poudaril, da scdanja. .spremenjena vloga komunitov nc smc pomeniti, da se bodo zdal odtl'gali IJd dru~bcnlh problcmov, kar bi v scdanj m •konkt·ctnem poli.Yaju pomcnllo tudi od pr>liti('ll ake:U za sku p§l!l nslro volit.v >, RavnQ od komunJstov, kot na.lboU akUvnLh zn_w,vornikov d mokraclj vollln ale tivnOlltf, pl'icakuj mo. da boM kot posanwznlk1. p tu L J(()t organlzac!Ja m.zvH! Mrolcn pobudQ, aa bom(:) Jmt l' zull.at bli~njlh voH v doblll lllwpacl· nc. kt bt,ldo §J:)()§()bn r-w vz Ll odgworn§§t najvlilJlh m·gorwv sanwupravljonja v no41 clt'tl~hl.
nfm /\~J
proizvodne To pravilo ne ,-elja le ,. primerih, ce je pm·eeano proi.z\·.'Xlnjo mogoce realizira · po niijih cenah.. _ iije cene ob nespremenjeni masi osebnih dohodko\· predstavljajl) pridobite\·, kajti kupec dobi produkte po ni.Zjih cenah. prodajalec proda celotno izgoto,·Jjeno proiz\'odnjo.
Vendar se v naSi praksi problemu izkoriSeanja kapacitet ne daje skoraj nikak:rSen pomen. ObSS je bil mnenja, da bi podjetja morala tej zelo vaini. komponenti gospodarskega raz\·oja in poveee\ anja produktivno ti dela posvetiti vee pozornosti. Od tod i.ZVira pobuda za izdelavo analize o izkoriseanju kapacitet v obCinskem merilu. V analizi je. poleg vpra5anja izkoriSeenosti kapacitet. obravnavano tudi izmen-ko delo.
Analitik, kiJ je izdelal analizo, se je Pri svojem delu opiral -lHl
podatke. dobljene od posameznih podjetij. Ker podjetja ne razpolagajo z enotnimi podatki, je normalno, da se je moral poslu.Zevati razlienih ariant merjenja kapacitet. Analiza in samo merjenje je izvrseno z makro \idika. Za tako merjenje analirza predstavlja uspel poskus plikazovan]a problema. Vsebina zadovoljuje, saj je metodolosko razdeljena na del. ki prikazuje vzroke nepopolne izkotiseenosti kapacitet.
Nas kritLk ni bil zadovoljen s tern, njegova kritika na5teva pomanjkljiv.:>sti analize tako, da po mojem mnenju boleha (klitika) od prevelikega ekonomiziranja. Takoj moram poudariti, da omenjeni kritik ni pravilno razumel namen in chlj analize sprejel je analizo kot dokoneno resitev in ne kot opozoril-:> podjetjem. da je izmensko delo in izkoliseanje proiJzvodnih kapacitet velika rezerva, ki j.:> je treba anga.Zirati. Kar samo se mi vsiljuje vprasanje, kaj naj bi delale strokovne
kapacitete sluibe po podjetjih, ce bi ObSS ,. S\·ojih analizah racunal. kalcina izkoriSCenost kapacitet je optimalna za posamezna podjetja? To podroCje, ki si ga zeli na$ kritik., je podroCje mikro-analiz, torej analiz problema s stalisca posameznega podjetja. Strokovne luibe po podjetjih bi morale
kombinirati razne faktorje gospodarskega raz\·oja, da bi dosegle optimalne rezultate. V tern primeru bi se 'prasanje izkoriseanja kapacitet po\'ezalo z vpra5anjem r:ga_ asortimanta proizwxlnje, iz
menskim delom. kadrom in podobno.
Iz vsega se lahko sklepa_ da bi se morala kritika na anali:w izkoriseanja proizvodnih kapacitet v obCin.ii Cerknica nanasati na poslovanje podjetij v Z\'ezi z iz· koriScanjem kapacitet, nikakor pa ne na prej omenjeno analizo. Prej bi ugotovil. da ta krLtika pomaga ObSS ker od strani neposrednih strokovnjakov dobi,·amo potrditev, da je namen na5e analize pravilen. To je samo potrditev, da je ObSS na pravi poti, da je treba vpra5anje izkoliseanja kapacitet prenesti na gosoodarske organizacije, kajti vsako vmesavanje v proces proizvodnje posameznih podjetij bi bilo administrativn-'.> resevanje problema. vracanje na staro pot.
ObSS je problem nakazal in je pripravljen pomagati posame(lnim podjetjem pri resevanju omenjenih problemov, kajtit sindikat je d-:>lzan podpreti vse pobude. stalisea in ukrepe, ki peljejo k napredku, veejemu obsegu proizvodnje, veeji produktivnosti, ekonom.itnosti, veejim dohodkom, pri tern pa ni va.Zno, kdo daje pobudo, temvee je va.Zno, da se le-te uveljavljajo. (To bi bil hkrati tudi odgovor na vpra5anje na5ega ·kritika v zaeetku njegovega razglabljanja, ali je izdelava analize naloga sindikata.)
Branko Misic
Volilne konference kraievnih org·anizacii SZDL so konfane
Po vsej obcini so bile konec prejsnjega leta koneane volilne konference krajevnih organizacij Sooialistiene zveze, ki so v skladu z novim statutom nase organizacije, izvolile tudi nova vodstva.
Pr.i,prave na konference so potek<lile ze od zaeetka novembra, ki pa so bile v glavnem zaprte v octbore krajevnih organi.zacij, kar je bila slabost tega dela, eeprav ne moremo trditi, da razprave v odborih niso bile pozitivne in zelo mnogostranske.
Ce bi hoteli dati splosno oceno, potem lahko reeemo, da so volilne konference krajevnih organizaoij Socialistiene zveze uspele, nekatere med njimi pa bi lahko sluzi.le drugim za v:wr.
Problematika, obravnavana na voUlnih konferencah je bila zelo razliena, vedno pa tista, ki izvira iz neposrednega kraja in katera elane najbolj bode.
Opaziti je, da obeani spremljajo nas druzbeni razvoj, da se zanimajo za vzroke dolocenih pojavov, ceprav ne gre prezreti dejstva, da se ob tern doloeene uveljavljene druzbene norme tolmacijo dokaj samosvoje in enostransko.
Clove!< dobi vbis, da taka, zelo zastarela gledanja in pojmovanja sluzijo posameznikom za ceneno popularnost, ki naj bi mu princsle dolocene bondtete. Iz prakse pa lahko vidimo, da talk nacin deJa ni ~e nikomur prinesel trajne vcljave in da ga je zivljenje samo z Jo hHro demantiralo in obsodilo lcoL d magoga najcenejse sorte, k.i :~:aradi drevesa ni vide! gozda.
N smemo tudi prezreti problemov IJolstva, kuHure, cest, komunalnlh problemov, problemov zapoBiovanja mladine, turizma, goIIL!nsLva, trgovine itd. Zagresili bi v lllt napako, ce bi katerega izm d L h pr blemov oznacilli kot
najbolj aktualnega, ker so med seboj zelo povezani in tvolijo za nase zivljenje neloeljivo celoto.
Novoizvoljena vodstva krajevnih organizaoij bi morala vkljuciti v svoj program dela tudi te probleme, poiskati ustrezne nacine za njihovo resevanje in predvsem ne prepusbiti, da se to silihijsko razvija v nedogled, ker se bomo potem ob letu dni znasLi ob istih problemih, ki pa bodo se bolj nere5Jjivi, kot pa so danes.
Drug problem, ki ga je obravnavala skoraj vsaka krajevna konferenca, je problem akbivnosti clanstva Jn povecanje njihovega stevila, kar naj bi bilo dokaz udelezba na konferencah.
Ne upam si posplositi, vendar za dolocene primere velja, da je najprej problem aktivnosti vodstva krajevne orgaruizacije in sele potem problem ostalega elanstva. Od aktualnosti dela in razpravljanja ter informiranosti je odvisna dejavnost elanstva. z doloeenimi priddki je lahko temu dokaz konferenca krajevne organizadje SZDL v Cerknici, ki se je je udeleZ1ilo okrog 280 ljudli.
Volilne konference smo premalo izkoristHi za evidentiranje moznih kandidatov za odborruike obcinske skupseine. Ciani so premalo jasno razpravljali o kritenjih za izbiro odborr.ika in prehitro preSli na konkretne predloge, zarad~ cesar je moe podvomiti v njihovo primernost. To, delno zamujeno prjliko, bomo morali nujno popraviti na bodocih zborih volivcev, kjer bomo z upostevanjem kriterijev izbrali res ustrezne kandidate za nas najvJ.sji samoupravni organ.
Naloga SZDL pri tern delu bo zelo odgovorna, ter jo je treba nadaljevati z vso resnostjo.
F. H.
Stran 3
Samo da bi sneg drzal ...
V :Zilcab se je 23. januarja zacel enotedenski smucarski tecaj za ucence od petega do osmega razreda cerkniske osemletke. Pod vodstvom svojih uciteljev je 45 otrok za 3000 S dinarjev preiivelo prijeten teden, med katerim so zacetniki obvladali najvaznejse prvine smueanja, drugi pa so samo se obogatili svoje znanje. Zasluga za to, da starsem takorekoc ni bilo trelia poseci v denarnice pa gre cerkn.iSkim podjetjem in druzbeno-politicnim organizacijam, ki so kot darilo za novoletno jelko prispevali denar za izvedbo smucarskega tecaja.. Naj omenimo nekaj najvaznejSih darovalcev: BREST, Obcinski sindikalni svet, Obcinski odbor SZDL, GG Post~jntl. - obrat Cerknica, Obcinska zveza
drustev prijateljev mladine ...
Po smuki so otroci kot volkovi navalili v je4iilnico Bavdekove gostilne v :Zilcah, kjer je bil njihov »stab«. Nic cudnega: gibanje na SVeZem zraku je spodbudilo apetit in se bolj oci, iz ka.terih je kar sijala lakota. Pa nihce ni ostal lacen. Hrana je bila dobra, izdatna in okusna, pa se ostajalo jo je, ker »repeta.Sev« ni bilo veliko. Po kosilu ali po vecerji so visjesolci razgrnili tud casopis, kakor so jih navadili nji-
hovi ocetje . ..
Med tecajem je bilo lepo poskrbljeno tudi za zabavno Zivljenje in dopolnilno vzgojo. Med drugim je profesor Vinko Toni pripravil nekaj predavanj s skiopticnimi slikami s svojih popotovanj po tujini, tako da res ni bilo dolgocasno. Vsakdanja opravila so seveda tudi zahtevala svoje. Predavateljico anglescine Slavijo Rupnik smo na primer srecali
v kuhinji pri tipicno zenskem delu ... Tekst in foto: M. Govekar
Dve Kovinoplastike • IZ
V podjetju Kovinoplastika izplaeujejo nadomestilo za bolnisko odsotnost do treh dni 75 °'0 od osnove. Za odsotnost drugic v koledarskem letu do treh dni 60 °,0 in za od.sotnost tretjic v koledarskem letu do treh dni pa 50 ° 0
od osnove. Nadomestila za od otnost zaradi nezgod pli delu in permanentne bolezni pa izplacujejo 100% od o nove.
V mesecu februarju bo podjetje organiziralo v sklopu Delavske univerze Boris Kidric iz Ljubljane seminar: ••Pogovor z mladimi«. Seminar bodo obiskovali mladinci in bodo poslusali predavanja pod naslovi: mladi proizvajalec, mentalna higiena, odnosi med ljudmi, du evno in telesno zdravje, druzina v na "i druzbi zrelost za zakon, izbira zakonskega para, zazeljen otrok in druga.
- ---------------- --- - --- - -
Stran 4 GLAS NOTRANJSKE St. 2 - 1. februar 1967
Drobite • IZ »Kovinoplastike« Loz
Na predzadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta Kovinoplastike Loz so clani potrdili elaborat za postopen prehod na 42-urni delovr\i tednik. Postopno uvajanje 42- urnega delovnega tednika se je pricelo ze v mesecu novembru lanskega leta in to z vsako prvo soboto v mesecu. Ob koncu leta 1967 bo centralni delavski svet zopet analiziral, ali je zaradi uvedbe prve proste sobote produktivnost padla, ali so se zmanjsali osebni dohodki itd., nakar bodo sklepali o uvedbi druge proste sobote v mesecu.
Fred nedavnim so pricele obratovati 1000 tonske stiskalnice in z njih ze prihaja nov izdelek -sanitetne omarice. Izdelek sanitetna omarica je bil dolgo iskan na na5em tdiScu. V glavnem se uporablja za shranjevanje toaletnega pribora v kopalnicah, domaco lekarno ali pa industrijske obratne lekarne. Sanitetna oma1ica je izdelana iz plasticnih mas - duroplast in jo izdelujejo v vee barvah. Na ta nacin je mozna izbira kupca po okusu. Osvojitev novega izdelka je velika pridobitev za podjetje.
Za leto 1967 je planirana proizvodnja in realizacija v vrednosti
za 3 433 726 000 S din, kar predstavlja povecanje nasproti letu 1966 za 13,07 0 ·0. V primerjavi z realizacijo v letu 1966 pa se predvideva povecanje v vgini 7,27 ° 0. To povecanje gre v glavnem na racun obrata okovje v Lozu in delno obrata plastike.
Ob koncu leta 1966 je sindikalna organizacija podjetja organizirala sprejem za clane kolektiva, ki so med letom 1966 od~li v zasluzeni pokoj. Sprejema se je udelezilo 12 upokojencev, katerim je predsednik sindikalne podruznice Tone Vesel izroilll denarne in knjizne nagrade. Ob prijetnem kramljanju in obujanju spominov so se upokojenci ob skromni zakuski prijetno zabavali.
Fred nedavnim je mladrina Kovinoplastike Loz obiskala mladince iz podjetja TITAN v Karnrlliku. Ogledali so si proizvodne obrate in izmenjali izkusnje. Fred kratkim pa so mladinci iz Kamnika ze vrnili obisk. Ogledali so si obrat okovja v Lozu, orodjarno in plastiko v Podobu ter Muzej ljudske revolucije v Lozu. V popoldanskem casu pa je bilo ~portno srecanje. Po tekmovanju so imeli druzabni vecer v klubskiih prostorih v Starem trgu.
osvojila Grom-Tornic pokal v frajno last
Kegljaski klub »BREST« Cerknica je od 5. do 8. januarja ze tretjic organiziral novoletni kegljailki turnir parov za prehodni pokal LIK »Brest« Cerknica. Turnirja se je udelezilo 55 parov iz 15 slovenskih klubov. Prvo mesto je ze tretjic zapored zasedel domaOi par Grom-Tornic in s tern osvojil • prehodni pokal v trajno last. Poleg prehodnega pokala so bili prvi trije pari tudi nagrajeni z prakticnimi darili, prvo uvrsceni stirje pari pa so dobili tudi diplome.
Rezultati: 1. Grom-Tornic KK ••Brest« 1683 podrtih kegljev (865, 818), 2. Bregar-Fende »Triglav« Kranj 1674 (865, 809), 3. JerebTurk ,.Triglav« Kranj 1670 (842, 828), 4. Kocevar-Lah 'KK ••Brest« Cerknica 1670 (838, 832), 5. KordeZ-Amrozic >>Triglav« Kranj 1663 (838, 825), 6. Birsa-Skerbinek KK
••Slovenija ceste« Ljubljana 1655 (852, 803), 7. Dremelj-Klobucar KK »Slovenija ceste«, Ljubljana 1652 (847, 805), 8. Romih-Zidanek KK >>Pionir« Novo mesto 1649 (826, 823), 9. Kozmus-Cestnik, KK »Zagorje« 1646 (832, 814), 10. StrosBrcon, KK ••Trbovlje« 1641 (825, 816), 11. Strukelj-Homovec, KK >>Brest<< Cerknica 1638 (826, 812), 12. Farkas-Zdesar, KK ••Gradis<< Ljubljana 1637 (826, 811).
Poleg osvojenega prvega mesta je za ljubitelje kegljaskega ~porta zelo razveseljiva novica, da sta Brestov par Kocevar-Lah osvojila cetrto mesto z istim stevdlom podrtih kegljev kot tretje uvrscen·i par, samo s slabsim rezultatom na ciscenje.
Organizacija turnirja je bila zelo dobra, skoda pa je le to, da se turnirja niso udelezili najboljsi klubi iz Stajepke.
Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi Z dodelitvijo zasebruih gozdov
v gospodarjenje gozdnogospodarskim organizacijam se je vloga, naloge in nacin dela pri le-teh znatno spremenil. Vse te spremembe je povzrocilo dejstvo, da je v Sloveniji dve tretjini zasebnih gozdov. Pri posameznih gozdnih gospodarstvih so delezi zasebn ih gozdo\' precej razlicni. Ve1ike so razlike ze v povrsinah, ce pa upostevamo se vrednosti zasebnih gozdov, postanejo ti delezi se bolj pestri.
Gozdno gospodarstvo Postojna gospodari z okoli 57 900 ha gozdov. Od teh je gozdov v zasebni lastnini 26 415 ha ali dobrih 45 %. Prirastek v teh gozdovih je skupno 303 500 m3, od tega v gozdovih zasebnega sektorja 121 700 m 3 ali 40 ° O· Te stevilke kaiejo, da je proizvodna zmogljivost gozdov boljsa v druzbenem sektorju . Izr acunani etat (predlagane secnje) je za vso povrsino 199 300 m3, od tega v zasebnem sektorju 80 000 kubicnih metrov ali dobrih 40 0'0. v teh stevilkah je v gozdovih zasebnega sektorja zajeta tudi lesna gmota, ki jo lastniki gozdov porabijo v svojem gospodinjstvu in gospodarstvu, bodisi kot drva za kurjavo, bodisi kot razni tehnicni les. Dejanske secnje so za okoli
15 % visje in to v obeh sektorjih, so pa se vedno znatno · pod prirastno zmogljivostjo gozdov.
Preteklo leto je bila seenja zaradi neureja nekoliko vi~ja kot obicajno in to v obeh sektorjih. Koristnikom je bilo oddanega iz druzbenega sektorja 94 000 m3 raznih sortimentov iglavcev in 40 500 kubicnih metrov sortimentov listavcev. Iz zasebnega sekt-orja je bilo oddanega 66 600m3 iglavcev in 13 000 m3 listavcev. V•idimo, da je tudi tu delez privatnega sektorja precejsen, saj znasa 37,4 %.
Popolnoma drugacna pa so ta razmerja, ce izracunamo delez denarnih sredstev za posamezni sektor. Ce od~tejemo biJOlosko amortizacijo, ki jo mora gozdno gospodarstvo odvajati prav tako tudi od lesa iz druzbenih gozdov, dobimo, da je delez zasebnega sektorja v dohodkih gozdnega gospodarstva le okoli 10 °'0.
Vso to mnozico ~tevilk, ki ni prijetna za citanje, pove pa ve-1iko, sem navedel zato, da si bralee la hko ustvari rnnenje o stanju. Mnenje obcanov, kot ga poznam, je bistveno drugacno in veckrat sem slisal, celo od vodilnih druzbenih delavcev, da ima gozdno gospodarstvo polovico dohodkov iz zasebnega sektorja. Ta-
Ob koncu leta 1966 je podjetje Kovinoplastika Loz izdal-o sedmo in zadnjo stevilko internega casopisa: ••Glasilo Kovinoplastike Loz«. V casopisu seznanjajo clane kolektiva z obiskom predsednika predsedstva CK ZKS tov. Alberta Jakopica-Kajtimira v podjetju, z nadaljnjim razvojem podjetja, s proizvodnjo in prodajo ter realizacijo, planom za leto 1967, novih izdelkih, gradnjo d.ndustrijske hale, pomembnejsimi sklepi samoupravnih organov ter z vtisi iz raznih strokovnih ekskurZJij in poslovnih potovanj. Poleg tega odgovarjajo clani kolektiva na vprasanja urednistva, clani kolektiva pa vprailujejo in predlagajo. List seznanja clane kolektiva z dopolnitvami statuta in pravilnika o delovnih razmerj ih in drugem. V dveh letih, odkar podjetje izdaja >>Glasilo«, je izlllo skupno 14 stevilk casopisa, katerega clani k olektiva zelo radi citajo.
Slavko B erglez
V lepo opremljeni in dobro zalozeni samopostrezni trgovini Trgovskega podjetja Skocjan v Cerknici smo za trenutek poklepetali z Emo Kovac, ki je tistikrat nadomescala vse ostalo osebje. Povedala nam je, da trenutno obiskuje tretji letnik poklicne sole. >>Treba pa se je nauciti tudi dela pri blagajni in tako sem zdajle tu, ceprav imam sicer druge dolznosti,« je poudarila. Nismo je vee motili, kajti v prodajalni je bilo
se veliko kupcev in tudi pred b1agajno so ljudje ze stali v vrsti
Obcani razpravljajo o
poglobljeno krajevn i h fezava h
Te dni tecejo zbori volivcev v vseh krajih nase 01bcine. Obcani obravnavajo aktualna vprasanja, kh so nastala v tern casu na n j ihovem podrocj u. V Cerknici ~·') razprave o rekonstrukciji vodovoda, ki je zelo d.:>trajan in ugotavljajo kal(sne moznosti bi bile s krajevniun samoprispevkom. Govore tudi o stalni ojezeritv i
Cerkniskega jez~ra in u urbanisticni urediltvi Cerknice.
Na Rakeku so vascani zelo nezadovoljni zaradi predloga zelezniskega transporrtnega podjetja, -ki pravi, da bodo t.kinilli nekatere zelezniske prelaze na gozdnih poteh. Kot v Cerknici, je tudi na Rakeku zelo perece vprasanj e vodovod a, problem preskr-
Upokojenci Kovinoplastike, ki so v letu 1966 odsli v PCilkoj. Med njimi je predsednik sindikalne podr uznice Tone Vesel in predsednik upravnega odbora Franc Poje
ko mnenje izvira iz povrsnega poznavanja stanja, ko se operira le s kubiki d.n povrsinami, ne uposteva pa se, da dobi lastnik gozda za svoj les preko 70 % od prodajne cene, oko1i 17 % pa wasa bioloska amootizacija. Razlika je tako mada, ki jo .ima gozdno gospodarstvo in znasa okoli 20 N din po m 3.
ViSina ••marze« izgleda zelo visoka in v resnici ni majhna, posebno se, ce ne vemo, zakaj pravzaprav gre. Bivsi gozdni sklad se je lahko rabil tudi za placilo terenskega tehnicnega osebja in za vzdrzevanje cest, poleg vseh drugih namenov. Danasnje bioloske amortizacije pa ni dopustn-o uporabljati v te namene. Zato gredo stroski terenske sluzbe in vzdl'Zevanja cest in poti iz reZ:ije ali tak.:> i.Jmenovane marze.
Visina sredstev, ki se ustvarij o v zasebnih gozdovih, je znatna. Ce upostevamo, da se v teh gozdovih potrosi tudi vsa biol-oska amortizacija, ki se tam nabere, se sredstva, s katerimi razpolaga gozdno gospodarstvo in izviraJo iz zasebnih gozdov se znatno zvecajo in dosegajo milijonske vsote. Cilj nas vseh je, ob upostevanju stanja in potreb, ta sredstva najbolj smotrno porabiti. Pri tern zadevamo ob tezave, ker so potrebe vedno vecje, kot je na razpolago sredstev. Da je zadeva se tezja, se tudi ocena, kaj je najbolj
potrebno, vcasih zelo raz1ikuj e. Vsak vidi samo svoje podrocje, ce gremo v skrajnost vsak le svojo parcelo •in ,pot do nje.
Ugotovili smo, da Gozdno gospodarstvo razpolaga s precejsnjimi vsotami, ki se naberejo iz gozdov zasebnega sektorja. Ta sredstva ustvarjajo kmecki proizvajalci, zato imajo tudi pra\Toi.co odlocati o njihovi uporabi. Izhajajoc iz predpostavke, da lastniki gozdov zelo dobro poznajo potrebe v svojih gozdovih, da lahko pametno razsodijo, kje so te potrebe najvecje, je edi.no pametno, da sodelujejo pri razporejanju sredstev, ki so namenjena za razne bioloske (pogozdovanje, nega varstvo gozdov) in tehtnicne (novogradnja in popravilo vlak in cest, nakup opreme itd.) linvesticije.
Da bi bilo zasebnim 1astnikom g:ozdov omogoceno sodelovati pri gospodarjenju z gozdovi, jim je zagotovljena udelezba v vseh samoupravnih organih. Gozdno gospodarstvo Postojna je slo pni tern se dalje. Predsta'Wliki kmetov v organih opravljanja imajo tam enake pravice, kot clani kolektiva tudi pri odlocanju o vprasanjih, ki zadevajo le druzben e gozdove al i le kole.kbiv.
Z dolocil~ statuta Gozdnega gospodarstva Postojna so predvideni naslednji organi upravljan]a. kjer sode1ujejo kmetje - lastniki gozdov:
be kruha pa bo v maju resen, kr.J bo dograjena nova pekarna.
Vascani Nove vasi in Ravnidm so govorili o odkupu lesa. o slabo pluzeni cesti v Ravnik in zaskrbljujoce opozarjalil na slabo stresno konstrukcijo osnovne s-')le v Novi vasi. Mnenja so. da bi bilo potrebno napraviti novo streh.'J na osemletki, sredstva pa zbrati s samoprilspevkom.
Na Studencu je najboli perece vpr asanje elektrike, saj je tu talm nizka napetost. da ob konicah ne moreio niti radio poslusati.
Na podrocju Blaske planote :::o opozarjali na slabo dostavo kruha, katereg-a dobivajo i:z Loske doline, za kar bi m:>rala odgovorna organ iza cja resneje poskrbeti.
Tudi v Begunjah so obravnavali komunalna vprasanja, predvsem p a slabo preslu·bo z elektriko, saj obstojeca trafo-postaja nikakor ne zmore take .')bremen iJtve, kot .ie seda.i. Mnenja so. da bi m orali zgraditi poleg J elkine trafo-postaje se eno za n aselje. Pricalmvati pa .ie bolj so preskrbo z elektriko, ko bo v letosnjem letu dograjen nov dal.inovod iz L :>gatca na nase pod-rocje.
D.M.
1. svet lastnikov gozdov, 2. obratmi delavskJ. svet, 3. cen tralni dela:vsk!i. svet. Svet lastnikov gozdov tvorijo
izvoljeni predstavnli ki l astnikov gozdov na posameznem gozdnem obratu. Volijo jiih vs.i lastniki gozdov na svojih zborih, ki se sklicujejo za zaokrozene predele. Svet lastnikov gozdov razpravlja i·n odloca o vseh zadevah, ki se ticejo gosopodarjenja v zasebnih gozdovih. Velikost sveta je v sorazmerju s povrsino zasebn:ih gozdov na posameznem obratu . Tako doloca statut, da steje svet lastnikov gozdov pri gozdnem o:>bratu Sneznik 9 cl·anov, pri obratu Cerkni.ca pa 11 clanov. Svet lastnikov gozdov iz svoje srede izvoli predsednika sveta in clane v o braotni delavski svet, kf obstoja pri vseh gozdnih obratih. Prav tako svet lastnikov gozdov voli iz svoje srede clana za centralni delavski svet podjetja. Sem volijo vsi sveti lastnikov gozdov po enega clana, razen pri gozdnem obra1;u Cerknica, ki vol·i dva predstavnika kmetov v centralni delavski svet. T a izjema je utemeljena s tern , ker je povrsi.Jna zasebnih gozdov na gozdnem obratu Cerk.nica znatno vecja kot pri. drugih obratih .
Vsi predstavn~kii lastn ikov gozdov so bili izvoljeni na zborih Eebruarja in m arca lansko leto. Sveti lastnlikov gozdov in njihov·i predstavnd.ki delujejo pri vseh ob-
St. 2 ·
Refc za Jete nega : sprem• memb konih
1. te nem z
2. te zavarc
3. te skem
4. te in fin nj a,
6. zc 7. zc
tere s• za vse vanj a zavarc kot d z'dravE kratkc
B. z: v skl~ za tel
Na memb
ad 7 za soc. Sa 19 I
dohod 20,5% za zd1 zala p 5 % z: ljansk b1izno manj pokojr ski do 1967 1 ska sl janua1 procer skemu skemt
ad ·6 datka do hod goveg: ni dol razme nj e o· bliski l v;isina obraCI stva (• co do ki je ko im• bodo 1
ga do< P oseb hodke zus z: javno
ratih: no. K • njiho, lansk• gozdn preds1 Snezn ko so katen
Tuo rata C zbori so bil Novi Zilcat njih macil' za ob: l.iald c Nate preds· organ Zal S(
sanja dov I preve najve ne be iz tall razla! niso 1 kaza~: nom, Ravn• neg a jLh p:
Od leto <
istih :
1967
·skeEmo n je, uciti rug-e bilo
ti
h ., lro
nillm labo krb;resle v bilo ~eho >rati
rece ta
icah i. ~ S/)
kru)Skc jgoskr-
Inared lektaj a ·m e-
so. J elna
>l.iso · lelal.i)Od-
If.
>rijo .kov :1em goz;kli-3vet
in cejo zdoner' na loca .kov neznica gozsed-de
rseh svet srevski veti an. a, erk-1ika :vet. ;em, ;dov natrtih. goz::Jrih leto. 10V·i ob-
St. 2 - 1. februar 1967 GLAS NOTRANJSKE ----------------------------~~~~~~-------
Stran 5
Novi predpisi v zavarovanju
NOVI UKREPI V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
so c ia lnem Reformna prizadevanja so nam
za leto 1967 v dejavnostih socialnega zavarovanja prinesla vrsto sprememb (in to pomembnih sprememb!) v naslednjih. osnovnih zakonih socia1nega zavarovanja:
1. terneljni zakon o zdravstvenem zavar-ovanju,
2. temeljni zakon o invalidskem zavarovanju,
3. temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju,
4. temeljni zakon o organizacij·i in financilranju sr.>ciaL zavarovanja,
6. zakona o otroskem dodatku, 7. zakon o najvisji mer~, do ka
tere se sme predpisati prispevek za vse panoge soaialnega zavarovanja (tj. invalidsko-pokojninsko zavarovanje ter otroski dodatek kot dolgorocna zavru'Ovanja in zdravstveno zavru·.ovanje kot kratkorocno zavarovanje),
8. zakon o kritju primanjkljaja v sklad.ih socialnega zavarovanja za tekoce in preteklo leto. ·
Na kratl<io nakazujem spremembe:
ad 7: Najvisja meja pr.ispevkov za soc. zavru·ovanje za L 1967 znasa 19 %. obracunano na kosmati dohodek delavcev (za 1966 20,5 % >- Pri tern je skupsCina SRS za zdravstveno zavarovanje zniza·la pri·spevek od Janskih 7 % na 5 % za L 1967 (kaT nzas;:t za ljubljansko Jwmunalno skupnost pribUzno 4,5 mtlijarde stru·ih din manj kakor L 1966). Invalidsk'Jpokojninsko zavarovanje ter otroski dodatek imata s>kupaj za leto 1967 14 % (1966 13,5 % >. RepubQiska skupnost bo verjetno konec januarja 1967 dolocila, koliksen procent gre invalidsko-pokojninskemu zavarovanju in koliko otroskemu dodatku.
ad ·6.: Za priznanje otroskega dodatka bo odslej vazna v•i.Sina vseh dohodJmv, uzivalca in Clanov nj egovega gospodtnjstva (doslej osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja ni bil osnova za priznan je otroskega dodatka). Z republiskim predpisom bo do110cena \TIJ.sma gospodinjsldh dohodkov, obracunana na clana gospodinjstva (cenzus), ki izkljucuje pravico do otroskega dodatka, oziroma, ki je odlocilna za uvrstitev v taka imenovane cenzusne sku pine, ki bodo dolocale tudti visino otroskega dodatJka za posamezne skupine. Posebej je dolocen cenzus za dohodke iz delovnega razmerja, cenzus za dohodke iz kmetijske dejavnosti in cenzus za druge do-
ratih ze skoraj leto dni zelo uspesno. Kot primer koliko se uposteva njihov glas, bi navedel, da je bil lanskoletni plan invest icij za celo gozdno gospodarstvo na zahtevo predstavnikov in g.ozdnega obrata Snezn.ik zadrzan in odobren sele. ko so v okviru obrata razcistili, katera cesta je najnujnejsa.
Tudi na obmocju gozdnega obra ta Cerknica so bi.H iansko zimo zbori lastnikov gozdov. Sklicani so bili v Cerknici , v Grahovem, Novi vasi, Begunjah, Ravniku, 2ilcah, Otavah in na Uncu. Na njih smo lastnikom gozdov tolmacili novi zakon, dogovarjali se za oblike sodelovanja in razpravljal.!i. o raznih perecih vprasanjih. Na teh zborih naj bi izvolili tudi predstavni.ke las1mikov gozdov v organe upravljanja pri podjetju . 2al. so bila takrat se mnoga vprasan ja nerazci.Scena, lastniki gozdov pa so gledal~ na zakon vse prevec crno. Kar vsi so diskutirali najvec o tern, da i•im gozdov nihce ne bo vzel in o posledicah, ki bi iz takega dejanja izha.jala. Kljub ra21lagi, da to noi ci,lj zakona, se niso pustili prepricati. Da bi dokazali svoje nestrinjanje z zalwnom, niso, razen v Novi vasi in Ravniku, nikjer na obmocju gozdnega obrata Cerknica izvolioli svojLh predstavnikov.
Od taJn·at do danes je preteklo leto dni. Gozdovi so se vedrno v istih rokah . V tern casu so se raz-
hodke (dopolnilne) posameznega gospodinjstva.
ad 8.: Primanjkljaji za l. 1966 se krijejo:
a) v invalidsko-pokojninskem zavarovanju iz sredstev varnostne in valorizacijske rezerve tega skla sklada,
b) za sk1ad otroskega dodatka se primanjkljaji krijejo iz istih virov kakor za invalidsko-pokojninsko zavarovanje,
c) v skladu zdravstvenega zavarovanja (za ljubljansko komunalno skupnost za L 1966 okoli 650 milijonov starih din) iz dela sredstev, ki jih zdravstveni zavodi po zaklj ucnem racunu za L 1966 odvajajo ' na svoje sklade in iz sredstev, pridobljenih iz izrednega prispevka zavarovancev, ki se razpise v L 1967. NaCin kritja primanjkljaj a doloci republika s svojim zakonom.
ad 5.: Sprememba se nanasa na dolz.i.no porodniskega dopusta in sicer: »za nosecnost in porod ima delavka pravico do nepretrganega porodniskega dopusta najmanj 105 dni« (doslej 133 dni). Odobritev daljsega dopusta prehaja v pravico delovne organizacije, tki v takem primeru doloci tudi nadomestilo osebnega dohodka.
ad 3.: Da se zavre nenormalno narascanje stevi!la vseh vrst upokojencev, kar se je pokazalo predvsem za cas od reforme naprej , se:
1. odpravlja takoirnenovano prehodno obdobje (kii je bilo doloceno do L 1970). in v katerem se je lahko uvel·javljalo pravico do pokojnine predcasno in ugodnejse; to obdobje se zakljucuje z 31. 12. 1966.
2. Uveljavi tev pokojninske dobe s pricamL se za tako imenovane r:osebne dobe zakljucuje 31. 12. 1966, za ostale dobe pa 31. 12. 1967. Postopek za dokazovanjc preide v pravico zavodom za socialno zavru·ovanje (dosle.i posebne obcinske in republiSka komisija za u~-:>tavljanje pokojninske do be).
Na splosno se pogoji za predcasno upokojitev zaostruj ejo !
ad 2.: Spremembe v invalidskem zavarovanju:
1. delovna organizacija sama nosi stroske za zdravn~ski pregled pred nastopom dela,
2. delovna organizacija mora zadrzati na delu svojega delovnega inval.!i.da; dolociti mora delovna mesta, ki so namenjena delovnim in validom aH pa v sodelova-
cistLle tudi mnoge stvar·i. Ves ta cas sta las tnike gozdov na gozdnem obratu Cerknica predstavljala tovar.isa, izvoljena v Novi vasi in Ravniku v vseh organih upravljanja. Sodelovala sta na sejah obratnega in Centralnega delavskega sveta in s pametJnimi predlogi in mnenji boljsail.a njuno delo.
V razgovorih . s posameznim i lastniki gozdov ·in pri vsakdanjem delu v njihovih gozdovti.h se poraja kup otezav. Mnogi ljudje p rihajajo sami, v svojem imenu ali v imenu .skupine lastn.ikov gozdov na obrat, da bi tako uredili dol.ocene tezave. Vedno bolj se pogresa obstoj sveta kmetov, ki bi tc zadeve reseval. Tudi sarni lastniki gozdov ga pogresajo. Marsikdo je ze rekel, da bi bilo le dobro, ko bi ga izvolili.
Spomladi potece mandat vsem vrstam predstavnikov v razlicnih organih. Gozdni obrat bo na5el pr.imeren nacin, da bo na zborih omogocil izvolitev predstavnikov lastnikov gozdov. Lastniki gozdov pa naj razmis.Jijo, ali je res pam etno, da se odrekajo pravici upravljanja, k.i. j im je z vsemi predpis-i zajamcena. Ne bi bilo slabo, ce bi se med seboj pogovorili Ln na zborih predlagali za svoje predstavnike !judi, k.i. so voljni prevzeti to nalogo ~n k.i. bi to cast tudi opravicili.
Inz. Edvard Rebula
nju z drugimi organizacijami omogociti delovnim invalidom ponovno zaposlitev. Ce mora invalid cakati na zaposlitev v drugi delovni organizaciji, ker njegova nima ustreznega delovnega mesta, 'placa njegova organ.izacija njemu nadomestilo osebnega dohodka.
ad 4.: Pri zbiranju sredstev za zdravstveno zavarovanje se doloca nova kategorija zavarovancev, ki je odslej dolzna placevati dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje in s-icer: »zavarovanci - Ol.ani gospodinjstev, ki se uk.varjajo s kmetijsko dejavnostjo (tj. clani kmecke druzine, kjer je npr. gospodar v rednem delovnem razmerju in so bili doslej zavarovani po njem), razen ce so oprosceni placevanja prti.spevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (tj. davka).
Vsa dop:>lnilna delovna razmerja, oz. dopolnilno delo Pri istem delodajalcu placujejo dodatni prispevek za zd.l·avstveno zavarovanje tako, kakor za prispevek iz osnovnega delovnega razmerja. Podat:ke o tak!i.h osebnih dohodk.i.h morajo zavarovanci prijavljati sami komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, Stopnje tega dodatnega prispevka so dolocene z zakonom.
b) uvaja se izredni pr.ispevek zavarovancev, ki se 1ahko uvede tudi med letom v tistih organizacijah, kjer je poraba sredstev za zdravstveno zavru·ovanje za dolocen procent nad planom porabe za tisto leto. Uvede se lanko s 1. julijem in traja do konca koledarskega leta.
- Kaj, tri tisoc din za pregled?! Potem pa vi meni placajte petnajst tisoc dinarjev za stripteas (Po »Jeiu«)
c) Izredno va:lna novost: delovne organizacij e placujejo nadomestila osebnega dohodka za cas delovne nezmoznosti za prvih trideset (30) koledarskih dni zadrzanos tJi od dela zru·adi zacasne delovne nezmoznosti (doslej samo
za katere se uvaja participacija, ta skupscina tudi doloca visino participacije. Se pred tern pa skupsoina republiske skupnosti doloci:
1. tiste vrste zdravstvenih storitev, za katere se ne sme predpisati participaaija, in
2. biste vrste zdravstvenih storitev, za katere se mora predpisati participacilja (·ki pa jo doloei komunalna skupnost, ne republiska). Republiska skupscina sama pa mora dolociti visino prispevka
(Nadaljevanje na 6. str.) ·i dni). Pod pojmom delovne ne
zmoznosti je misljen bolniski stalez. Nadomestilo osel;mega dohodka za cas bolniSkega staleza dolo6i delovna organizacija, ne more pa biotJi nizje od 50 % osnove osebnega dohodka.
Bolniki diabetiki so d) Uvaja se prispevek zavru·o
vanca pri neposrednem koriscenju zdravstvenega varstva. S tujim imenom imenujemo to participacija. Po domace povedano: zavarovanec naj bi za zdravn.iski pregled, laboratorijske preiskave, prevoze z resilnim avtomobilom, zdravnikove obiske na domu itd. neposredno iz svojega zepa placal del cene za te zdravstvene usluge. Pri tern ze prehajamo na tocko 1: spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju.
potrebni pornoci
Skups01na komunalne skupnosti socialnega zavru·ovanja lahko doloca vrste zdravstvenih usJug,
Zdravniski prvJ pomoci
Zadnja leta je tudi v Cerkn'ici in njeni okolici vedno vee diabetikov, to je bolnikov za sladkorno boleznijo.
t;e na p:>likliniki v Ljubljan'i, kjer opravljajo glavne preglede in kontrole, se sprasujejo kaj je vendar v Cerknici in njeni okolici, da je toliko bolnik'JV s sladkorno boleznijo. 2e samo stevilo nad 30 takiJh bolnikov zgovorno prica., da je to zaslu·bljujoc pojav, ki je potreben vecje pozornosti ter zdravniske preiskave in ugotovitve.
nasveti pri ob nesrecah
p, nmrtnih in drugih poskodb je vedno vee, vedno pa je manj ljudi, ki bi znali pravilno oskrbeti poskodovanca pri prvi pomo~i. V naslednjem navajam 4 osnovna dejanja pri prvi pomoci:
1. U m e t no d i h an j e. Ce je poskodovanec nezavesten in trh··· tega lezi se v neprimernem polozaju, se Lahko zadusi! Obmimo ga na bok in polozimo v skrcen polozaj! V primeru poskodb h1·btenice ga pustimo pri miru ter samo poaledamo v t!stno vo~lino, ce ni morda zaradi nezavesti jezik padel v grLo in grozi zaciusiti poskodovanca. V tem primeru primemo jezik in ga i zvlccemo cimbolj ven!
2. U s t a viti krvavitev. Zunanje krvavitve so vidne in jih lahko tiStavimo z mocno povitim (kompresijskim) povojem. Znak notranje kn;avitve je mocna bledica in slabo tipljiv utrip zile. V tem primeru je potreben hiter prevoz v bolnico.
3. Poskodovanca s p r a vim o na varna. Za vsako ceno premikati ponesrecenca, recimo na rob ceste, ni vedno primerno, zat'> raje poskrbimo, da ga zavarujemo pred drugimi vozili!
4. Po k l i c i m o p om o c p r av i l no ! Ko klicemo zdravstveno sluzbo ali postajo LM bodimo kratki in jasni. Povejmo, kdo klice, odkod kliCe, kaj se je zgodilo, kaksni in koliko poneS1'ei:encev je. Ce nimamo udobnega vozila, ponesrecenca ne prev azajmo wmi! Vazna je pravilna in ufnestna prva pomoc (vsak avto na ce.sti bi moral imeti s seboj komplet prve pomoci!), kasneje je blisko'L'it prevoz le redko potreben - primernejsi je udob-nej§i prevoz z ustreznim vozilom! Dr. K. B.
Ta bolezen je prava mora za druzinsko skupnost. k.iet· se pojavi saj je vsak bolnik podvrien strogi boln'iSki dLeti, ki mu sluzi kot zdravilo, je pa, ce tako vzamemo, se enkrat dra:lja kot obicajna hrana, zlasti . v zimskih mesecih, ko presega tudi nad 40.000 S din mesecno. Seveda tu nastane vprasanje, kje dob'iti financna sredstva za kritje stroskov teh diabeticnih bolnikov, zlasti pr• tistih druzinah, ki prejemaj.o rnialimalne mesecne dohodke. Posledica tega je, da taki bolniki odstopajo od predpisane diabeticne hrane ter po vee mesecih zopet tezko zbolijo tako, da jih morajo lokalni zdravn~ki zopet posiljati na boln'iSko zdravljenje, kjer ostanejt) tudi nad 30 dni, seveda na racun sklada za zdravstveno zavru·ovanje, ki nosi Yeeidel stroskov za to.
Prav bi bilo, da bi komunalni zavod za wcialno zavarovanje nasel kaksno obliko, da bi tern bolni.lk:om omogocil redno uzivanje diabeticne hrane, zlasti tistim, z minimalnimi mesecnimi ck>hodki, da si ne biJ poslabsali bolezni.
Andrej Kovacic
ZAHVALA vsem, ki ste na.Sega drageg;l
moza, ata in starega ata
TONETA URSICA
v tako velikem stevilu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom, sorodnikom in znancem za izrazeno pomoc in sozalje, darovalcem vencev in vsem, ki so
z nami socustvovali !talujoca druzina URSIC in ostalo sorodstvo
/4":>'Z'-'<' -- -· • -
.. , ·-·- -- - -
- - -----
pzr~flett ~~-ega ~ ~ PlreSelnma imamo ~ ~tt:ii ~ lk:Wtrmm ~ prii bltrelrem 10000 s;odelliD>'«!!lllii 2ll!llali!Jii D~ ummettl!illii, JPOi. 11nn«l!i CbmD l!i.]m~Jbl1n sami OOdD aJ5:ttii\ll!ll(l) l!llvali. Pirlos]al,"Q tmame
tr::ll~ JimriiJP!=Tiiti '" GraH:no\'"em m '" J£~ll!ti • 0 &liel."ml Zelma -
... ~ - \" Sttmrem tlJrgu llrull-
-v
s a
G
· ·eCe~r. oa kaaerem boss ·o-]:Umn pesm•mn e o a!a domaem-
:&a Zrudars.ic!e\"a Prireg-namera~ · ncliattere
zmme opeme ·;;re in po sej abso ·enre ngrnlske
aJkademi · iz L · b ·aae.. Spi!JlrUna ttomnsija za man:c ali
apru pripmd ·a poselben nasmp ZJIUamlliJ:n Ol."eJJJ.Skili m · ugosBovan-
po · - ,.. - domafi.Jmov (b:ratta Pa -·ea., Grom, S1teciaj. ~- Semkor.a. Kandare in dlrug;D). Za pas;ebl!IO ~ llll2i on posllirlJell na5 zrumi CelraD" m 5e neka eri. Za po:Z:D.rire • • pm1tmle deja Clllos1ii bo JraZeD rega JmaSitJopa S]!J!Jnna komnsija skuSa1a o~ • ve!es!;dom na ntici m sod!eD.or.D.Ba pn dena'" · ~ Ugrnb 1. majja
v progi!amlll limcmw Se slikar-~\"0 domaCili umetnikov
Lo.:Bzetta Pe!rka. l&'D"ilima Botta m 1illlleJIDe USJEDillrol."e, Iii · o ruunemvamo priJredi · v sodeD.Ol."anju z
OUJO sooo \" Cerlmici. Z G!aslbemio - no Da Rakel!.."U :Zelimo tesmlo :rodelo\'"a ii m sl.."lliJlllO z nio orgaIIlliziilratt:n posebno g!asbemo produkcijjo '" maju mesecu.. Usmi Casoplis. ·efeD:' Vibinili krnikomeirnZlllili filmo\'". ·eeer 1epo11e nas.e _ -otm:an.Bske \'" dliapozi "till domaah fotto-amallelrje..- so 5e itUdi prirediitre, Iii jili iima ,. progrnmu StudenUskD. - ub "" pribodl!ljili mesecih. In za krol!llO "t'seg3 si IDJOCnO
Zelimo v sod!e!ovanju s S!ovensllilln ll!ai!':'Odmm .. edal.iSCem priprntitt:ii na proe;;tem dramo >-Primol!'Ske :zdrabe-. Ce homo zagrn-
• • m m zan U<< tri o • ·e. ki hodijo -. 5olo. aj
arejSa. hCi. · je ·onCala osemleltko. pa uibe ne dobi ... -
-mG
• a ... bill :s· in pridob· i za pomoe ,-se.
· w pomoe lahko prispe\·ajo, porem nam bo uspe! wdi tak - ·e. - podrig-!
"'-otranj=i Studentski klub ieli, da bi obeani sam· dajali odboru
uba predloge za organizacijo takib prireditev, za katere mislijo, da bi b' · primenli za nas. Prav uako bi Ze!eli, da bi druZbeno-polii -ene organizacije pomagale pri am popolnejsi izhiri programa. ki naj bi s skupnimi napori prinesel \'" ~~otranjsko vee Zil"ljenja, kot pa ga je bilo doslej! S11oje prispeoke poiilja;te na naslov: Lojze Tomec, Stilri t rg 4. Studentje se bodo potrudili. da v okviru svojih moZnosti in sposobnos · napravijo kar naj ·ee.
dT. K. B.
Stanovanja so odkupUi
Na zadnji seji S\"eta obanskega stanol."anjskega gospodarsh-a pri SGP »Gradi.See-< so se clani odlocili za odkup Stirih stanovanj v stano\"aaljskem bloku s trgovskimi lokall - S arem trgu_ Pri Kredimi banki ·n hranilniei v Ljubliani so najeli 20-letno posojilo 22 milijonov starib din. KaZe, da jje stanovanjskn gospodarstvo v notih razmerah na pravi poti, katero mu je zacrtala gospodarska refonna.
St. 2 - L februar 196; -
.Joiela Zakra.jSka, cesfarja pri Cestnem podjetja Ljubljana smo z.motili. ko je poglabljal jarek ob cesH v . -ovi \"asi na Velikih Blokah. Povedal je, da skrbi za 15 kilometrov ceste med Podstrmcem in Cajnarji_ Veasih pa je treba se kje drugje poprijeti. Njegova najvooja ielja. je, da bi \'"erular enkrat poSteno poprav ili cesto, ki zanjo skrbi. da ne bi vedno samo on bil tisti, ki ga n a jvoobat zmerjajo vozniki motornib \"Ozil, ceprav tega. Di prav
nH: kriv
Na8 reporter se je Pri Maieasltib Cajnarjih st. I oglasil ravno takrat, koso na \"OZ naloZili rejeno svinjo, nameojeno k mesarju. G1l podinja nam je po¥ed.ala, da svinje se ne bi prodali, vendar je prejJinji dan domaii sin odnesel surovo koz-o tiste dni odrtega prasiea k mesarju in obenem obljubil. da mu bodo prodali - e srinjo. G1lspodinja in nekaj so edo\", ki so svinji »poma.gali.c iz hleva na \"OZ pa so pripomnili, da. ne razumejo, zakaj bo mesar plaeal samo po ,oo dinarjev za kilo~ Zive teze. ko pa je v mesnici skoraj -e enkrat dra.Zje. >+Polovica se menda. ne ukolje ... so poudarili In -e prav - imajo! ' sekakor bi bi1o zanimil"O, ee bi nekdo, ki te stvari podrobneje pozna odgo\"oril
na to vpraSanje
• Zlrovni pti ,.- o il ·loo. Pr v I u - flmtk 8ori .
st. 2 --Z A Z
• + jam + zan. • SkTI
+ rah
Kar znacilr
Oser minila ska sk· nanjer se bol umaza ni bile toliko turistii Sarno tudi i l na dr1 zadolz, jela ta vijo, < pravn< nanj zmera: jo, da ni, lei vlacni, sama po Go: stva n cij za fllih ul ristov, dlj e, l valL ( sticno lagi o
S pc zasebr prejsn cili. s noge, odlok, >>nov..c..c obstoj lotno oprost cetrtir lepo i
Ni 1 niman poli1Jil venih zaseb1 mode ne zrr beni 1 sebnil stinsk doslej ga de to, ali skupn na pr. ljenje
Pril mer 1= obrat bi ga tisti toClln nekaj hitro placu: vek, ! dala i preve
Po· ko, d: jene 1
bilo smo : je sp spet 1
turist na pr budni skups zavze
prj s:mo t ob Bloa. 15 nn~ je jet.i. a. bi IVili ~ bi naj•ior-1rav
;rat, inja dan !lin eka.j llliJi, tilovica r bi roril
njnlru" h
~s~t._z ____ 1_·_fe_b_r_u_~_-_1_9_67 ________________________________________ ~G~L~AS~~N~OT_R_A ___ JS_K __ E ______________________ ·------------------------------~S=tr~a~n~7
ZA ZACETEK MEDNARODNEGA TURISTICNEGA LET A NA!:;A SERIJA CLANKOV: cosi
0 otroku, ki ga imajo vsi radi, nihCe pa zanj ni odgovoren (I) a portorose
+ Zares cudno je s turizmo m v nasi obcini. Vsi se z njim ukvar-• jamo, vsi ga imamo radi kot lastnega otroka, samo odgovoren • zanj nihce noce biti, kaj sele, da bi zanj placeval alimente; dal • skratka denar, da bi to dete uendarle enkrat shodilo in prebolelo
• rahitis ...
Kar poglejmo nekaj najbolj znacilnih primerov :
poli tiko ter na osnovi tega odmeriJa tudi davsOine.
Postavljen naj bi bil na primer pogoj, da morajo vsa gostisca do dolocenega roka poskrbeti za spodobno opremo, urejen tlak, sanitarije itd., itd. Ce <tega v roku ne bi storili, bi jih uvrstil v ustrezno nizjo kategoDijo, s Oi.mer bi od njih ze vnaprej odvrnili zahtevnejse goste.
Ce bi bilo tako, bi biLi lastniki teh gostisc sami zainteresirani, da goste pruvabljajo ne le s kvaliteto storitev, tern vee tudi z ustrezno urejenlim okoljem in notranjostjo lokalov. Gostu namrec ni vseeno, ali bo postrezen za lepo pogrnjeno mizo ali pa v nepometeni t'Jcilnioi, vse to pa za isto ceno v kateri pa bo vracunan morda tudi pretep domacih fantov.
Na·mesto . •
Ta predlog smo tudi \' naSi obcini pohvalili, ukrepal pa doslej le ni nihce . ..
Vemo, da bodo te uvodne pnpombe ob zacetku nasih clankov »0 otroku, ki ga imajo vsi radi, nihce pa zanj ni odgovoren,« vzbudile vrsto pripomb in ocitkov, da smo tendenciozni ter enostranski. V opravicilo za tokl·at naj velja samo to, da je tudi tak naCin obravnavanja problemov lahko koristen, kajti ljudje smo pac taksni, da marsikdaj iz samozadovoljstva ali lenobnosti ne reagiramo vse dotlej , dokler nas nekaj ali nekdo posteno ne zbode ...
Res je sicer, da je uresnicitev marsikaterega nacrta odvisna predvsem od sredstev, kakor na primer asfaltiranje cest in izdajanje propagandnih tur:isticnih publikacij. To dvoje: za zdaj asfaltirana cesta od Planine do Martinjaka in odcepa med Starim trgom ill1 Lozem z ene strani ter razglednice, prospekti in druge publikacije TUl,jsticne zveze
0
Osemnajstega februarja bodo minila ze tri leta, odkar je obOinska skupscina sprejela odlok o zunanjem videzu naseliij. Zdaj so se bolj neurejena in celo bolj umazana kot s:> bila ta.krat, ko se ni bilo tega odloka, ki se je zan.i toliko casa zavzemala obC.inska turisticna zveza. In zakaj je tako? Sarno zato, ker bi odlok m01·ali tudi izvajati, pa ga ne. Turisticna drustva menijo, da je za to zadolzena obcina, k;i je pac sprejela tak odlok. Na obcini pa pravijo, da odlok predstavlja samo pravno veljaven dokument, ki se nanj turisticna drustva lahko zmeraj skhlcujejo, kadar zahtevajo, da bi bili nasi kraji bolj snaZni, lepse urejeni in se bolj plivlacni, kakor pa jih je ustvaniola sama narava. Drugod, na primer po G.orenjskem, so tunisticna drustva menda glavni pobudniki akcij za olepsavo naselij in podobnih ukrepov, ki premotijo oci turistov, da se pi1i njih zaddujejo dlje, kot pa so prvotno nameravali. Ce pa se kdo upre, ga turisticno drustvo spametuje na podlagi obC.inskega odloka ...
Rakeku korozije
turizmu 1n s politiko do obrti, zlasti se do
zasebne, smo te dejavnosbi v prejsnj-ih letih skoraj docela unicili. Se zdaj se ni postavila na noge, ceprav je obcina sprejela odlok, po katerem na pr~mer vsak »nov« gostilnicar sele tretje leto obstoja svoje gostitlne placa celotno dohodnino, prvo leto pa m u oprostijo polov;ico in di1ugo leto cetrtino tega 1prispevka. Tako je lepo in prav. -
Ni pa prav, da v obcini se zdaj nimamo izoblikovame. kompleksne poli1Jike glede razvoja vseh storitvenih dejavnosti, znotraj katerih zasebna pobuda lahko pomeni samo dopolnilo vsega tistega, cesa.r ne zmore ali ne 21na storiti druzbenli sektor. Tudi ni prav, da zasebnikom, ki odpirajo nove gostinske in druzbene obrate, vse doslej nismo upos1:evali njihovega deleza sredstev; ne glede na to, ali jim je tudi nasa druzbena skupnost kakorkCAl.i ze pomagala, na primer s kreditom abi z dovoljenjem za vecji posek lesa.
Priblizno enake davke na primer placa gosbi'lnicaJr, ·ki je v svoj obrat vJ.ozil vehl.ka sredstva, da bi ga pac prikupno opremil, kot tisti njegov konkurent, ·IG je v toC.ilnico postavrul razmajan sank, nekaj polomljenih stoiov in na hitro z apnom prebelil stene. Oba placujeta pavsalno odmerjeni davek, kakor sta ga sama napovedala in cesar potem nihce vee ni preverjal.
Po- novem naj bi sicer bilo tako, da bodo vse davscine odmerjene na osnovi prometa, da ne bi bilo vee takih krivic, kakrsnih smo nekaj tudi omen.ili. Ampa.k je spet tako, da samo pri tern spet ne bi smelo ostati. Obc1nska turisticna zve1la Ceri<Jn ica je bila na primer v Sloveniji izvirni pobudnik zarruisld., da bi obcinska skupscina tudi do teh vpra5anj zavzela I<Jonkretno i·n dolgorocno
Zadnja leta veliko govorimo o turizmu Notranjske. Mnogi menijo, da bo postal turizem celo glavni vir dohodkov, da je Rakek na pragu tega razvijajocega se turizma . . . No, tukaj se ustavimo! Najprej pot pod noge in si oglejmo center Rakeka. Pazite! Opozarjam vas, da vzamete s seboj najmanj colne, ker boste sicer prav tu morali zabresti v kalne vode. Resilcev pa tukaj ni, kvecjemu kaksen avto vas bo blagodejno in milostno poskmpil. Bodite torej previdni! V tern centru se razprostirajo poslovne ustanove: na eni strani trga zelezniSka postaja, sodiSce, SDK (sluzba druzbenega knjigovod'stva) na drugi pa brivni.ca, slaScicaJrna, posta, restavracija, bife, kreditna banka, Transavto, samopostrezba, skladisea, klubska soba ... V sredini trga stoji spomenik padlim. Da, vse to je tu. V prispodobi parka sta bila pritrjena dva koska za odpadke in ker nista imela >>dna«, so ju lepo odstranili.
Pr1porocam, da se tukaj podrobneje razgledate, in videli baste se m~·sd.katero turist.icno znamenitos,t. Ko boste zapuscali center in se napotili proti Partizanski cesti, sd. oglejte se na kraju skladisc Jepo zabetonirano smet'isce in okrog njega vse, kar lahko turist pricakuje. S tern pa na5 izlet po Rakeku se ni koncan. Rakek ni tako majhen kot sem vam ga predstaviJ. Kajpak, saj boste potrebovali od kraja do konca uro hoda. Ravno velemesto se ni, ce pa se bo razvijal se dalje proti Uncu, Ivenjemu 'selu in Cerknici , bo lunalu zasluzil to ime. Toda to smer prepustimo naSemu urbanizmu. Tik pred odcepom proti Uncu je na levi strani Kartonazna tovarna. Njeni presezni produkti so odlozeni vmes med tov~'no in upravo »Skocjana«. Morda bodo se komu prav prisli? Rakovski nadebudni solski mladind so namrec sluzili za poletno sankanje na
bliznjem gncu. Streljaj naprej proti Cerknici gradijo nov Rakek. Lepo stevilo hisic je zraslo k;ll: cez noc. Vmes pa stoji za5Ci.ten spomenik - kowlec. Lepa zgradba je to. Njegovo starost in zgodovlnski .pomen izpricujejo stresna rebra in se posebej prednji, poveseni k,apnlik. Ne smemo pozabiti. reprezentancnih zgradb -stolpnic, ki jih v dveh predstavnikih ima tudi Rakek, le da so gmditelj.i pozabili tukaj zgraditi vsaj eno pokri to smetisce. T·oda to vas naj ne moti. Okolica je kot nala5c pripravna za to: nekaj ostalin buldozerja, porasli plevel so pripravni za odlaganje podobnih mate.rialov. Noi lepsega in zanimi.vejsega turisticnega pogleda, kot na poigravajoce se papirje v vrtincih vetra levo in desno po vesoljnem Rakeku. Lani so bili turisti vee ali manj prikl·ajsani z;a to zadnjo sUko. Je pa za nas opravicljivo - ta vecni dez .. . Moker papiT pa nima te lastnosti. Prav bo, ce vas seznanim s preizkusen'im patentom: v lcr-ajih, izpostavljenih vetru, nil{ar ne gradite zaprtih smetisc ...
Ne smemo mimo, ne da bi opo-1lOrili obiskovalce Rakeka o i.zvrstni vod'i. Ko boste odprli ventil, vam bo pr1tekla ta tekociJna v vseh spek,tralnih barvah. Paziti pa boste morali, da si jo boste zagotovili v dovoljni koliCini ze v jutranjih urah, ker drugace ne bo nic. Zalezan:im gospodinjam naj se kar to zgodi, bodo vsaj neubogljencki veseli, ker se jim ne bo potrebno umivati.
Vseh lepot pa res ne smem odkriti, ker bi utegnile postati nezanimive. Priidite, obiScite nas kraj in vzhiceni boste nad eno samo skrbjo za razvoj turizma. S ta .. kio bilanco korakamo v novo leto. Kaj nameravamo storHi v novem letu za razvoj turizma, pa je zaenkrat se nasa skrivnost.
Mirko S.
Cerknica pa je pravzaprav edino, kar smo doslej uresnicili izmed vseh na5ih turisticnih napovedi.
Vendar pa uresnicitev tega, o cemer smo danes pisali, ni toliko odvisna od sredstev kot pa od pripravljenosti in zavzetosti vseh, ki imajo besedo pri odlocanju o teh zadcvah. Torej bi veljalo spregovoriti o tern, zakaj nismo st01ili vsaj tistega, kar bi lahko in kar bi tudi morali, saj koncno ni slo za trosenje sredstev, ampak za prerruisljeno politiko, kako naj bi ustvarili vee denarja za uresnicevanje preostalih turistieni 11 nacrtov na5e obcine.
Ce bi bilo tako, ne bi danes ugotavljali, da smo precej zgresili ne le z naso dosedanjo nacelno politiko glede razvoja turizma in vseh ostalih storitvenih dejavnosti, ampak smo dopustil~ tudi krepke spodrsljaje v konkretmi praksi. Dovolj bo, ce p1i tem omenimo »srecno roko« pri dosedanjem tunisticnem razvoju Rakovega Skocjana.
V naslednjih Stevilkah: e Kaj naj bi letos res uresn\
C.ili izmed vseh turisticnih obetov?
e Cerknisko jezero - spet brez >>OCetov<<?
e Zakaj se noben gostinski dclavec ni prija.vil na tecajc tujih jezikov?
e Kdaj bo za. javnost odprt Grad Sneznik?
e Kdo bo odstrelil medveda, »last<< Lovske druzine Loska dolina?
e Ali je bila samo slaba cesta kriva za zapozneli striptease v Rakovem Skocjanu (intervju s plesa.lko)?
Night di Por/orose
Tako v Portorozu - poroca italijanska revija Flash o prijetnem silvestrovanju v Portorozu. Seveda, plesalka na sliki je bila prlvla.Cna atrakcija. S tern v zvez! naj povemo, da se podobna atrakcija obeta tudi gostom ba1·a v ho-
telu »Rakov Skocja.n«
Gabrijel~ Kurent~ Pust~ da 0
Fasniku ne Cajlu lajtu je pustu, k'pa pride cas 0 pustu bum babo doma pustu se u Cjrknco pjelat pustu ze pt se pros't ne bum pustu, vajm, da ga ne bum n'c pustu.
Lezi v gostiJ1ni, (to ji nese), na dostojnem odru. Zraven je posoda z vinom, za skropljenje, ce noces kropiti, te namazejo s crno kremo. Tudi prispevek lahko das -v denarju aLi vtnu. Ce joka5, ti ni treba nic placati. Tudi trezni brez denarja jokajo. Kurent le:ZI v obleki, ki se je ne bi sramoval nihce, tudi 8. februarja ne. Cevlje ima zelo dostojne, darovalec sri kupi nove aLi pa nic. »Sorodnikov« je vedno polna soba. Tudi kaksno (zalostno) zapojejo. Ko ga peljejo po cesti igra godba. Godci, njegovi »bliznji« so res vzddlji vi [antje. Spali niso ze dan, dva, nic jedlli, ni pa receno, da so tudi zejni, kar potrjujejo tudi (ne)ubrani zvoki. Trije padejo z voza. Harmonikar je na vrhu. Igra naprej in vmes se pobirajo iz kravjekov. Sprevod se ustavi na mostu. Govor je kratek, toda ganljiv. Spet solze. In tulijo, kot ranjene zveri. Polijej o ga z bencinom po slamnati glavi (Kurenta seveda). Njegova maska se se vedno smehlja.
• govor1mo • • • To jim da novih moci. Gorecega vdejo v vodo. Dr·ugi (Z,ivi) skaccjo sami. Vedno se najde dosti (Kon) Kurentov. 2alostno zavijajo in se kobacajo iz vode. Vmes kriki obupa: »Gabnijel!« Fotograf slika, poze niso prisiljene. Slike so potem razstavljene (cena obicajna). Narod, ki nima pravega cuta za obicaje, strmi ob strani. Promet je (cez most) zap1'l. Struga, na sreco nastopajoCih, se ni Ziffirznjena. Za okuzbo rib s Kurentove strani se ni bati. Race bel!ijo, drugi dvonozci pa ne. Mask ni dosti,
. sem pa. Presnjte larfce! Sedmina je v hotel u, rnll2iika pa na sanku. Orkester sestavljajo: dva mandeljca s harmoniko, brkati dolgin z berdo brez strun, in se boben z bobnarjem, boben pa brez open. Sedaj nastrada obod bobna. Vse za obica] in vina na zalost! 2alost je plistna, o vinu ne moremo tega trditi. Barva je prava in tudi nastopajoci so ze pobarvani. Takrat je vseh barv na pretek: crnih podocnjakov, krvavih oci, rdecih nosov, pomodrelih uses in »plavih« dus. Lusnu! Lusnu za krjepat!
Nadaljevanje 7. februarja 1968 - nastopajo dsti + 200 novih (letosnjih) gledalcev.
Lado Milavec
Ta-cudni kraSki svet
lovitl •·akovski kozolec
2ivimo na klasicnem Krasu, polnem se neraZiiskanih pojavov dolgoletnega delovanja vode v kamnu. Kras nam je podaril tudi tri bisere: Rakov Skocjan, CerkniSko jezero in Krizno jamo.
Do pred kratkim smo bili prepricani, da je Krizna jama, ki jo jamarji imenujejo »jama nad jamami« ali »eldorado jamarjev« svojimi 6949 m podzemnih rovov druga najvecja jama v Sloveniji ,
takoj za Postojnsko jamo. Vendar to ne ddi! Karlovica na Cerkniskem jezeru je kar »cez noc<< skocila s cetrtega na drugo mesto. Raziskanih je 8500 m podzemnih rovov. Seveda ne Krizna jama in ne Karlovica nista raziskani popolnoma in je mozno pricakovati da se vrstni red spremeni ali pa razlika poveca.
Med 10 najdaljsimi jamami Y
Sloveniji so nase tri:
2. Velika Karlovica, 8500 m. 3. Krizna jama, 6949 m, 9. ZelSke jame, 2832 m. Z breznJ. pa imamo manj »sre
ce«. Nase najvecje, oziroma najgloblje brezno je sele na 19. mestu v Sloveniji. Gre za Sneznisko brezno II, SnezniSko brezno I je na 22. mestu. Globina le-teh znasa 185, oziroma 162 m.
Vsa brezna ni o raziskana in je pricakovati nova odkl·itja.
- ------Stran 8
~ Nagradna, krizanka ~zN LOVENSKA ffiSTA IN KRAJI.-
Vodoravno: 1. najva.Znejse slovensko srednjeevropsko zeleznisko vozlisce, ki povezuje severovzhodno in zahodno Evropo z Balkanom in Orientom; 10. starejse slovensko pristanisce in letovisce z bogato kultumo tradicijo in sedeiem pomorske akademije, (glej sliko); 11. mestece v zgornjedravski dolini s staro zelezarsko tradicijo, znano po izdclavi odlicnih jeklenih obdelovalnih strojih; 12. brazda, enkratno odoranje; 14. zahodnonemska vojna luka (pristanisce); 15. staroegipeanski bog Sonca; 16. reka, ki tece skozh Sento; 18. zacetnici
hrva~kega realis~ sodobnika Miroslava Krlcie ; 19. krdelo, creda; 22. hotelski usluzbenec; 24. drugo najvecje slovensko gospodarsko in kultumo-umetnisko srediSce, stajerska metropola; 26. nem5ki pesnik, predstavnik modeme (Rainer Maria); 28. ime sodobne sloven5ke pesnice (Cemejeva); 31. usnje na zadnjem delu
.... . -...... -....-~..:
cevlja (opetek); 33. kos celote; 34. vrsta minerala, drag kamen ; 35. gorski cestni prelaz v Karavankah, kraj je znan po motornih dirkah; 38. daljse obdobje, era; 39. izraianje osebnega razpolozenja pri moskem spolu; 40. potomec, naslednik; 41. zacet!niJci francoske filmske igralke, zvezde »seks vala« (na sliki); 42. sticno mesto; 43. samoglasnik iJn soglasnik; 44. bivsa kratica SRS (obratno); 45. mesto v dravski dolini, Ilirsko-Keltskega naziva, z bogato zbirko kulturno-zgodovinskih spomenikov, ki mu je rimski cesar Vespazian ze le ta 69 podaril mestne pravice in ga cesar Trajan leta 103 povzdignil v rimsko koionijo ••ULPIA TRAIANA POETOVIO« (slika); 46. gora v Italiji (1734 m); 48. natrijeva spojina za impregnacijo papirja kateri se t<porablj a kot elektricni izolator; 49. arabsko zensko ime.
Navpicno: 1. Pokliic gradbene stroke; 2. kratica mednarodne organizacije za begunce; 3. pridnost, marljivost. srnisel za kaj; 4. znani francoski pilsatelj (Claude); 5. Ivan Ravnikar; 6. testenina, italijanskega izvora; 7. srb·'Jhrvatski zaimek; 8. prasnL delci; 9. kemicni element (Te); 10. mcstece ob slovenski obali, znano letovisce; 13. statue; 17. kamra, izba; 20. zmlet, zdrobljen; 21. zveza, pogodba; 23. mest') v ItalitH (naSa oblika); 35. madridski nogometni klub; 27. slovenski opemi skladateJ:.j (Benjamin); 29. mesto v Savinjski dolini z mocno razvji.to industrijo barv, posode, tehtnic in najstarejso cinltarno na Balkanu; 30. rusko rnnsko ime; 32. upravno - politicno sredisce SRS, imenovano »belo mesto« ; 36. ucenje; 37. moSkiJ pevski glas;
GLAS NOTRANJSKE
40. sedei najbolj promeine carinarnice na italijansko - jugoslovanski meji s postajaliscem Simplon expresa; 41. kanadski popevkar (Jim); 44. znani slovenski zgodoVinar; 45. sla.Scica, t'Jl'ta; 47 carodej.
1\-led pravilnimi reSitvami bomo izzrebali 10 za nagrade. Razdelili bomo 10 nagrad po 10 novih din. ReSitve posljite do 15. februarja urednistvu. Na ovojnici pripisite »Nagradna kriZanka«.
PRVA NAGRANA V ZEJE!
Dne 20. januarja je komisija, ki so jo sestavljali Milan Zivkovic, Danilo Domajnko in Milan Govekar pregledala prispele resitve Nagradne kriZanke, objavljene v novoletni stevilki Glasu Notranjske in med pravilnimi reSitvami za nagrado izzrebala naslednje:
Prvo na.grado v znesku 10.000 S din prejme Silvo 1\-lilharcic, Zeje 6, posta Prestranek.
Drugo nagrado v znesku 5000 S din prejme 1\-larija Godesa, Unec 92, posta Rakek.
Deset tretj:ih nagrad po 1000 starih dinarjev pa je zreb razdelil med naslednje resevalce:
Gabrijel Zorc, Heroja Iztoka 1, Rakek;
St. 2 - 1. februar 1967
Dana Zalar, Gornje Otave 11, p. Begunje prj Cerknici;
Branka 1\-lriiek, Unec 52, Rakek; Ladi Trost, Poljanski nasip 20,
Ljubljana; Branko Gornik, Osemletka Gra
hovo, p. Grahovo pri Cerknici; Maika 1\-lartincic, Grajska 46,
Bled;
Gyorgyi Korda in Pal Vasarhelyi, mlad drsalni par iz Madzarske, ki bi naj na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju na ledu v Ljubljani (od 31. I. do 5. II. 1967) presenetil in z drugimi clani madzarske ekipe prinesel renesanso uspehov madzarskih drsalcev. Na tern prvenstvu bomo videli najboljse evropske pare. Kdor si ni zagotovil kart za Halo Tivoli, bo prvenstvo spremljal po televiziji
Pepca Pucelj, Cesta 4. maja 47, Cerknica; Nas obvescevalec
Tatjana Premerl, Kneza Koclja 51, Ljubljana;
Jozica Kosir, Begunje pri Cerknici 28, p. Begunje prj Cerknici;
Roman Korosec, Partizanska 12, Rakek.
Komisija pripominja, da je vee resevalcev poslalo delno pomanjkljive resitve (pozabili so napisati eno crko, kakor na primer 1\-larija Cuk iz Grahovega 36) ali pa se niso podpisali. Tako so zaradi malomarnosti prisli ob prvo nagr·ado, ki bo osrecila dobitnika izven nase obcine. Iz krajev izven nase obcine pa je sicer prislo veliko resitev, kar pomeni, da GLAS NOTRANJSKE mocno razsirja krog svojih bralcev.
KINO CERKNICA
Program za mesec februar:
2. II. ceski film »TRGOVINA NA KORZU«; 4. II. ceski film »DVA MUSKETIRJA« ; 5. II. francoskd barv;ni ».ZENDARM IZ SANT TROPEZA« ; 9. II. froncoski film »ZLATI TRIUMF«; 11. II. jugoslovanskd fiolm »LA.ZNIVKA«; 12. II. ameriski barviili film »SVET SUZI WONG<< ; 16. II. svedski fi1lm »LJUBITI«; 18. II. ameriski barvni »PRIGODE TOMA IN YERIJA«; 19. II. amerli.ski barvni »RIO CONCOS«; 23. II. ameriski film »KRITICNA TOCKA«; 25. II. sovjetski fhlm »MUK-
Tine Bornbac MEHANICNA DELA VNICA - R A K E K
e Splosni avtoservis potniskih in tovornih avtomobilov -generalna in tekoca popravila e A vtolicarstvo
e Strojno kljucavnicarske usluge e Izdelava in popravila poljedelskih strojev
Zacne obratovati 1. februarja 1967. Obratovalni cas od 7.-16. ure, ob nedeljah dezurna sluzba
Kurenta s Ptujskega polja. Tudi letos bodo v Ptuju pustne folklorne prireditve in karneval
TAR«; 26. II. ameriSm barvni »MOCNEJSI OD SLAVE«.
.Predstave vsak cetrtek in soboto ob 19.30 in nedeljo ob 14. in 1!J. u ni.
KINO RAKEK Program za mesec februar:
4.-5. II. f rancoski barvni »MADAM SAN .ZEN«; 11.-12. II. amer.iskri. barvni »SEVERNO PROT! ALJASKI«; 18.-19. II. ameriski barvn1 film »JUPITROV A LJUBLJENKA« ; 25.-26. II. ameniski bat·vni »NA JAMAJKO«.
Predstave vsako soboto o b 19.30 in nedeljo ob 17. urn.
KINO STARI TRG Program za mesec februar:
1. II. francoski »POGLED Z MOSTA«; 4.-5. II. ita.Jijanski »ALADINOVA CAROBNA SVETILKA«; 8. II. domaci »MINUTA ZA UMOR«; 11.-12. II. ameriski »STIRJE APOKALIPTICNI JEZDECI«; 15. II. itaLijanski »RIMSKO ZLATO«; 18.-19. II. jug. nemskti »BLAGO V SREBRNEM JEZERU«; 22. II. poljSik.i. »KJE JE GENERAL«; 25.-26. II. ameriski »PCIHO«.
Preds1:ave so ob sredah ob 19. in v nedeljo ob 15. 1n 19. uri.
gk.s .
NOTR~~aSKE 'I* '''*·*'*·'*·i.'' ME+& a e eew.e
Izhaja mesecno - lzdaja O'Jcinski odbor SZDL Cerknka -Urejuju uredniski odbor: Slavko Berglez, Danilo Mlinar, Janez Logar, Mihael Misic, Srel!o Loncar, Janez Obreza, Milan Strle, Peter Kovsca, Slavko Tornic, Stefan Bogovcic, dr. Boris Kravanja, Mirko Suligoj, Sreco Krasovec, Milan Govekar in Milan Zivkovic - Glavni in odgovorni urednik: Dacllimir Mazi- Tehnicni urednlk: Danilo Domanjko (Delavska enot .. nost) - Naslov urednistva in uprave: »Glas Notranjske«, I Obc. odbor SZDL Cerknica -Ziro racun: NB Rakek, 5051-678-108 - Letna narocnina je 6 N din (600 S din), posamezni izvod 50 par (50 Sdin) - Za tujino 1 USA $ - Tiska tiskarna Ucnih delavnic Zavoda za slusno in govorno prizadete
v Ljubljani
Le ska tel lem pc arju, s v letu lesnoir mili jOI uvriica histve1 darjen
1.380 ta »Br tom 19 tate: e pov
za : e pov e pov
jent slen
e zma 4%
e pov 24 °;
VseH da tak' izvodn prejsn: nase i· cije gc nih t1 pricak, znasa vodnjE 1966 4 2%. z slovnil letu H poveca nih iz, in zm1 izvodn je pog surovi: pa z 1 obstojt see). ] vodn jE cilna Martir diktira se po konku tabilni Italija Anglel navajE nekatE
I_