UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Polona Petrej

Maribor, februar 2014

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

ZNAČILNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA:

PRIMER PROJEKTA

FEATURES OF SOCIAL ENTREPRENEURSHIP:

CASE STUDY

Kandidatka: Polona Petrej

Program: Visokošolski strokovni - Poslovna ekonomija

Študijska smer: Podjetništvo

Mentor: dr. Polona Tominc

Študijsko leto: 2013/2014

Maribor, februar 2014

ZAHVALA

V prvi vrsti se zahvaljujem svoji družini: mami Štefki, očetu Toniju in bratu Mitji, ki so mi

ob času celotnega študija stali ob strani, me bodrili, podpirali in verjeli vame.

Posebna zahvala gre tudi mojemu fantu Maticu za vso podporo in potrebno motivacijo pri

pisanju diplomskega seminarja.

Zahvaljujem se mentorici dr. Poloni Tominc za vse koristne nasvete, strokovno pomoč, ter

izdatno pomoč pri izdelavi diplomskega seminarja.

Zahvala gre tudi g. Mateju Mohorku ter g. Juretu Strahu za vso pomoč pri empiričnem

delu, za pripravljenost sodelovanja in izčrpne odgovore v intervjuju.

2

PREDGOVOR

Smo v času, ko je ekonomska situacija v nasprotju s konjunkturo, v času kjer vedno več

držav išče različne gospodarske rešitve. Tako kot gospodarstva so tukaj tudi posamezniki,

kateri iščejo nove možnosti za delo in preživetje. Tu nastopi podjetništvo, katero

pripomore k boljši gospodarski rasti, odpira nova delovna mesta, povečuje dohodek tako v

regiji kot na nacionalni ravni, zvišuje motiviranost in produktivnost, posameznikom daje

možnost samostojnega odločanje, večje fleksibilnosti in samostojnosti, prilagoditve

delovnega časa, samoodločanja itd.

V tem času pa je vedno bolj aktualno socialno podjetništvo, kot ena izmed možnosti

usmeritev podjetništva. Evropska unija podpira razvoj socialno podjetništvo, kot ena izmed

možnih usmeritev podjetništva. Socialno podjetništvo sinergijsko deluje tako, da združuje

poslovanje in podjetništvo na način reševanja družbenih problemov. Gre za fenomen

današnjega časa, ki je prerasel okvirje ekonomije in zaposlovanja. Gre za korist skupnosti,

saj je eden izmed glavnih ciljev služiti skupnosti ali določeni skupini ljudi.

Diplomski seminar smo sestavili iz dveh delov in sicer iz empiričnega in teoretičnega dela.

V teoretičnem delu smo obrazložili osnovne različne pojme, opredelili prednosti in slabosti

podjetništva, umestili stanje socialnega podjetništva v Sloveniji, primerjali podjetništvo s

socialnim podjetništvom opredelili vlogo države in njenih institucij pri doseganju razvojnih

ciljev.

V empiričnem delu pa smo opravili dva intervjuja z ustanovnima članoma projekta

Tekstilnica na Koroškem. Na podlagi odgovorov smo opravili analizo, primerjavo

odgovorov. Primerjali smo dane odgovore na določeno vprašanje. Prišli smo do

ugotovitve, da je pred zagonom organizacije potrebno dobro pripraviti vso potrebno

dokumentacijo, da sploh lahko konkurirajo drugim in si s tem pridobijo evropska finančna

sredstva, s katerim zaženejo podjetje in s tem nudijo zaposlitvene možnosti. Izvedeli smo

veliko praktičnega, uporabnega o samem socialnem podjetništvu, to pa je bil tudi naš

namen.

3

Kazalo vsebine :

PREDGOVOR ................................................................................................................................... 2

1 UVOD ............................................................................................................................................. 6

1.1 Opredelitev problema ......................................................................................................... 6

1.2 Namen, cilji ter osnovne trditve ............................................................................................... 7

1.2.1 Namen ............................................................................................................................... 7

1.2.2 Cilji .................................................................................................................................... 7

1.3 Predpostavke in omejitve ......................................................................................................... 7

1.3.1 Predpostavke ..................................................................................................................... 7

1.3.2 Omejitve ............................................................................................................................ 7

1.4 Metode raziskovanja ................................................................................................................ 7

2 PODJETNIŠTVO ............................................................................................................................ 8

2.1 Opredelitev pojma podjetništvo ............................................................................................... 8

2.2 Opredelitev pojma podjetnik .................................................................................................... 9

2.3 Podjetništvo v Sloveniji ......................................................................................................... 10

2.4 Prednosti in slabosti podjetništva ........................................................................................... 11

2.5 Razlika med podjetništvom in socialnim podjetništvom ....................................................... 11

3 SOCIALNO PODJETNIŠTVO ..................................................................................................... 13

3.1 Opredelitev socialnega podjetništva ....................................................................................... 13

3.2 Stanje na področju socialnega podjetništva v Sloveniji ......................................................... 14

3.2.1 Tipi socialnega podjetništva ............................................................................................ 17

3.3 Značilnosti socialnega podjetnika .......................................................................................... 18

3.4 Smeri in glavna področja razvoja socialnega podjetništva..................................................... 19

3.5 Vloga socialnega podjetništva v Evropski uniji ..................................................................... 20

4 ZAKONODAJA, VLOGA DRŽAVE .......................................................................................... 21

4.1 Zakonodaja glede socialnega podjetništva ............................................................................. 21

4.1.1. Razlogi za sprejem zakona ............................................................................................. 21

4.1.2. Cilji zakona .................................................................................................................... 21

4.2 Vloga države ter njenih institucij in občin ............................................................................. 22

4.2.1. Ministrstva ...................................................................................................................... 23

4

4.3.2 Občine ............................................................................................................................. 25

5 ŠTUDIJA PRIMERA .................................................................................................................... 26

5.1 Intervju in analiza študije ....................................................................................................... 27

6 SKLEP........................................................................................................................................... 35

7 POVZETEK .................................................................................................................................. 36

8 SUMMARY .................................................................................................................................. 37

9 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................... 38

9.1 Literatura ................................................................................................................................ 38

9.2 Viri ......................................................................................................................................... 39

Priloge ................................................................................................................................................ 1

Kazalo slik:

Slika 1: Odločitveni diagram za identifikacijo štirih tipov socialnega podjetništva, GEM 2009 .... 17

5

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

BDP Bruto domači proizvod

ESS Evropski socialni sklad

GEM Global Entrepreneurship Monitor

MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

MF Ministrstvo za finance

MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

MIP Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

MK Ministrstvo za kulturo

MKO Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

MNZ Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

MORS Ministrstvo za obrambo

MP Ministrstvo za pravosodje

MZ Ministrstvo za zdravje

NVO Nevladne organizacije

OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

RS Republika Slovenija

TEA Indeks za merjenje obsega zgodnje podjetniške aktivnosti

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

»Podjetništvo je prosec ustvarjanja nečesa vrednega in drugačnega, pri čemer se velikokrat

vlaga potreben čas in trud, prevzema se spremljajočo finančno, družbeno, psihološko

tveganje. Zadovoljstvo vsega pa se kaže v prejemanju nagrad v obliki denarja in dokaj

pomembnega člena, osebnega zadovoljstva posameznika oz. skupine. Podjetništvo je

najbolj zahtevni in najbolj razviti način gospodarskega udejstvovanja. Hkrati je to tudi

odnos med ljudmi, ki temelji na prirodni neenakosti in enakopravnosti človeka

posameznika v družbi« (Špilak, 1999, 17).

Socialno podjetništvo predstavlja tisti trajnostni koncept gospodarstva, ki ga odlikuje

odpornost na tržne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter

odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Temelje dolgoročnega razvoja socialnega

podjetništva mora zato graditi sistem ukrepov in politik, ki upoštevajo specifični značaj

socialnega podjetništva ter odgovarjajo na ključne problematike socialnega podjetništva v

Sloveniji. Le tako bodo socialna podjetja postala produktiven, tvorni in samo vzdržen del

gospodarstva, prispevala k blaginji državljanov in ne bodo razumljena kot podaljšek

socialne politike države.

»Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi

in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih,

gospodarskih, okolijskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in

storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna

delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin

ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva)« (Monzon, Chaves 2007).

7

1.2 Namen, cilji ter osnovne trditve

1.2.1 Namen

Namen diplomskega seminarja je opredeliti pojma podjetništvo in socialno podjetništvo ter

razlike med njima, prikazati značilnosti socialnega podjetništva v Sloveniji, utemeljiti,

kakšno je stanje na področju socialnega podjetništva in kaj so glavna področja socialnega

razvoja.

1.2.2 Cilji

Opredeliti, kaj pomenita pojma podjetništvo ter socialno podjetništvo in socialni podjetnik.

Ugotoviti, kakšno je stanje socialnega podjetništva na ravni Slovenije in ravni Koroške

regije. Pobližje spoznati zakonodajo in vlogo države ter njenih institucij pri doseganju

razvojnih ciljev. Izvesti intervju in anketo ter analizirati pridobljene podatke.

1.3 Predpostavke in omejitve

1.3.1 Predpostavke

Predpostavljamo, da je tako za podjetništvo kot socialno podjetništvo dovolj širok nabor

literature, kjer so dobro opredeljeni in razloženi pojmi, tako o samem podjetništvu na

splošno, kot pa tudi o socialnem podjetništvu.

1.3.2 Omejitve

Omejitve pričakujemo predvsem pri študiji primera: omejili se bomo namreč na izbran

projekt socialnega podjetništva v Koroški regiji. Omejitve lahko pričakujemo predvsem pri

tem, ali nam bo na voljo vpogled v vse informacije, katere bomo potrebovali, ali bomo

lahko izvedli intervju z ustanovitvenimi člani projekta. Pri raziskavi se bomo omejili samo

na projekt, katerega bomo izbrala za študijo primera.

1.4 Metode raziskovanja

Diplomski seminar je usmerjen predvsem na socialno podjetništvo, katerega se bomo lotila

tako na teoretični osnovi, kot tudi na empirični (študij primera podjetja). V teoretičnem

delu bomo pregledali relevantno literaturo ter opravili analizo ter primerjavo in

kompilacijo ugotovitev. V empiričnem delu bomo najprej pridobila podatke v okviru

intervjuja z ustanoviteljema projekta Tekstilnica na Koroškem. V kolikor bodo na voljo

kakšni kvantitativni podatki, bomo le te ustrezno prikazali in analizirali, sicer pa bomo

izvedli kvalitativno študijo primera.

8

2 PODJETNIŠTVO

Razlogi, zakaj se ljudje, posamezniki odločijo za podjetniško pot, so tako različni, kot so

različne osebnosti teh posameznikov. Nekateri se naveličajo vsakodnevnega in

monotonega dela, drugi izgubijo redno službo in s tem redne dohodke, spet druge privlači

prostost ustvarjanja, svoboda in fleksibilnost pri delu, nekateri pa želijo preizkusiti sami

sebe, se preizkusiti ali so dovolj spodobni za to samostojno pot. Podjetništvo pa čez čas

postane način njihovega življenja, ne glede na to kakšni so bili ustanovitveni razlogi.

»Pomen podjetništva je izredno pomemben za gospodarstvo, nastajanje novih (malih)

podjetij povečujejo konkurenčnost, učinkovitost gospodarjenja in s tem sili velika podjetja

k tržnim ter proizvodnim spremembam. Nastajajo številni novi proizvodi, ki spreminjajo

način življenja ljudi in vnašajo spremembe v način dela«(Steblovnik et al. 2000, 13).

»Pogosto rečemo, da ni moč zmagati v igri, če je ne igramo. V kontekstu podjetništva ta

trditev pomeni, da je uspeh odvisen od posameznikove želje postati podjetnik. Še več, ker

je izraba podjetniških poslovnih priložnosti evolucijski proces, v katerem ljudje po odkritju

poslovne priložnosti sprejemajo odločitev o njihovi vrednosti, zberejo potrebne vire in

ustvarjajo mehanizme za njihovo izrabo, je le-ta prav tako odvisen od želje ljudi, da torej

igrajo igro« (Rebernik, Krošlin 2007,23).

2.1 Opredelitev pojma podjetništvo

Podjetništvo se v gospodarstvu oz. družbi uveljavlja v različnih oblikah. Za vse oblike pa

je značilna podjetniška usmerjenost. Podjetništvo lahko nastane vsepovsod. Opredelitve

podjetništva so se spreminjale skozi celo zgodovino.

»Podjetništvo ni enkratno dejanje, ampak neprekinjen proces odločanja za podjetništvo,

zagonov podjetij, njihove rasti in opuščanja poslovanja. Ta proces vodi posameznik«

(Rebernik et al. 2012, 59).

»Podjetništvo je gibanje družbe z gospodarskega vidika, katerega pojavna oblika je

tekmovanje med ljudmi za pridobitev čim večje količine denarja. Denar je izvirna

motivacijska dobrina, ki posredno omogoča zadovoljevanje glavnih potreb podjetnikov. Z

uporabo denarja si lahko v sodobnosti vsakdo pridobi zadostne količine kakovostnih

snovnih, duhovnih in družbenih dobrin« (Špilak et al. 1999, 17).

V zadnjem času veliko različnih avtorjev poskuša opredeliti pojem podjetništva, a še vedno

ni nastala poenotena definicija. Obstaja več različnih definicij, kot so naslednje:

»Podjetništvo je proces, ki mu podjetniki namenjajo svoj čas in prizadevanje, prevzemajo

pripadajoča finančna, psihična in družbena tveganja za ustvarjanje nečesa novega,

vrednega in prejemajo pripadajoče nagrade v obliki denarja, osebnega zadovoljstva in

neodvisnosti« (Antončič et al. 2002, 30).

»Podjetništvo je trenutno najuspešnejša metoda za zapolnjevanje vrzeli med znanostjo in

trgom, za ustanavljanje novih podjetij ter uvajanje novih izdelkov in storitev na trg.

9

Podjetniške dejavnosti postavljajo ekonomske temelje in zagotavljajo delovna mesta ter s

tem pomembno vplivajo na gospodarstvo nekega območja. Glede na možne učinke za

celotno gospodarstvo in zaposlovanje nekega območja bi moralo podjetništvo postati

osrednja točka gospodarskega razvoja« (Antončič et al. 2008, 16).

»Podjetništvo je torej proces, ki teče med človekom, idejo in viri, podjetje ali posamezni

posel pa je mesto, kjer se ta proces uresničuje. Podjetništvo je torej v središču tudi rastočih

poslov. Je neke vrste zadostni pogoj za rastoče posle, če so ljudje, ideje in viri- dejavniki

podjetništva, zanj potrebni pogoj« (Tajnikar 2000, 70).

V praksi lahko govorimo tudi o notranjem in zunanjem podjetništvu (Steblovnik et al.

2001, 14):

a) zunanje podjetništvo, ki temelji na tržni konkurenci malih in srednje velikih

podjetij. Pojem zunanjega podjetništva pa se uporablja za oznako ustanavljanja

novega podjetja;

b) notranje podjetništvo, ki označuje podjetništvo znotraj obstoječega podjetja.

Notranje podjetništvo naj bi omogočilo samostojno podjetniško delovanje znotraj

podjetja

2.2 Opredelitev pojma podjetnik

»Podjetnik je posameznik ali podjetniški tim, ki inovira in uresničuje, ki je sposoben

prepoznati in izkoristiti poslovno priložnost, jo razviti v izvedljivo in tržno zanimivo idejo,

vzpostaviti organizacijo za uresničitev poslovne ideje ter z vložkom časa, naporov, denarja

in spretnosti ob sodelovanju drugih ustvariti novo (dodano) vrednost. Pri tem prevzema

tveganje na konkurenčnih trgih in ob uspehu požanje nagrado za svojo podjetniško

ravnanje«(Pšeničny et al. 2000, 7).

Za ekonomista je podjetnik oseba, ki združi vire, delovno silo, materiale in druga sredstva

tako, da je njihova skupna vrednost večja kot prej ter oseba, ki vpeljuje spremembe,

inovacije in nov red.

»Takšno osebo po navadi vodijo: potreba doseči in dobiti nekaj novega, eksperimentirati,

izpolniti ali morda zbežati avtoriteti drugih. Za enega poslovneža je lahko podjetnik

grožnja, za drugega zaveznik, dobavitelj, stranka ali nekdo, ki ustvarja bogastvo tudi

drugim, ki išče boljše poti za izkoriščanje virov in zmanjšanje odmeta in ki ustvarja

delovna mesta, ki si jih nekateri želijo« (Antončič et al. 2002, 29)

»Podjetnik išče priložnosti za zaslužek tudi v na videz nemogočih situacijah. Podjetnik je

vizionar-sanjač, ki se skriva v vsakomur. Je gonilna sila, ki poganja vsako kolo, iskra

domišljije, ki daje upanje v boljši jutri, in katalizator sprememb. Podjetnik je ustvarjalna

plat naše osebnosti. Najboljši je, kadar se ukvarja z neznanim, kadar se trudi, da ga ne bi

povozil čas, ko išče nove možnosti in ko skrbi, da vse poteka tako, kot je prav« (Gerber

2004, 30).

»Podjetnik je posameznik ali podjetniški tim, ki inovira in uresničuje, ki je sposoben

prepoznati in izkoristiti poslovno priložnost, jo razviti v izvedljivo in tržno zanimivo idejo,

10

vzpostaviti organizacijo za uresničitev poslovne ideje ter z vložkom časa, naporov denarja

in spretnosti ob sodelovanju drugih ustvariti novo (dodano) vrednost. Pri tem sprejema

tveganje na konkurenčnih trgih in v primeru uspeha požanje nagrado za svojo podjetniško

ravnanje« (Pšeničny, 2000, 10).

2.3 Podjetništvo v Sloveniji

»Razvoj družbe je vzpodbudilo podjetništvo, ki je danes del strategije razvoja vseh držav,

razvitih in nerazvitih. Stopnja razvitosti se po državah precej razlikuje. Težko je določiti,

kateri faktorji najbolj vplivajo na stopnjo razvitosti. To so lahko prevladujoča ideologija

oz. religija, družbena in politična ureditev, sposobnost voditeljev, naravna bogastva,

zemljepisna lega. Temeljna vzroka za razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so

predvsem stopnja svobode in stopnja izpolnjevanja ostalih pogojev, ki so pomembni za

razvoj podjetništva« (Plut, 1995, 27).

»S prehodom na tržno gospodarstvo je postalo podjetništvo pomemben dejavnik

gospodarskega razvoja in rasti v Sloveniji. Z odpiranjem trga konkurenci stara gospodarska

struktura, za katero sta bila značilna majhno število velikih podjetij, usmerjenih na notranji

trg, in predimenzioniranost industrijskega sektorja, ni mogla obstati. V primerjavi z

mednarodno konkurenco so imela ta podjetja previsoke stroške, bila so preokorna,

kakovost ni ustrezala zahtevam trga. Po drugi strani to gospodarstvo ni proizvajalo vrste

proizvodov in storitev, za katere je obstajalo povpraševanje in bi jih bilo možno proizvesti

v manjših podjetjih« (Antončič et al. 2002, 38-39).

»Slovenija je s svojima nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev majhen trg, na

katerem ni prostora za velika podjetja, zato je za Slovenijo malo gospodarstvo še posebej

pomembno« (Gomezelj 2010, 24).

Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je longitudinalni raziskovalni projekt, ki preučuje

odnose med podjetniško aktivnostjo in nacionalno ekonomsko rastjo, proučujemo ga z

TEA indeksom, ki pomeni merjenje obsega zgodnje podjetniške aktivnosti. TEA indeks je

izražen kot delež prebivalstva v starostnem razredu od 18-64 let, ki se vključuje v

podjetništvo.

»Tako kot ustvarjalnost lahko tudi podjetniško aktivnost in ustanavljanje podjetij zaznamo

v vseh starostnih skupinah. V preteklih letih je bila v Sloveniji v povprečju najvišja stopnja

zgodnje podjetniške aktivnosti med prebivalstvom v starostni skupini od 25 do 34 let. Leta

2011 jih je bilo v tej starostni skupini 31 %, leto poprej pa celo 39 %. Leta 2012 je bila za

spoznanje bolj zastopana starostna skupina od 35 do 44 let, v kateri je bil delež podjetnikov

32 %. Ti dve skupini skupaj predstavljata največji delež vseh nastajajočih in novih

podjetnikov v vseh državah, ki sodelujejo pri raziskavi GEM. Mlajša struktura podjetnikov

prevladuje predvsem v državah zunaj Evropske unije. V teh državah je polovica

nastajajočih in novih podjetnikov mlajša od 34 let, izstopa pa Kitajska, kjer je delež

zgodnjih podjetnikov, mlajših od 34 let, kar 57 %« (Rebernik et al. 2012, 13).

11

2.4 Prednosti in slabosti podjetništva

»Ustanoviti podjetje, ko imaš na razpolago dobro idejo in denar, je enostavno. Vendar bi

bilo napak misliti, da je v podjetništvu vedno vse rožnato in polno denarja. Vodenje

podjetja je težka naloga, ki zahteva od posameznika veliko vloženega truda in

samostojnosti. Kasneje pa se lahko izkaže, da kljub vloženemu trudu ni šlo vse po tistih

poteh, ki smo si jih začrtali. Podjetnik mora za svoje podjetje dihati in živeti, delati pozno

v noč, se neprestano izobraževati, prevzemati vse odgovornosti, biti vseskozi v dobrih

odnosih s partnerji« (Kos 2000).

Prednosti in slabosti podjetništva za podjetnike (Steblovnik et al. 2000,14):

Prednosti:

izboljšanje podjetnikove lastne blaginje in blaginje njegove družine,

uresničitev njegovih življenjskih ciljev,

uveljavitev njegovih znanj,

samostojnost,

možnost izkoriščanja poslovnih priložnosti.

Slabosti:

velike delovne obremenitve,

dolg delovnik,

velika odgovornost,

tveganje neuspeha in finančno tveganje,

majhna podpora iz okolja.

2.5 Razlika med podjetništvom in socialnim podjetništvom

»S podjetništvom imamo običajno v mislih proizvodnjo in prodajo blaga ter nudenje

storitev, ko podjetniki zaznajo potrebe ljudi in družbe. Podjetniki si prizadevajo biti

konkurenčni pri uresničitvi poslovne priložnosti. S tem pa pospešujejo razvoj gospodarstva

ter družbe. Našteto bi veljajo tudi za socialno podjetništvo. Med obema »podjetništvoma«

pa obstaja praviloma razlika vsaj v namenu, ponudbi ter načinu zaposlovanja. Pri

podjetništvu je namen ustvarjanja dobička. Socialno podjetništvo predstavlja tržen odgovor

na reševanje socialnih, okolijskih lokalnih in drugih problemov in ima za primaren cilj

zagotavljanje družbenega blagostanja. Obenem socialna podjetja mnogokrat ponujajo

storitve, ki jih podjetniki ne, saj se to ekonomsko ne izplača. In mnogokrat je v

podjetniškem svetu, kjer je prevladujoč interes kapitala težko najde mesto za zaposlovanje

manj konkurenčnih posameznikov (dolgotrajno brezposelni, starejši itd.).

12

Socialno podjetništvo uporablja veščine podjetništva (kakovost vodenja, inovativnost itd.),

ki jim dodajajo javno koristne cilje. Kar pa ne pomeni, da »klasično« podjetništvo ni

družbeno koristno, saj tudi tovrstno podjetništvo ob upoštevanju družbene odgovornosti

podjetij prinaša korist družbi (Mesojedec, 2012, 7. Izobraževalno gradivo, »šola socialnega

podjetništva«).

13

3 SOCIALNO PODJETNIŠTVO

3.1 Opredelitev socialnega podjetništva

V današnjem času je vedno več socialnih razlik, vsi si želimo, da bi bilo tega manj, vendar

je na žalost iz dneva v dan več teh razlik, vedno manj smo tudi uspešni s samo storitvijo

pomoči potrebnim. Vsak posameznik ima svoje potrebe in želje, teh je toliko, kolikor je

ljudi, kljub neomejenemu število le-teh pa podjetja težko najdejo nove izdelke s katerimi bi

prodrli in bili dlje časa uspešni na trgu. Največ težav pri tem imajo zagotovo velika

podjetja in korporacije. Tisto, kar je novost, fenomen s čemer se morajo ta podjetja soočiti,

so socialna podjetja. Po vsem svetu je na srečo, vedno večje število pobudnikov, ki

pozivajo k premostitvi ovir, ki preprečujejo nudenje storitev ogroženim ciljnim skupinam.

Za socialno podjetništvo velja, da je neke vrste fenomen, vedno bolj vreden naše

pozornosti zaradi svojega inovativnega pristopa, delovanja in socialnega duha. Veliko

negativnega gre prepisovati kapitalizmu, kateri je bil neomajen nam je pustil svet brez

večjih upov in moralnih vrednot. Delavci, ki so delali v velikih korporacijah so na koncu

končali revni, socialno ogroženi in zapostavljeni pred družbo. Sedaj je tukaj nova

priložnost, katero je potrebno izkoristiti. Socialno podjetništvo podira konvencionalno

mišljenje o naših možnostih, vodi nas po novih poteh in ponuja nove rešitve.

»Socialno podjetništvo je proces, s katerim državljani gradijo ali preoblikujejo institucije,

da napredujejo pri reševanju socialnih problemov. Ti socialni problemi so lahko revščina,

bolezni, nepismenost, uničevanje okolja, kršitve človekovih pravic in korupcija itd.

Največkrat citirano opredelitev socialnega podjetništva nam je ponudil Greg Dees, pogosto

imenovan tudi kot oče študij socialnega podjetništva. Dees pravi, da socialna podjetja

ustvarjajo nove kombinacije ljudi in virov, ki močno vplivajo na izboljšanje sposobnosti

družbe za naslovitev socialnih problemov. S tem socialno podjetništvo omogoča sfero za

družbene in socialne spremembe, saj ustvarja družbeno vrednost, si prizadeva za nove

možnosti, je inovativno in prilagodljivo ter deluje drzno« (Bornstein et al. 2010, 1).

»Socialne podjetja lahko delujejo v dveh različnih sektorjih: 1) profitni sektor, kjer

socialno podjetništvo obsega in poudarja dejavnosti za socialno vključenost in ugodnosti,

ki pripadajo tistim, ki združujejo dobro s koristnim; 2) Neprofitni sektor, kjer socialno

podjetništvo izvaja aktivnosti za pospešitev bolj podjetniških pristopov znotraj sektorja, z

namenom povečati organizacijske učinkovitosti in doseči dolgoročne stabilnosti« (Branco

et al. 2004, 14).

14

3.2 Stanje na področju socialnega podjetništva v Sloveniji

Vlada Republike Slovenije je na podlagi Zakona o socialnem podjetništvu sprejela

strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje štirih let. Strategija zagotavlja

načrtovan razvoj socialnega podjetništva. Strategijo razvoja socialnega podjetništva za

obdobje od 2013-2016 na podlagi Zakona pripravi Svet za socialno podjetništvo.

Socialno podjetništvo se je začelo pojavljati že v času 13. ali 14. stoletja, takrat so različne

organizacije ustanavljale sklade. Mejnik za razvoj zadružništva je zemljiška odveza leta

1848, ki označuje konec fevdalnega družbenega reda. Kmetje so bili v tistem času

razbremenjeni podložniških bremen, saj so prodajali vse svoje pridelke po zelo nizkih

cenah, na drugi strani pa so si sposojali denar po zelo oderuških obrestih. Da kapitalizem

ne bi naraščal je zadružništvo uvedlo varovalni mehanizem. Prvi zakon o zadružništvu, ki

je bil sprejet davnega leta 1873 na katerem temelji tudi socialno podjetništvo je dajal

pomembno spodbudo za uveljavljenje njihovih načel. Ta zakon je spodbudil ustanavljanje

in hkrati razvoj hranilnic, kmetijskih in obrtnih zadrug, kasneje tudi specializiranih zadrug

in posojilnic na območju sedanje Slovenije. V znak vzajemnosti in načel socialnega

podjetništva je v 19. stoletju delovala tudi Vzajemna Zavarovalnica. Zadruge so v tistem

času začele delovati neprekinjeno in imajo edine izmed pravnih oblik socialnega

podjetništva 140 letno tradicijo delovanja.

»V obdobju pred drugo svetovno vojno tako v Sloveniji lahko govorimo o razvejani mreži

socialnega podjetništva, ki je vključevala razna združenja, zadruge, dobrodelne

organizacije, sindikate, strokovne organizacije in zveze. Po drugi svetovni vojni je z

uvedbo socialističnega družbenega sistema prišlo do prekinitve tradicije, predvsem v

petdesetih letih z ustavno določeno družbeno lastjo zadružne lastnine, s čimer so zadruge

izgubile eno temeljnih značilnosti: odprto članstvo in demokratičen nadzor po članih. Po

letu 1974 je država zopet začela spodbujati razvoj organizacij civilne družbe. Zanimivo je,

da je bilo povečanje organizacij socialne ekonomije (na primer združenj) najbolj

intenzivno v obdobju med letoma 1974 in 1985 in ne v devetdesetih letih po spremembi

družbeno-političnega sistema« (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje

2013-2016, 24).

Slovenija od osamosvojitve dalje nima svoje samostojne politike razvoja nevladnega

sektorja, tudi ni opredeljeno področje razvoja socialnega podjetništva. V tem času je bilo

izpeljanih ogromno študij, napisani so bili priročniki, izpeljali so pilotne in mednarodne

projekte ter izvedli več usposabljanj s področja zadružništva in socialnega podjetništva.

Pomembno je, da se je začelo razvijati socialno podjetništvo na področju zaposlovanja

oseb z invalidnostjo, kjer se že od leta 1976 sistemsko rešuje problem zaposlovanja in je

pri vključevanju tako imenovane ranljive ciljne skupine tudi uspešen. Zasebni zavodi so

nastali ravno iz razloga preseganja delovanja v odvisnosti od donatorskih ali javnih

sredstev, temveč je svojo dejavnost finančno stabiliziralo in svoje storitve ponudilo na trg.

15

Socialno podjetništvo v tem času ostaja še ena neizkoriščena priložnost, ta priložnost pa

postaja vse bolj v ospredju tudi danes, v pogojih hitrejšega staranja družbe, gospodarske

krize in naraščanju brezposelnosti.

»Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letu 2009 z javnim razpisom izbralo

devet pilotnih projektov socialnega podjetništva, sofinanciranih iz sredstev Evropskega

socialnega sklada. Po dveh letih izvajanja projektov so se pokazali izzivi, ki terjajo

nadgradnjo projektov:

premajhna fleksibilnost klasičnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja (npr.

usposabljanje na delovnem mestu, ki je bilo podlaga za vključevanje ranljive ciljne

skupine v usposabljanje, saj le to zahteva 100% angažiranost vključenih, kar pa pri

določenih ciljnih skupinah ni moč pričakovati - npr. osebe z motnjami v duševnem

zdravju, ipd.),

pomanjkanje finančnih spodbud za zagon socialnega podjetništva kot obstajajo za

klasična podjetja,

pomanjkanje podjetniških znanj in znanj trženja, saj je večina izvajalcev projektov

do sedaj delovala na področju sociale in ne na področju ekonomije in trženja,

razširjenost dela na črno, ki v nekaterih dejavnostih, ki hkrati predstavljajo

potencialne »tržne niše« za socialno podjetništvo, že pokriva povpraševanje

(omenjene so predvsem gostinske storitve npr. catering, socialne storitve npr. nega

na domu, komunalne storitve npr. zbiranje in preprodaja odpadkov),

nizka motivacija potencialnih udeležencev iz ranljivih skupin za vključevanje v

aktivnosti projektov; premajhna tržna prepoznavnost družbeno in okoljsko

odgovornih storitev in produktov, ki jih izvajajo socialna podjetja, kot prednost

pred izdelki in storitvami profitno naravnanih proizvajalcev in izvajalcev;

premajhna zainteresiranost lokalne skupnosti za sodelovanje in povezovanje s

tovrstnimi projekti in iniciativami« (Strategija razvoja socialnega podjetništva za

obdobje 2013-2016, 14-15).

Zaviralni dejavniki razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji, ugotovljeni s strani

organizacije OECD, prikazani v strategiji razvoja socialnega podjetništva so naslednji:

»konceptualna zmeda,

stigmatizacija podjetništva in pomanjkanje pozitivne vizije podjetnikov in

podjetništva,

pomanjkanje podjetniških sposobnosti organizacij socialne ekonomije,

nejasna vloga socialne ekonomije v slovenskem socialnem sistemu,

stigmatizacija nekaterih ciljnih skupin, kot so npr. Romi, osebe po prestani zaporni

kazni, osebe s težavami v duševnem zdravju, istospolno usmerjeni, osebe z motnjo

v duševnem razvoju, ipd.,

16

razkorak med socialno ekonomijo in državo in nizka raven komuniciranja. Država

ne upošteva organizacij socialne ekonomije kot resnih partnerjev pri

zadovoljevanju potreb ljudi ali pa se ji njihov prispevek k splošni družbeni blaginji

ne zdi pomemben,

nedokončana decentralizacija – odsotnost posredniških ustanov med občino in

državo«.

Slovenija je sodelovala v projektu z imenom Od zibke do zibke katerega je financiral

Evropski sklad za regionalni razvoj. Glavni pomen projekta je izpeljati in uvesti strategijo

oblikovanja in načrtovanja procesov v podjetjih, v katerih so lahko izdelki in odpadki v

zaprtem krožnem toku neskončno dolgo. To pomeni, da novi izdelki v podjetju, ki so

stroškovno optimizirani, torej, niso razsipni glede na porabljeno energijo in uporabljene

materiale ne povzročajo posledic v katerem koli delu življenjskega cikla proizvoda. »Eden

izmed ciljev projekta Od zibke do zibke je tudi prenos primerov dobre prakse s področja

industrije, stavb, načrtovanja specifičnih prostorskih ureditev in upravljanja.« Gre za

pristop, ki bi Sloveniji lahko pomagal oblikovati konkurenčno, trajnostno in razvojno

ambiciozno prakso načrtovanja izdelkov in storitev. Tukaj lahko pomemben del dodajo

tudi socialna podjetja.

»Slovenija si je v letu 2010 v sklopu strategije Evropa 2020 postavila dva pomembna cilja

do leta 2020 in sicer zvišanje stopnje zaposlenosti na 75% in zmanjšanje števila oseb z

visokim tveganjem revščine ali socialne izključenosti za 40.000 oseb. Za uresničitev teh

ciljev poleg drugih ukrepov Slovenija načrtuje krepitev programov zaposlovanja, ki so

namenjeni specifičnim, težje zaposljivim skupinam, ter spodbujanje razvoja socialnega

podjetništva z namenom spodbujanja zaposlovanja težje zaposljivih oseb« (Strategija

razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016, 16).

»Pomemben mejnik predstavlja tudi konec 2011 sprejeta Uredba o zelenem javnem

naročanju, ki zavezuje proračunske uporabnike, da razen cene upoštevajo tudi okoljski

vidik naročila, kar posledično vpliva na izbiro okolju prijaznejše in z viri gospodarnejše

porabe javnih sredstev (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016,

16).

Državni zbor Republike Slovenije je marca leta 2011 sprejel Zakon o socialnem

podjetništvu, potrdil ga je s podporo vseh parlamentarnih strank (Uradni list RS, št.

20/2011). Cilj zakona o socialnem podjetništvu je opredelitev socialnega podjetništva ter

pogojev delovanja socialnih podjetij in tudi načrtovanje razvoja in spodbud za razvoj

socialnega podjetništva.

Trenutno imamo v Sloveniji registriranih 29. socialnih podjetij na dan 20.1.2014. Obstaja

pa še kar nekaj neugotovljenih števil neprofitnih organizacij, ki se v veliki meri ukvarjajo

z gospodarskimi dejavnostmi in zaposlujejo težje zaposljive skupine ljudi, vendar niso ali

ne želijo pridobiti uradnega statusa socialnega podjetja.

17

3.2.1 Tipi socialnega podjetništva

Rebernik in drugi v monografiji po raziskavi GEM-a ločijo štiri tipe socialnega

podjetništva, in sicer (Rebernik et al. 2009, 107):

Tip 1: Tradicionalno socialno podjetništvo (visok delež socialnih ciljev v vseh ciljih

podjema oziroma podjetja, poslovanje ni usmerjeno v doseganje dobička, inovativnost ni

poudarjena);

Tip 2: Neprofitno socialno podjetništvo (visok delež družbeno-socialnih ciljev v vseh

ciljih podjema oziroma podjetja, poslovanje ni usmerjeno v doseganje dobička,

poudarjena inovativnost);

Tip 3: Mešano socialno podjetništvo (visok delež socialnih ciljev v vseh ciljih podjema

oziroma podjetja, poslovanje je usmerjeno v doseganje dobička ALI srednje visok delež

socialnih ciljev v vseh ciljih podjema oziroma podjetja, poslovanje ni usmerjeno v

doseganje dobička);

Tip 4: Profitno socialno podjetništvo (srednje visok delež socialnih ciljev v vseh ciljih

podjema oziroma podjetja, poslovanje je usmerjeno v doseganje dobička ALI nizek delež

socialnih ciljev v vseh ciljih podjema oziroma podjetja).

Vir: (Rebernik et al. 2009, 107)

Slika 1: Odločitveni diagram za identifikacijo štirih tipov socialnega podjetništva, GEM 2009

18

Socialno podjetje lahko deluje znotraj profitnega in neprofitnega sektorja (Branco et al.

2004,14), kar pomeni, da je del podjetništva ali civilne družbe. Ne smemo pozabiti, da je

lahko kot del neprofitnega sektorja tudi del države. Kot del države tako spada pod javne

neprofitne organizacije, kar pomeni, da ga ustanovijo javne oblasti in je njegovo

poslanstvo implementacija javnega interesa. Zasebne ustanovijo zasebne fizične in pravne

osebe, njihovo poslanstvo pa je uresničevanje skupnega in/ali javnega interesa (Kolarič in

Rakar 2010,4)

3.3 Značilnosti socialnega podjetnika

Socialni podjetnik ni tisti, ki bi nenehno opozarjal na probleme in potrebe socialnega

vidika, ampak na te probleme in potrebe reagira z inovativnimi, samoiniciativnimi

rešitvami najbolj aktualnih tipov vprašanj. Sistematično prične reševati težave, začne širiti

to težavo med ljudi in s tem posredno vpliva na celotno družbo z namenom, da jih pritegne

njegova pozornost. Socialni podjetnik je po naravi ambiciozen in v veliki meri vztrajen,

vztrajnost je tista vrlina v kateri se kaže odnos do korenitih sprememb v družbi, sprememb

kot so; izboljševanje življenjskih razmer družbe, socialna varnost, potreba po

izobraževanju. Svoje življenje popolnoma preda svojemu delu, prepogosto so socialni

podjetniki vzneseni s svojimi idejami. Socialni podjetnik je prej realist kot pesimist in je

zelo vizionarno naravnan, najbolj ga zanima uporaba praktičnega znanja. Pri svojem delu

ima velik vpliv na ostale ljudi, saj jih z svojo energijo, vztrajnostjo in ambicioznostjo kar

pritegnejo k sebi, tako jim tudi spremeni pogled na svet, za boljši danes in še boljši jutri.

Bornstein navaja šest glavnih lastnosti, ki označujejo dobrega socialnega podjetnika

(Matica 2007,5-6):

samokritičnost – pomeni, da uspešen in motiviran podjetnik kaže visoko

pripravljenost za samokritičnost. Ob mešanici poguma, odločnosti in trdoglavosti

priznava, da njegove predpostavke včasih tudi ne držijo ali da njegov sistem ne

deluje brezhibno.

priznavanje zaslug drugih – na poti do uspešnega doseganja zastavljenega

socialnega cilja, mora podjetnik za sodelovanje motivirati tudi druge ljudi in jim pri

tem dati zasluženo priznanje za njihovo delo. Pomemben je njegov odnos do

soudeležencev, predvsem pripravljenost, da jim prizna njihove zasluge.

zapustiti utečene tirnice – ugotavlja, da lahko podjetnik socialno inovacijo razvije

izven strogih organizacijskih ali državnih struktur. S tem, ko se izogne

institucionalnim okvirom, se nemalokrat poda v znatno poslovno tveganje

multidisciplinarno delovanje – socialni podjetnik deluje kot neke vrste socialni

alkimist, saj ima, neodvisno od obstoječih struktur, možnost na novo kombinirati

vire in s tem vzpostaviti nove socialne povezave

prikrito delovanje – mnogi socialni podjetniki potrebujejo desetletja, da razširijo

svoje ideje in vplivajo na ljudi. Učinke njihovega dolgotrajnega dela je težko

19

presojati in izmeriti. Pogosto dosežejo priznanje šele po več letih navidezno

prikritega opravljanja dela, ki je z uveljavitvijo nove ideje pripeljalo do doseganja

pomembnih rezultatov. Pravi socialni podjetnik za razvoj svoje ideje žrtvuje tudi 10

ali 20 let življenja, ne da bi kdaj podvomil v pravilnost svoje odločitve. Izvor ideje

se kaže že v mladih letih in tako ostaja dolgo časa v latentnem stanju.

močna etična pobuda – o socialnem podjetniku ne moremo govoriti, ne da bi

upoštevali etični vidik njegove motivacije.

3.4 Smeri in glavna področja razvoja socialnega podjetništva

Uredba o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva (Uradni list RS, št. 54/12) je bila

sprejeta v letu 2012. Poleg zakonskih možnostih širitve, kot jo opredeljujejo v strategiji

razvoja je potrebno upoštevati tudi dogajanje na evropski ravni.

V strategiji za razvoj socialnega podjetja od obdobja 2013-2016 opredeljujejo socialna

podjetja kot podjetja (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016). :

za katera je socialni ali družbeni cilj v interesu skupnosti razlog za opravljanje

poslovnih dejavnosti, kar se pogosto odraža v velikem številu socialnih inovacij,

ki dobiček načeloma ponovno investirajo za uresničitev tega socialnega cilja in

pri katerih se to poslanstvo odraža tudi v organizacijski strukturi in lastniških

razmerjih, saj spoštujejo demokratično načelo, načelo udeležbe ter socialno pravičnost.

Vse bolj pomembno zaradi gospodarske krize postaja zaposlovanje. Komisija je v

aprilu leta 2012 izdala dokument z naslovom Sveženj o zaposlovanju z naslovom »K

okrevanju s številnimi delovnimi mesti«. V svežnju je odločna ugotovitev, da je

potrebno ustvariti pogoje za nova delovna mesta v malih in srednje velikih podjetjih.

»Komisija je zato izpostavila tiste gospodarske panoge prihodnosti, kjer delovna mesta

nastajajo krizi navkljub (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-

2016):

delovna mesta, povezana z varovanjem okolja,

delovna mesta v zdravstvu, negi in osebnih storitvah ter

delovna mesta v informacijski in komunikacijski tehnologiji.

20

3.5 Vloga socialnega podjetništva v Evropski uniji

»Socialno podjetništvo v Evropi se v veliki meri naslanja na izkušnje in tradicijo

zadružništva ter združenj. Na pomenu pridobi v okviru obnove Evrope po drugi svetovni

vojni na stanovanjskem področju in kot odgovor v boju proti revščini. V 60ih in 70ih letih

prejšnjega stoletja se hkrati z razvojem civilne družbe razmahne njegov odziv na družbene

probleme z zagovorništvom in nudenjem storitev. V 80ih in 90ih se pokaže tudi potreba po

zapolnjevanju vrzeli v javnih shemah za brezposelne in socialno izključene. Aktivnosti

civilne družbe na tem področju pomembno prispevajo pri razvoju koncepta aktivne politike

zaposlovanja. Pojavijo se tudi prve zakonske opredelitve socialnega podjetništva (npr.

Italija, 1990), ki so osnova za razmah sektorja v naslednjih dveh desetletjih« (Defourney,

Nysens, 2010, 3).

»Evropska komisija je marca 2010 ob objavi strategije Evropa 2020 dokument pospremila

z obrazložitvijo, da strategija ne postavlja le pet ločenih ciljev v okviru pametne, trajnostne

in vključujoče rasti. Strategija predpostavlja, da so cilji med seboj komplementarni in

prepleteni, prav takšni pa naj bodo ukrepi za doseganje posameznih ciljev. Socialno

podjetništvo glede na svoj način delovanja predstavlja zelo dober odgovor na predpostavke

strategije. Prispeva k »pametni rasti« strategije s socialnimi inovacijami; ker upošteva

okoljski vpliv in dolgoročno vizijo, ustvarja »trajnostno rast«; ker se osredotoča na človeka

in socialno kohezijo, predstavljajo bistvo »vključujoče rasti« strategije« (Strategija razvoja

socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016).

21

4 ZAKONODAJA, VLOGA DRŽAVE

4.1 Zakonodaja glede socialnega podjetništva

Iz sprejetih aktov in predlogov aktov Evropske Unije, ki urejajo nove, evropske statusne

oblike socialnega podjetništva, je razvidna težnja k harmonizaciji podlag, ki urejajo status

različnih subjektov socialnega podjetništva v državah članic EU. Dve obliki sta bili

uspešno poenoteni in uvedeni: v letu 1999 Evropsko gospodarsko interesno združenje, v

letu 2001 pa še Evropska delniška družba ( Lužar et al. 2005, 10).

4.1.1. Razlogi za sprejem zakona

»Tako kot Evropa se tudi Slovenija sooča z demografskimi spremembami, ki jih povzroča

nizka rodnost, daljšanje življenjske dobe ljudi in s tem staranje prebivalstva. Povprečna

starost Evropejcev trenutno znaša 39 let, do leta 2050 naj bi se povečala na 49 let. S tem se

povečuje število upokojencev in znižuje število delovno aktivnega prebivalstva.

Spremembe v demografski strukturi Evrope negativno vplivajo tudi na gospodarsko

dinamiko, ustvarjalnost in inovacije, kar bi se samo po sebi utegnilo privesti do padca rasti

evropskega bruto domačega proizvoda. Izguba konkurenčnosti in padec rasti BDP bosta še

bolj očitna v razmerju do drugih svetovnih regij, ki bodo doživele precejšnjo rast

prebivalstva. Trenutno se delovna doba začne med 25. in 30. letom starosti, stopnja

zaposlovanja pa začne padati pri 51 do 52 letih. V Sloveniji so razmere podobne. S

podaljševanjem življenjske dobe in upadanjem rodnosti se spreminja starostna struktura

prebivalstva, to pa bo dolgoročno vplivalo tudi na trg dela. Danes je razmerje 2 delovna

aktivna prebivalca na 1 upokojenca (popis prebivalstva 2002)« (Miloševič et al. 2010, 16).

»Poleg tega je v Sloveniji trg dela nefleksibilen, prevladuje težnja k zaposlovanju za

nedoločen čas, kot edini sprejemljivi obliki zaposlitve. Večina politik na področju socialne

varnosti povezane z zaposlovanjem je osredotočenih na takšen model zaposlovanja«

(Miloševič et al. 2010, 16).

4.1.2. Cilji zakona

»Miloševič navaja tudi »Temeljni cilj zakona je v Sloveniji omogočiti načrtovan in

skladen razvoj socialnega podjetništva. To pa zahteva zakonsko opredelitev pojma

socialnega podjetništva in v svetu že prepoznanih načel po katerih deluje socialna

ekonomija. Opredeliti je potrebno, kateri subjekti lahko delujejo kot socialna podjetja,

kakšne pogoje mora izpolnjevati, opravljanje katerih dejavnosti izkazuje njihovo družbeno

koristen značaj oziroma katere skupine ljudi zaposlujejo, da je pri tem prepoznan tudi javni

interes. Ob jasno prepoznanem položaju, ki ga socialno podjetništvo zavzema v celotnem

gospodarskem sektorju pa je potrebno načrtno zgraditi podporno okolje, ki bo omogočalo

razvoj socialnega podjetništva in aktivne politike zaposlovanja, ki bo usmerjena v oblike in

22

vsebine primerne temu sektorju. Ob ustreznih mehanizmih, usmerjenih v vzpostavitev in

rast socialnega podjetništva, pa so cilji zakona predvsem:

v inovativni obogatitvi sicer tradicionalnih javnih storitev, predvsem na lokalnem

nivoju, s tem da se ustvarjajo nove dobrine in storitve ter ustvarjajo priložnost za

trge na katere tradicionalni zasebni pa tudi javni sektor ne želita ali ne moreta

vstopati,

nevladnemu sektorju omogočiti potrebno (specifično) podjetno naravnanost, to je

aktivno naravnanost do iskanja novih področij delovanja in tudi samostojnega

ustvarjanja prihodka, s čemer se krepi cel sektor in zmanjšuje odvisnost ( ne pa tudi

potreba) od javnega sektorja,

opravljanje gospodarskih dejavnosti na specifičen način, to je ob vključevanju

prostovoljnega dela, ter zagotavljanju tudi drugih virov sredstev, kar omogoča

cenejše storitve oziroma trajno opravljanje dejavnosti, ki ne morejo biti rentabilne,

zagotavljanje vključevanja izključenih skupin na trg dela, oz. Skupin, ki jim

izključenost grozi, tudi z omogočanjem fleksibilnih oblik zaposlovanja,

preusmerjanje javnih sredstev iz pasivnih oblik pomoči v produktivne oblike,

zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije,

povezovanje ljudi in priložnosti, zagotavljanje inovativnih rešitev za probleme

območij, ki zaostajajo v razvoju,

dvig stopnje zaposlenosti tistih skupin ljudi, kjer drugi ukrepi niso učinkoviti,

postopno zagotavljanje gospodarske rasti na raven, ki jo socialno podjetništvo

prispeva v drugih evropskih državah,

razvijati družbo vključenosti in aktivno državljanstvo ter krepiti socialni kapital

lokalnih okolij, s tem pa krepiti njihovo endogeno sposobnost za soočanje s

problemi lastnega razvoja« (Miloševič et al. 2010, 16).

4.2 Vloga države ter njenih institucij in občin

Da se lahko socialno podjetništvo uspešno uveljavlja je ključno delovanje gospodarstva,

ministerstev, občin, javnosti, nevladnih organizacij in drugih institucij. Pomembnost vseh

členov je zaradi informiranja, promoviranja, načrtovanja in izvajanja ukrepov za rast in

razvoj socialnih podjetij.

23

4.2.1. Ministrstva

Ključna naloga vseh ministrstev je, da so odgovorna za izvajanje politike razvoja

socialnega podjetništva na svojem področju, saj bodo s tem prispevala k boljši realizaciji

strateških razvojnih ciljev strategije.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)

»Pomembna naloga MDDSZ je načrtovanje in izvajanje programov aktivne politike

zaposlovanja, s katerimi posega na trg dela predvsem z namenom zmanjševanja stopnje

brezposelnosti in razreševanja strukturnih problemov trga dela. MDDSZ preko programov

aktivne politike zaposlovanja nudi podporo ciljnim skupinam prebivalstva. Vloga MDDSZ

je na podlagi določb Zakona ustrezno načrtovanju in izvajanju posebnih spodbud za

zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela (invalidov, dolgotrajno brezposelnih, iskalci

prve zaposlitve, starejših brezposelnih, Romov, osipnikov, odvisnikov, brezdomcev,

beguncev, ljudi s prestano zaporno kaznijo) v okviru socialnih podjetij tipa B s pomočjo

učnih delavnic (37. člen Zakona). V skladu z določbami Zakona je naloga MDDSZ tudi

sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in za delo

z ranljivimi skupinami oseb (38. člen Zakona). MDDSZ bo dejavno tudi pri večanju

prepoznavnosti socialnega podjetništva in vedenja o načelih socialnega podjetništva«

(Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016, 14).

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)

»MGRT ima pomembno vlogo pri nastajanju, razvoju in rasti socialnih podjetij, predvsem

socialnih tipa A, s ciljem večanja konkurenčnosti in dolgoročne samovzdržnosti socialnih

podjetij. V skladu z določbami Zakona MGRT izvaja za Svet tudi strokovne naloge na

svojem področju. V okviru že vzpostavljenih instrumentov v podporo rasti in razvoju

podjetij je smiselno nadgraditi nekatere podporne instrumente MGRT in sicer predvsem v

obliki:

o pomoči pri ustanavljanju socialnih podjetij ter,

o svetovanju socialnim podjetjem v vseh fazah njihovega delovanja, ki ga bodo izvajali

določeni subjekti podpornega okolja.

Naloga MGRT je tudi aktivno sodelovanje z drugimi resornimi ministrstvi in vladnimi

službami na področju pilotnih projektov za spodbujanje socialnega podjetništva«

(Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016, 14-15).

24

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZ)

»MNZ je na področju sodelovanja z nevladnimi organizacijami (NVO) zadolženo za

reševanje horizontalnih vprašanj NVO. To zajema predvsem pripravo in uresničevanje

ukrepov za krepitev civilnega dialoga, krepitev sodelovanja NVO v procesih priprave in

izvajanja javnih politik ter vzpostavljanje sistemskih pogojev za njihov razvoj, kar lahko

delno pokriva tudi socialno podjetništvo« (Strategija razvoja socialnega podjetništva za

obdobje 2013-2016, 15).

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO)

»Za MKO je socialno podjetništvo v okviru strateških razvojnih ciljev priložnost za:

o razvoj podeželja in izenačevanje pogojev bivanja na podeželju s tistimi v urbanih

okoljih

o – možnost razvoja novih storitev na področju izobraževanja, kulture, športa,

socialnega varstva, otroškega varstva ipd.,

o nadaljnji razvoj ekološkega kmetijstva s poudarkom na odzivnosti glede na

pričakovanja potrošnikov s ciljem povečanja stopnje samooskrbe v Sloveniji,

o razvoj samooskrbnih zadrug, saj je v kmetijstvu (vključno z živilstvom,

gozdarstvom, itn.) prisotna dolgoletna tradicija zadružništva, na kateri se lahko

gradi in v povezavi z lokalnimi odjemalci (tudi javne ustanove) oblikuje lokalni trg

kvalitetne in cenovno dostopne hrane. Hkrati je tak sistem priložnost za

zaposlovanje mladih strokovnjakov, pridelava in distribucijska mreža (npr. mobilne

trgovine in dostava) pa ponuja možnost za zaposlovanje oseb iz ranljivih skupin,

o vzdrževanje kulturne krajine (odpravljanje zaraščanja), javnih površin in zavetišč

za živali,

o ohranjanje naravne in kulturne dediščine,

o ohranjanje tradicionalnih obrti in znanj,

o razvoj medgeneracijskih centrov in socialnega turizma ter ustvarjanje zelenih

delovnih mest v okviru varovanja naravnih virov, gozdarstva in lesarstva,

o napredek na področju ravnanja z odpadki, spreminjanja potrošniških vzorcev in

proizvodnih procesov v bolj trajnostne (centri ponovne uporabe, predelava

organskih odpadkov, zelena pisarna, zelena oskrba, energetska učinkovitost,

biološke čistilne naprave, ekogozdarstvo, itd.).

o spodbujanje razvoja trajnostnih skupnosti (na primer ekovasi, ekokomun)«

(Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016, 15-16).

Tudi preostala ministrstva bodo imela odgovornost za izvajanje politike razvoja

socialnega podjetništva na svojem delovnem področju, s tem bodo aktivno prispevala k

realizaciji strateških razvojnih ciljev.

25

Ministrstvo za finance (MF)

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ)

Ministrstvo za kulturo (MK)

Ministrstvo za zdravje (MZ)

Ministrstvo za obrambo (MORS)

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MIP)

Ministrstvo za pravosodje (MP)

4.3.2 Občine

Občine so predvsem odgovorne za načrtovanje, financiranje ter izvajanje politike razvoja

socialnega podjetništva na območju občine.

»Ena izmed pomembnih karakteristik socialnega podjetništva je predvsem tesna

povezanost z lokalnim okoljem, odzivnost na specifične probleme lokalnih skupnosti in s

tem nastanek delovnih mest na lokalnem nivoju, kar je za Slovenijo pomembno tudi v

povezavi s poseljenostjo podeželja. Zato so občine vitalnega pomena predvsem pri

razširjanju vedenja o pomenu in vidnosti socialnega podjetništva na lokalnem nivoju. Pri

tem je ključnega pomena osveščanje, izobraževanje in usposabljanje nosilcev pomembnih

funkcij in razvoja v lokalnih skupnostih in institucijah na regionalni ravni, saj je od

njihovega odnosa do socialnega podjetništva ter poznavanja tega področja v veliki meri

odvisen razvoj tega sektorja v posameznih lokalnih okoljih« (Strategija razvoja socialnega

podjetništva za obdobje 2013-2016, 17).

Glavni cilj teh aktivnosti je reševanje problematik v lokalnem območju in nudenje

inovativnih rešitev, kot so: brezplačna uporaba prostorov za nemoteno delovanje,

prostovoljstvo in podobne oblike dela, ki ne obremenjujejo občinskega proračuna.

»Lokalne skupnosti/občine v sodelovanju s socialno podjetniško iniciativo identificirajo

lokalno problematiko, nakažejo rešitve in omogočijo reševanje te problematike v

sodelovanju s socialnimi podjetji. S prenosom posameznih storitev opravljanja javne

gospodarske službe, občine omogočijo odpiranje novih delovnih mest in priložnost za

delovanje socialnih podjetij« (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-

2016).

26

5 ŠTUDIJA PRIMERA

Namen diplomskega seminarja je opredeliti pojem socialnega podjetništva, prikazati

njegove značilnosti v Sloveniji, kakšno je stanje na področju socialnega podjetništva, ter

ugotoviti glavna področja socialnega razvoja.

Pri študiji primera smo opravili intervju z dvema ustanoviteljema socialnega projekta v

Koroški regiji, z gospodom Matejem Mohorkom in gospodom Juretom Strahom. Pod

njunim vodstvom poteka partnerski socialni projekt z imenom Tekstilnica, ki se ukvarja z

obveščanjem javnosti o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov, uvajajo učinkovit

sistem zbiranja in predelave rabljenega tekstila in nudijo zaposlitvene možnosti ranljivim

ciljnim skupinam.

Za izvedeno raziskavo sem najprej sestavila intervju z vprašanji, nato je sledil intervju z

vsakim posebej. Pri obeh je bil uporabljen enak vprašalnik. Intervju sem izvedla osebno.

Njuni odgovori pa so razvidni v nadaljevanju diplomskega seminarja, vprašanjem sledi

primerjava odgovorov in analiza le teh. Odgovori so opredeljeni v naslednjem vrstnem

redu: vprašanja ki so krajšana z oznako O(1) pomeni, da so to odgovori g. Mateja, oznaka

O(2) pa pomeni, da so to odgovori g. Jureta.

27

5.1 Intervju in analiza študije

Oba intervjuvanca sta moškega spola, stara med 34 in 36 let. Eden je končal visoko šolo,

smer ekonomija, drugi pa srednjo, smer družboslovje.

Na podlagi raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo dveh ustanovnih članov socialnega

projekta na Koroškem, imenovanega Tekstilnica, smo pridobili slednje odgovore, katerim

smo zapisali splošne ugotovitve.

5. Kako bi definirali socialno podjetništvo?

O(1): »Socialno podjetništvo je ukvarjanje z gospodarskimi dejavnostmi z namenom

doseganja širše družbene koristnosti (zaposlovanje težje zaposljivih oseb, ekologija,

izvajanje storitev predvsem za marginalne skupine, ki jih ne opravlja niti zasebni sektor

niti država). Socialno podjetništvo sledi principom svobodnega združevanja in pobude,

ločenosti od države in kapitala, demokratičnega odločanja ter načelu neprofitnosti.

(neprofitnost ne pomeni, da gospodarska dejavnost s katero se ukvarja določeno socialno

podjetje ni dobičkonosno in ne prinaša prihodkov na trgu, ampak, da ustanovitelji nimajo

pravice do delitve profitov oziroma sredstev socialnega podjetja)«.

O(2): »Navadno podjetništvo, ki deluje na trgu, tako kot vsako drugo podjetništvo, dodan

je element zaposlovanja težje zaposljivih delavcev, zaradi česar lahko podjetje pridobi

razne državne subvencije in družbeni ugled. Govorimo lahko tudi o delnem soupravljanju

delavcev«.

Ugotovitve: Socialno podjetništvo sta umestila kot primerjavo navadnemu podjetništvu, le

da gre pri socialnem za element težje zaposljivih delavcev, pomen ekologije. Pri tem pa

lahko podjetje pridobi državne subvencije in družbeni ugled. Poudarjata tudi, da se

socialno podjetništvo kaže v svobodnem združenju, ločenosti od države in kapitala,

demokratičnega odločanja in načela neprofitnosti.

Kako vam je kaj znano socialno podjetništvo v tujini, bi ga lahko primerjali s slovenskim

soc. podjetništvom?

O(1): »V tujini je socialno podjetništvo v primerjavi s Sloveniji veliko bolj razvito zaradi

tradicije in razumevanja podjetniške svobode ter vloge nevladnega sektorja, primerne

zakonodaje, dostopnosti kapitala... V Sloveniji je bilo na dan 20.12. 2013 samo 26

socialnih podjetij z uradnim statusom

(http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetn

28

istvo/evidenca_so_p/). Obstaja pa neugotovljeno število neprofitnih organizacij, ki se v

pretežni meri ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi in zaposlujejo težje zaposljive,

vendar niso ali ne želijo pridobiti uradnega statusa socialnega podjetja. Glavni razlog temu

v Sloveniji je po mojem mnenju zelo slab zakon, ki je bil sprejet že leta 2011 in ki ureja

delovanje socialnega podjetništva (http://www.uradni-list.si/1/content?id=102703). Zakon

je po mojem mnenju slaba kopija italijanskega zakona«.

O(2): «Bolj malo, vem da je razvito v Italiji in Španiji, primerjava ni mogoča zaradi

desetletij tradicije socialnega podjetništva, katere v Sloveniji ni«.

Ugotovitve: Oba sta se strinjala, da je socialno podjetništvo v tujini bolj razvito, predvsem

zaradi dolge tradicije, katere v Sloveniji ni. Menita, da je socialno podjetništvo zelo razvito

v sosednji Italiji in Španiji, naš zakon pa temelji na slabi kopiji italijanskega izvora.

Navajata, da je v Sloveniji tudi zelo slab zakon, zaradi tega je pri nas tudi tako majhno

število socialnih podjetij in neprofitnih organizacij, teh pa je še veliko neugotovljenih.

Kdo so lahko pobudniki socialnega podjetništva pri nas?

O(1): « Pobudnik je lahko skupina občanov (načelo demokratičnosti), ki ustanovi

gospodarski subjekt s klavzulo prepovedi deljenja profita (oziroma neprofitno organizacijo,

ki večino prihodkov ustvarja z gospodarskimi dejavnostmi), se začne ukvarjati s

poslovanjem in zaposluje težje zaposljive osebe (prvi iskalci zaposlitve, starejši delavci,

nekdanji odvisniki, begunci, manjšine...)«.

O(2): »Delavci sami ( npr. Novi Armal ), razne NVO, lokalne skupnosti, posamezniki…«

Ugotovitve: Oba se strinjata, da je to lahko skupina občanov oz. lokalna skupnost, ter da so

to lahko tako delavci skupinsko, kot posamezniki.

Kakšno je vaše znanje na področju podjetništva?

O(1): »Zadovoljivo, vendar znanja in izkušenj nikoli ni dovolj«.

O(2): »Solidno, sem že dolgo podjetnik«.

Ugotovitve: Oba imata zadovoljivo znanje, Jure ima že nekaj letne izkušnje. Torej iz tega

lahko sklepamo, da so pomembne prvine podjetništva za uspeh pri različnih projektih

socialnega podjetništva.

29

Kakšne so možnosti za uspešno delovanje socialnega podjetništva v Sloveniji?

O(1): »Glede na aktualno zakonodajo in nerazvitost podpornega okolja (odsotnost

sistemskih olajšav pri zaposlovanju težje zaposljivih, splošna in zahtevna birokracija, drage

nepremičnine in ostalega) so možnosti za razvoj socialnega podjetništva po mojem mnenju

slabe«.

O(2): »Ob pravih državnih ukrepih so zelo dobre možnosti«.

Ugotovitve: Če bi bilo v Sloveniji več pravih državnih ukrepov, potem bi bile možnosti za

uspešno delovanje socialnega podjetništva v Sloveniji zelo dobre.

Kakšne so bile priprave na izpeljavo projekta?

O(1): «Konceptualiziranje projekta, dogovarjanja in usklajevanja s partnerji in

pridruženimi partnerji, iskanje finančnih virov, raziskovanje zakonskih omejitev, priprava

projektne dokumentacije in vloge na razpis«.

O(2): »Dolgi sestanki, načrtovanje in usklajevanje. Po začetku projekta pa učenje in

odpravljanje napak«.

Ugotovitve: Priprave na projekt so dolge. Veliko je dogovarjanja, usklajevanja,

načrtovanja, iskanja finančnih virov. Potrebno je pripraviti projektno dokumentacijo in

vloge na razpis. Tukaj se kažejo značilnosti podjetnika v njegovi vztrajnosti, volji in

nenehnemu iskanju dodatnih virov.

S čim se ukvarjate v vašem projektu, kako se projekt imenuje?

O(1): »Projekt Tekstilnica je namenjen ustvarjanju delovnih mest za težje zaposljive na

področju zelenih delovnih mest – zbiranje, predelava in prodaja rabljenega tekstila«.

O(2): »Ukvarjamo se z zbiranjem in predelavo rabljenega gospodinjskega tekstila ter z

prodajo izdelkov iz rabljenega tekstila. Vzpostavili smo tudi pralnico«.

Ugotovitve: Projekt imenovan Tekstilnica se ukvarja z nudenjem delovnih mest težje

zaposljivim skupinam, ukvarjajo se z zbiranjem, predelavo in prodajo rabljenega tekstila.

30

S kakšnimi težavami in omejitvami ste se v okviru projekta Tekstilnica soočali?

O(1):« Pomanjkanje finančnih sredstev, nedorečenost zakonodaje glede zbiranja rabljenega

tekstila, vandalizem in kraje iz zabojnikov za tekstil, zahtevnost poročanja za namen

projekta«.

O(2): »De minimis, manko znanja v podjetju ter na pristojnem ministrstvu, rigidnost

finančnega dela projekta, težave glede zakonodaje na našem področju, nejasnosti na

ministrstvu glede preusmeritev sredstev, zagotavljanje pred financiranja, slab odziv bank

pri iskanju kredita«.

Ugotovitve: Težave s katerimi so se soočali pri samem projektu so predvsem pomanjkanje

finančnih sredstev, slab odziv bank pri iskanju kredita, težave glede zakonodaje – glede

zbiranja rabljenega tekstila, kraja iz zabojnikov za tekstil.

Od kod ideja o vašem projektu?

O(1): »V vseh državah zahodne Evrope zbiranje rabljenega tekstila izvajajo velika in

uspešna socialna podjetja / neprofitne organizacije, ki s prihodki od te dejavnosti ali

zaposlujejo težje zaposljive ali pa s tem pomagajo marginalnim skupinam (npr.

organizacije Salvation Army, Oxfam, Les Petits Riens...)«.

O(2): »Po inerciji, deloma kopija sistemov zbiranja iz tujine«.

Ugotovitve: Ideja o projektu je nastala po zgledu socialnih podjetij iz tujine. V tujini je

veliko uspešnih socialnih podjetij na področju rabljenega tekstila.

Kakšna je vaša vizija?

O(1):« Vizija zadruge je v zagonu dejavnosti, ki bodo v okolju odprle nove priložnosti in

razvoj na področjih, ki jih ne pokrivata ne javni in ne tržni sektor. Dolgoročno želimo

nadaljevati z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb na področju zbiranja rabljenega tekstila,

predvsem z zabojniki in čim več zbranega tekstila predelati z namenom zviševanja dodane

vrednosti«.

O(2): »Ohraniti in povečati število zaposlenih brez državnih spodbud, zbrati in predelati

veliko količino rabljenega gospodinjskega tekstila in s tem razbremeniti odlagališča

odpadkov. Povečati okoljsko ozaveščenost, predvsem pri mlajši populaciji«.

Ugotovitve: Njihova vizija je ohraniti ali celo povečati število težje zaposlenih brez

vsakršnih državnih spodbud. V prihodnje želijo zbrati še več rabljenega tekstila s pomočjo

zabojnikov s tem razbremeniti odlagališča odpadkov, povečati okoljsko ozaveščenost,

rabljen tekstil pa predelati z namenom višje dodane vrednosti.

31

Kako se je na projekt Tekstilnica odzvala okolica?

O(1): «Lokalno (Koroška regija), predvsem vsa 3 koroška komunalna podjetja, občine,

Zavod za zaposlovanje, ostale institucije in podjetja so nam zelo pomagali in nam nudili

podporo. V večjih slovenskih mestih (Ljubljana, Velenje...) se srečujemo z ovirami, saj

nam ne pustijo postaviti zabojnikov za zbiranje tekstila, raje vidijo, da občani odmetavajo

še uporaben tekstil med navadne odpadke (ker nihče še ni postavil zabojnikov za tekstil)

oziroma favorizirajo komercialne, profitne zbiralce tekstila«.

O(2): »Zelo pozitivno, posamezniki, organizacije, lokalne skupnosti«.

Ugotovitve: Projekt je okolica(Koroška regija) sprejela zelo pozitivno, odzvala so se

komunalna podjetja, občine, Zavod za zaposlovanje in ostali, ki so izkazali podporo. Iz

tega lahko sklepamo, da je vsako socialno podjetje/projekt dobrodošlo v svoji regiji, saj

zagotavlja delovna mesta, v tem primeru razbremenitev komunalnih podjetij, predvsem

glede odlagališč. Srečujejo pa se z neljubimi težavami, saj jim večja slovenska mesta ne

dovolijo postavitve zabojnikov za zbiranje tekstila. Če smo zgoraj govorili, da so nekateri

začutili skladnost s socialnimi podjetji, lahko v tem sklopu govorimo o ne zavedanju

okoljske in družbene koristi.

S katere strani je financiran vaš projekt, kaj to pomeni za vas?

O(1): «Projekt Tekstilnica je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada preko

razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (razpis za vzpodbujanje socialnega

podjetništva) v letih 2013 in 2014«.

O(2): »Iz sredstev ESS, brez sofinanciranja ne bi bilo podjetja, odlična ideja ne bi bila

realizirana«.

Ugotovitve: Projekt je delno financiran s strani ESS, brez tega ne bi bilo podjetij in novih

delovnih mest.

Je težko pridobiti sredstva preko razpisa, kako je z birokracijo?

O(1): »Sredstva preko razpisa je težko pridobiti, saj je na sploh pri vseh razpisih eden

izmed glavnih kriterijev velikost in finančna sposobnost organizacije, torej je sploh novim

organizacijam praktično nemogoče kandidirati na večje razpise. Pripravljanje vseh vrst

poročil in dokumentacije je zahtevno delo in v našem primeru zahteva usposobljenega

človeka 4 ure na dan samo za to«.

O(2): »Birokracija je velik problem, konkurenca prijaviteljev je zelo velika«.

32

Ugotovitve: Konkurenca na javne razpise za pridobitev sredstev je zelo velika, zato morajo

organizacije ogromno dela posvetiti pripravi dokumentacije in imeti dobro usposobljene

ljudi, drugače so pogoji za pridobitev sredstev minimalni ali nični.

Kaj je vaš glavni cilj projekta, kaj želite z njim doseči?

O(1):« Glavna cilja sta dva:

- usposobiti in zaposliti večje število oseb iz skupine težje zaposljivih nad 50 let, predvsem

žensk,

- nadgraditi zaposlitveno jedro socialnega podjetništva na področju zelenih delovnih mest

in storitvenih dejavnosti primernih za delo težje zaposljivih oseb«.

O(2): »Odgovor 14«.

Ugotovitve: Glavni cilj projekta je usposobiti in zaposliti večje število težje zaposljivih

oseb.

Ali gre za samostojen projekt ali za partnerskega?

O(1): »Projekt je partnerski med nosilcem – prijaviteljem projekta Zadrugo Dobrote z.b.o.

In partnerjem, društvom Ekologi brez meja iz Ljubljane«.

O(2): »Gre za partnerski projekt, skupaj z EBM«.

Ugotovitve: Projekt je partnerski v sodelovanju z Zadrugo Dobrot in z društvom Ekologi

brez meja.

Vidite kje v prihodnosti možnost sodelovanja z drugimi socialnimi podjetji?

O(1): »Možnosti sodelovanja obstajajo, predvsem iz področja zbiranja, predelave in trženja

tekstila in tekstilnih izdelkov ter tistimi, ki zbirajo ali predelujejo ostale odpadne frakcije

(papir, rabljeni predmeti, knjige...)«.

O(2): »Seveda«.

Ugotovitve: Vidijo možnosti sodelovanja, predvsem na področju zbiranja, predelave,

trženja tekstila in njihovih izdelkov.

33

Kakšni so vaši končni izdelki, kje jih je moč kupiti?

O(1): «Naš končni izdelek so balirane krpe za čiščenje v industriji:

http://www.tekstilnica.si/industrijske-cistilne-krpe, ki jih je mogoče kupiti direktno na naši

poslovni enoti v Dravogradu, v Dravogradu imamo tudi pralnico in likalnico oblačil in

nudimo storitev pranja, društvo Ekologi brez meja pa na spletni trgovini prodaja naše

izdelke: http://trg.ebm.si».

O(2): »Industrijske krpe, razne torbice, prevleke za blazine, sedežne vreče, okrasni lončki

za rože, ležišča za domače živali. Mogoče jih je kupiti pri nas na tekstilnem centru v

Dravogradu ali na spletni strani EBM«.

Storitev pranja je mogoča v Dravogradu.

Ugotovitve: Njihov končni izdelek so balirane krpe za čiščenje v industriji, torbice,

prevleke za blazine, sedežne vreče, okrasni lončki za rože, ležišča za živali. Stvari je moč

kupiti preko spletne trgovine ali fizično v centru za Koroško regijo, v Dravogradu.

Kakšno skupino ljudi zaposlujete? Nastajajo težave pri samem delu z ljudmi, če, kako jih

rešujete?

O(1): «Zaposlujemo težje zaposljive osebe iz skupine starejših delavcev (nad 55 let) in

prve iskalce zaposlitve«.

O(2): »Težave so kot v vsaki drugi firmi, mi sicer zaposlujemo težje zaposljive osebe nad

50 let in mlajše brez izobrazbe. Kakšnih posebnih težav zaradi izbire zaposlenih nimamo«.

Ugotovitve: Zaposlujejo težje zaposljive ljudi (nad 55let) in prve iskalce zaposlitve, težav

pri tem nimajo. Torej še bolj poudarjeno, da so težje zaposljivi starejši ljudje, ter mladi.

Kako, če sploh, promovirate projekt Tekstilnica?

O(1): »Projekt promoviramo s spletno stranjo www.tekstilnica.si, Facebook stranjo

https://www.facebook.com/Tekstilnica, objavami za medije ob zbiralnih akcijah, ki jih

organiziramo po Sloveniji, ko kje postavimo kakšen nov zabojnik za zbiranje oblačil, s

sodelovanjem na sejmih in sodelovanjem z drugimi institucijami (šole, Rdeči križ,

humanitarne akcije)«.

O(2): »Facebook, spletne strani, razni prispevki na televiziji, radiu, članki v časopisih, na

naših zabojnikih za zbiranje«.

Ugotovitve: Projekt Tekstilnica promovirajo preko socialnega omrežja, preko svoje spletne

strani, preko medijev z raznimi zbiralnimi akcijami, članki v časopisih, z zabojniki.

34

S pomočjo primerjave odgovorov smo prišli do ugotovitve, da se s socialnim

podjetništvom v Sloveniji nekaj dogaja, da gredo stvari v pravo smer, a še vedno nastajajo

težave pri zakonodaji. Če bi bilo pri nas več državnih ukrepov, potem bi bile možnosti za

uspešno delovanje socialnega podjetništva v Sloveniji zelo dobre. Socialno podjetništvo

pri nas je takšno predvsem zaradi tega, ker nimamo tradicije ter razumevanja podjetniške

svobode, predvsem zaradi zakonodaje in dostopnosti do kapitala. Socialno podjetništvo

lahko razumemo in primerjamo z navadnim, le da se pri socialnem doda element

zaposlovanja težje zaposljivih ljudi, zaradi tega pa lahko podjetje pridobi določene državne

subvencije in družbeni ugled. Povzamemo lahko tudi, da so organizacije delno financirane

s strani Evropskega socialnega sklada, kar pomeni, da le tako lahko obstaja organizacija in

nudi ljudem zaposlitev. Zaposlitev nudijo: starejšim, mlajšim – iskalci prve zaposlitve in

invalidnim osebam.

35

6 SKLEP

Glede na vso podano literaturo in gradivo, ki smo ga preučili in glede na opravljena

intervjuja s socialnima podjetnikoma, smo prišli do naslednjih trditev:

Da je socialno podjetništvo v Sloveniji še vedno manj razvito kot v drugih državah zaradi

same tradicije in razumevanja podjetniške svobode, zaradi zapletene zakonodaje in

dostopnosti do kapitala. Ugotavljamo, da se za korak socialnega podjetništva odločajo

predvsem moški, vsaj po naših dveh intervjujih, da se glede na izobrazbo lahko vsak

pojavi v svetu socialnega podjetništva, saj se vsak podjetnik sproti uči iz dneva v dan, ko

pride v različne situacije, veliko učenja je že pred samo prijavo na razpis, saj je treba

predelati veliko gradiva in preštudirati zakone, itd. Vsaka skupina zaposlenih,

posameznikov je lahko pobudnih socialnega podjetništva.

Možnosti delovanja socialnega podjetništva pri nas so slabe, predvsem zaradi aktualne

zakonodaje in nerazvitosti podpornega okolja. Socialna podjetja pri nas se soočajo s

pomanjkanjem finančnih sredstev, s slabo odzivnostjo bank glede kreditiranja. Socialne

organizacije se prijavljajo na javne razpise za dodelitev finančnih sredstev, priprave na

razpis zahtevajo veliko dela, konkurenca je močna, finančna sredstva pridobijo le najboljši.

Projekt v primeru Tekstilnice je delno financiran s strani Evropskega socialnega sklada.

Socialno podjetništvo spodbuja zaposlovanje starejših ljudi, ter iskalcev prve zaposlitve.

To so skupine ljudi, katere so težje zaposljive in veseli smo, da je v tem času vedno več

takšnih socialnih podjetij, ki ljudem omogočajo to zaposlitev. Socialna podjetja (npr.

Tekstilnica) izdeluje izdelke, ki jih prodaja končnim uporabnikom.

Na podlagi opravljene raziskave lahko sklepamo, da socialno podjetništvo v Sloveniji še ni

dovolj razvito, da se pojavljajo težave pri sami zakonodaji, pri sofinanciranju organizacij in

pri samih razpisih za dodelitev finančnih sredstev. Je pa razvidno, da se vse skupaj premika

v določeno smer, da se za socialno podjetništvo odloča vedno več ljudi, kar daje novo

upanje glede zaposlitvenih možnosti težje zaposljivim osebam.

36

7 POVZETEK

Namen diplomskega seminarja je bil, da izvemo kaj je socialno podjetništvo, kdo so

socialni podjetniki, kakšna je razlika med »klasičnim« in socialnim podjetništvom, kdo

pomaga pri samem razvoju socialnih podjetij/projektov pri nas.

Da bi vse to izvedeli, smo se tega lotili na 2 načina; na teoretični in empirični način, torej,

diplomski seminar smo razčlenili na dva dela, v empiričnem delu smo uporabili študijo

primera.

Pri prvem delu, teoretičnem smo se seznanili z osnovnimi pojmi o podjetništvu, spoznali

razliko med »klasičnim« in socialnim podjetništvom, ugotovili kakšno je stanje na

področju socialnega podjetništva v Sloveniji, kakšne so njegove značilnosti, kakšna je

vloga socialnega podjetništva v Evropski uniji, se pobližje spoznali z zakonodajo in vlogo

države pri doseganju razvojnih ciljev.

V drugem, empiričnem delu smo uporabili študijo primera na projektu Tekstilnica iz

Koroške regije. Izvedli smo intervju z ustanoviteljema projekta Tekstilnica na Koroškem.

Z raziskavo smo izvedeli, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še vedno manj razvito

kot v drugih državah zaradi same tradicije in razumevanja podjetniške svobode, zaradi

zapletene zakonodaje in dostopnosti do kapitala.

Namen socialnih podjetij je, da nudijo možnost zaposlitve težje zaposljivih oseb, ter jim s

tem zagotovijo socialno varnost. Ljudi izobrazijo do tiste mere, da so samostojni, da imajo

sami občutek, da lahko veliko naredijo za podjetje in so zadovoljni z delovnimi pogoji.

Ključne besede: Socialno podjetništvo, podjetništvo, socialno podjetništvo v Sloveniji,

zakonodaja, ministrstva, občine, socialni projekt.

37

8 SUMMARY

The purpose of this thesis is to explore what “Social Entrepreneurship” is, who are social

entrepreneurs, what is the difference between classic and social Entrepreneurship and who

helps develop social Entrepreneurship and/or related projects in our environment.

To find that out I approached the problem from two different aspects: Theoretical aspect

and Empirical aspect.

In the first theoretical part, we discussed basic concepts of Entrepreneurship, saw the

difference between classic and social Entrepreneurship, found out what is the current state

of social Entrepreneurship in Slovenia along with what its features are. Then, by achieving

development goals, we saw the role and legislation of social Entrepreneurship in European

Union. In the second Empirical part, we used a case study.

In the second, Empirical part we applied a case study based on the project named

“Tekstilnica iz Koroške regije.” We performed an interview with the founders of the

project “Tekstilnica iz Koroške regije.” With the research we found out that the social

Entrepreneurship in Slovenia is still underdeveloped unlike in the other countries, due to

the tradition and understanding of entrepreneurial freedom, complicated legislation and

access to capital.

The purpose of social companies is to offer employment to those who are unable to find it

themselves and to secure them social safety. They educate people to the extent that they are

independent, that they have the feeling they can contribute to the company and that they

are satisfied with the work conditions

Key words: Social entrepreneurship, entrepreneurship, social entrepreneurship in Slovenia,

legislation , ministry, municipalit, social project.

38

9 VIRI IN LITERATURA

9.1 Literatura

1. Antončič, B., Hisrich, R., Petrin, T., Vavhič, A. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV

založba

2. Belak, J. (1993). Podjetništvo, politika podjetja in managment. Maribor: Obzorja

3. Bloom, Gordon M. (2006). The social Entreprenership Collaboratory (SE Lab): A

University Incubator for a Rising Generation of Social Entrepreneurs.

4. Bornstein, David in Susan Davis. (2010). Social Entrepreneurship: What Everyone

Needs to Know. Oxford: Oxford University Press.

5. Bornstein, D. (2007). How to Change the World. Oxford: Oxford University Press.

6. Boschee, J. (1998). Merging Mission and Money: A Board Members Guide to Social

Entrepreneurship. Washington: The National Center for National Nonprofit Boards.

7. Branco, D., Eugenio, G., Giacinto, T., Franek, J., Zagorec, S., Zagorec, S,. (2004).

Uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji. Ljubljana: Pospeševalni center za malo

gospodarstvo.

8. Čibej, J., Damjan, J., Možina, S., Prašnikar, J., Repovž, L., Rešič, V., Rozman, R.,

Valenčič, D., Zajc, T., Zupan, N. (1992). Slovensko podjetje jutri. Ljubljana: Narodna

in univerzitetna knjižnica

9. Drnovšek, M. (2007). Podjetništvo: priročnik. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

10. Gerber, M.E. (2004). Mit o podjetniku : zakaj večina podjetij ne uspe in kako to

spremeniti. Ljubljana: Lisac & Lisac: GEA college, Poslovno izobraževalni center.

11. Gomezelj, Omerzel, D. (2010). Podjetništvo in znanje. Koper: Fakulteta za

management Koper.

12. Jagodič, G., Dermol, V. (2012). Biti podjeten, biti inovativen- biti podjetnik. Celje:

Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije

13. Jelovac, D. (2000). Podjetniška kultura in etika. Portorož: VSŠP

14. Jelovac, D. (2010). Poslovna etika kot nujni pogoj odličnosti. V Etičnost razmišljanja

in delovanja pri uveljavljanju strategije univerzalne odličnosti in mojstrstva, ur. Boris

Bukovec, 83-100. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.

15. Kolarič, Z., Rakar, T. (2010). Obseg, struktura in vloga/funkcija slovenskih civilno-

družbenih organizacij: Študija primera. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za

socialno varstvo.

16. Lužar, D., Gavez, S., Hazl, V., Marošek J., Zagorc, S., Zagorc, Simona, Gorjanc, M.,

Kovač, Z., Branco, D., Golob, M. (2005). Študija obstoječega stanja na področju

socialne ekonomije v Sloveniji – s priporočili za pripravo modela uvajanja socialnega

podjetništva. Ljubljana: JAPTI

17. Malačič, J., Bevc, M., Svetlik, I., Senjur, M., Murn, A., Lavrač, I., Dimovski, V.,

Rojec, M., Stanovnik, P., Kos, M., Jaklič, M., Vavhič, A. (1995). Strategija

39

gospodarskega razvoja Slovenije: Faktorji gospodarskega razvoja. Ljubljana: Narodna

in univerzitetna knjižnica. Ljubljana: Gea College.

18. Marcuse, H. (1972). One Dimensional Man.London:ABACUS

19. Mesojedec, T., Šporar, P., Strojan, K., Valentinčič, T., Bačar, F., Sakovič, G., Strojan,

T. (2012). Socialno podjetništvo. Ljubljana: Salve 2012.

20. Miloševič, G., Kovač, Z., Radej, B. (2010). Socialno podjetništvo – izzivi in

perspektive. Murska Sobota: Pribinovina

21. Petrin, T. (2000). Podjetništvo: pomemben dejavnik razvoja podeželja. V: Podjetništvo

– izziv za 21.stoletje

22. Plut, T., Plut, H. (1995). Podjetnik in podjetništvo. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče.

23. Pšeničny, V., Berginc, J., Letonja, M., Pavlin, I., Vadnjal, J., (2000a). Podjetništvo:

podjetnik, podjetniška priložnost, podjetniški proces in podjem. Portorož: Visoka

strokovna šola za podjetništvo.

24. Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K. (2009). Rast podjetniške aktivnosti v Sloveniji:

GEM Slovenija 2010. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

25. Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K. (2010). Slovensko podjetništvu v letu krize:

GEM Slovenija 2009. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

26. Steblovnik, Z., Melink, N., Leban, I., Šček, T., Obal, J., Levstek, M., Sovinc, A.,

Lorber, J. (2001). Podjetništvo. Ljubljana: Lesarska založba

27. Širec, K., Rebernik, M. (2010). Vrzeli slovenskega podjetniškega okolja. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

28. Škarja, P. (2012). Česar nas niso naučili v šolah: Podjetništvo. Ljubljana: Podjetje

izobraževanja Petra Škarja, sp.

29. Špilak, Š. (1999). Podjetniški priročnik. Murska sobota: Pomurska založba

30. Tajnikar, M. (2000). Tvegano poslovodenje. Portorož: Visoka strokovna šola za

podjetništvo.

9.2 Viri

1. Čeh, Silva. (2013). Evropske spodbude za socialno podjetništvo [online]. Dostop na:

http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/evropske-spodbude-za-socialno-

podjetnistvo.html

2. Defourney, J. (2010). Journal of social entrepreneurship [online]. Dostop na:

http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/conference/defourny_en.pdf

3. Delo.si, STA (2013). Socialno podjetništvo: do leta 2020 se približati evropskemu

povprečju [online]. Dostop na: http://www.delo.si/novice/politika/socialno-

podjetnistvo-do-leta-2020-se-priblizati-evropskemu-povprecju.html

4. Kos, Blaž. (2010). Slabosti podjetništva: Born to create [online]. Dostop na:

http://www.blazkos.com/slabosti-podjetnistva.php

40

5. Matica, V. (2007). Socialno podjetništvo – tema za 21. stoletje [online]. Dostop na:

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/matica2780.pdf

6. Mesojedec, Tadeja. (2012) Izobraževalno gradivo: »šola socialnega podjetnišva«

[online]. Dostop na: http://www.eko-humanitatis.org/wp-

content/uploads/2013/03/Delavnica-1_Osnove-socialnega-podjetni%C5%A1tva.pdf

7. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (2013). Sprejeta

strategija socialnega podjetništva [online]. Dostop na:

http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7189/

8. Monzon J.L., Chavez, R. 2007. The social economy in the European union [online].

Dostop na:

http://www.academia.edu/425630/The_Social_Economy_In_the_European_Union_200

7_

9. Setnikar, Nejc (2013). Strategija razvoja socialnega podjetništva 2013 – 2016 [online].

Dostop na: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/strategija-razvoja-

socialnega-podjetnistva-2013-2013-2016

41

1

Priloge Priloga 1

INTERVJU

1. Spol

M

Ž

2. Starost:

3. Izobrazba

a) Osnovna šola

b) Poklicna šola

c) Srednja šola

d) Višja šola

e) Visoka šola

f) Magisterij

g) Doktorat

4. Smer izobrazbe

a) Naravoslovna

b) Družboslovna

c) Tehnična

d) Ekonomska

5. Kako bi definirali socialno podjetništvo?

6. Kako vam je kaj znano socialno podjetništvo v tujini, bi ga lahko primerjali s

slovenskim soc. podjetništvom?

2

7. Kdo so lahko pobudniki socialnega podjetništva pri nas?

8. Kakšno je vaše znanje na področju podjetništva?

9. Kakšne so možnosti za uspešno delovanje socialnega podjetništva v Sloveniji?

10. Kakšne so bile priprave na izpeljavo projekta?

11. S čim se ukvarjate v vašem projektu, kako se projekt imenuje?

12. S kakšnimi težavami in omejitvami ste se v okviru projekta Tekstilnica soočali?

13. Od kod ideja o vašem projektu?

14. Kakšna je vaša vizija?

15. Kako se je na projekt Tekstilnica odzvala okolica?

16. S katere strani je financiran vaš projekt, kaj to pomeni za vas?

17. Je težko pridobiti sredstva preko razpisa, kako je z birokracijo?

18. Kaj je vaš glavni cilj projekta, kaj želite z njim doseči?

19. Ali gre za samostojen projekt ali za partnerskega?

3

20. Vidite kje v prihodnosti možnost sodelovanja z drugimi socialnimi podjetji?

21. Kakšni so vaši končni izdelki, kje jih je moč kupiti?

22. Kakšno skupino ljudi zaposlujete? Nastajajo težave pri samem delu z ljudmi, če, kako

jih rešujete?

23. Kako, če sploh, promovirate projekt Tekstilnica?