dedno pravo

DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN

1

DEDNO PRAVO Zapiski s predavanj, dopolnjeni s knjigo Dedno pravo (3. Izdaja, Zupani in nidari Skubic), olsko leto 2010/2011

1. TEMELJNI VIRI IN TEMELJNI POJMI 1.1. OSNOVNI POJMI Dedno pravo ureja razmerja iz zasebnolastninske pravne sfere, ki se tiejo dedovanja (to je prehod premoenja umrle osebe na druge osebe) dedovanje je pravno nasledstvo pravnega razmerja umrlega. S smrtjo loveka preneha civilno in pravno ivljenje (zato je potrebno likvidirati in urediti pravna razmerja, ki jih je ta oseba ustvarila). Praviloma NE MOREMO dedovati osebnih pravic in dolnosti.

Premoenje osebe po smrti razpade na posamezne dele (pravice in obveznosti), ki kot CELOTA preidejo na druge osebe. Ne preidejo pa zato tudi vse SESTAVINE premoenja ne more se dedovati pravice in obveznosti, ki so e za asa ivljenja strogo osebne. PREMOENJE kot predmet dedovanja, je vezano na monost prehoda na drugo osebo.

PRAVNA NARAVA DEDOVANJA prehod premoenja / zapuine na pravne naslednike OZ. reevanje problematike pravnega nasledstva ali pravna ureditev neke socialne situacije, ki s smrtjo posameznika neogibno nastopi (teorija o DRUBENI FUNKCIJI dednega prava). Pomembna je tudi SOCIALNA FUNKCIJA zagotavljanje materialnih osnov, eksistence zapustnikove druine,...

1. ZAPUSTNIK

Ali OPOROITELJ. To je oseba, ki je ob asu svoje smrti imela neko premoenje in je to premoenje v trenutku njegove smrti prelo na druge osebe. Te druge osebe so lahko dedii ali volilojemniki.

e je zapustnik razpolagal s svojim premoenjem z oporoko, ga imenujemo OPOROITELJ. Da je nekdo lahko zapustnik mora imeti premoenje to je bistveni pogoj. Da je nekdo lahko oporoitelj pa mora poleg premoenja imeti tudi t.i. OPORONO SPOSOBNOST to je sposobnost, da lahko veljavno napravi, spremeni, preklie oporoko (pridobimo jo, ko smo stari 15 let, e smo hkrati tudi razsodni).

Zapustnik je lahko samo FIZINA OSEBA. Pravna oseba NI zapustnik, je ne imenujemo za zapustnika, ker ta oseba ne umre ampak preneha na razline naine.

2. ZAPUINA

Ali DEDIINA. Je celota zapustnikovih premoenjskih (naeloma) pravic in obveznosti1, ki jih je imel po smrti in ki po predpisih (pravilih) dednega prava lahko preidejo iz zapustnika na njegove dedie ali

1 Razlika z definicijo po dednem pravu in po civilnem pravu


2

volilojemnike. To nam pove, da ne preidejo dejansko vse pravice na naslednike, ampak so izvzete tiste pravice, ki jih zakon o dedovanju kot take ne doloa.

V zapuino sodi samo tisto premoenje, ki je pripadalo zapustniku ob njegovi smrti. e je bil le-ta ob smrti v zakonski zvezi ali ZZS oz sta s preivelim zakoncem, partnerjem ustvarila skupno premoenje, pripada zapustniku samo DELE NA SKUPNEM PREMOENJU, ki nanj odpade pri delitvi tega premoenja. Za doloitev veljajo predpisi DRU.P in SP.

Je predmet dedovanja. Ko pride enkrat do dedovanja, ta zapuina za dedie postane DEDIINA.

3. DEDI / SODEDII

Je oseba, na katero preide zapuina. Na dedia preide zapuina KOT CELOTA ali pa kot ALIKVOTNI DEL zapuine (da dedi dobi npr. 1/2 , ,...). Kadar govorimo o dedovanju razlinih alikvotnih deleev, govorimo o sodediih, pri emer gre torej vsakemu od dediev nek del premoenja.

Dedi je lahko vsaka FIZINA OSEBA. FIZINE osebe so lahko dedii po ZAKONU in OPOROKI, PRAVNE osebe pa so lahko dedii SAMO po OPOROKI.

4. VOLILOJEMNIK

Nanj NE preide zapuina, kot celota ali kot njen alikvotni del (ki pomeni npr. 1/3 vseh pravic in obveznosti) ampak preide nanj zgolj DOLOENA PRAVICA, ki mu jo zapustnik izrecno nameni v oporoki (in ne premoenje). On NI dedi.

Zapustnik lahko osebi nameni doloeno korist iz zapuine (npr. premoenjsko pravico) in pri tem lahko tej osebi naloi tudi kakno dolnost, spolnitev kakne obveznosti. V tem primeru govorimo o NALOGU (MODUSU). Oporoitelj pa lahko razpolaga s svojim premoenjem tudi v nek dopusten namen. Lahko npr. ustanovi samostojno ali nesamostojno ustanovo pove, naj se iz njegovega premoenja ustanovi samostojna ustanova (pravna oseba) ali nesamostojna ustanova (ki zasledujejo nek pravno dopusten cilj).

1.1.1. DEDOVANJE Loujemo torej dedovanje v IREM SMISLU (sem uvramo tako dedie kot volilojemnike) in dedovanje v OJEM ALI PRAVNOTEHNINEM SMISLU (pomeni dedovanje, kot VESOLJNO ali UNIVERZALNO NASLEDSTVO, dedovanje per universitatem - dedovanje vseh pravic in obveznosti po zapustniku). Volilojemnik NI zapustnikov univerzalni naslednik je pa njegov singularni/posamini naslednik.

1.1.1.1. DEDOVANJE V OJEM (PRAVNOTEHNINEM) POMENU VESOLJNO / UNIVERZALNO NASLEDSTVO

1. Zapuina (premoenje zapustnika) preide na dedie na podlagi enega samega akta (uno actu), ki pa je ZAPUSTNIKOVA SMRT. Pomembno je, da preidejo VSE pravice in obveznosti v tem trenutku iz zapustnika na dedie HKRATI in SOASNO. Te pravice in obveznosti na dedie preidejo BREZ kakrnih koli PRENOSNIH AKTOV za prehod ni potrebno opraviti nikakrne izroitve stvari, cesije, prevzema dolga (ti razlini pridobitni naini, ki obstajajo za pridobitev doloenih pravic, tu niso uporabni).


3

2. Vse pravice in obveznosti na dedie preidejo NEPOSREDNO od zapustnika (on je njihov neposredni pravni prednik)!!!

3. Dedii odgovarjajo za zapustnikove DOLGOVE (e na podlagi samega zakona velja, da so dedii odgovorni za zapustnikove dolgove).

1.1.1.2. DEDOVANJE V IREM POMENU Vkljuuje tude prehod POSAMINIH PRAVIC in OBVEZNOSTI na osebe, ki niso dedii (to bodo najvekrat volilojemniki). Tukaj govorimo o POSAMINEM / SINGULARNEM NASLEDSTVU (deduje se samo posamina pravica). V tem primeru oseba pridobi zgolj posamino pravico, ki mu je VOLJENA ampak v trenutku zapustnikove smrti ne pridobi neposredno te pravice (ni neposrednega prehoda) ampak pridobi zgolj OBLIGACIJSKO PRAVICO (terjatev) terjati izpolnitev tega volila od DEDIA. Volilojemnik (upravienec) po samem zakonu NE odgovarja za zapustnikove dolgove!!! Za zapustnikove dolgove bo odgovarjal samo, e to zapustnik izrecno doloa v oporoki, pa e to velja samo do VIINE prejetega volila.

1.1.2. DEDNA PRAVICA Dedi dobi z dedovanjem (kot zapustnikov univerzalni naslednik) doloena upravienja glede zapuine. In ta upravienja kot celota predstavljajo dedno pravico.

Sestavljena je iz vrste UPRAVIENJ glede zapuine:

x Dedi ima pravico, da od vsakogar zahteva, da ga prizna kot dedia x e dobi lastninsko pravico dobi tudi posest nad stvarjo in lahko zahteva od drugih da to

priznajo

x Lahko postane imetnik drugih pravic in obveznosti x Na podlagi teh upravienj lahko od vsakega (ki bi mu morda elel odtegniti te pravice)

zahteva, da mu te pravice vrne

Dedna pravica je torej ABSOLUTNA PRAVICA (uinkuje zoper vsakogar, deluje ERGA OMNES). Hkrati je klasina premoenjska pravica, od drugih premoenjskih pravic se razlikuje zato, ker jo pridobimo samo ob izpolnjevanju doloenih pogojev. Gre samo dediu (drugi dednopravni upravienci nimajo te pravice, npr. volilojemniki).

Dedna pravica gre vedno, pripada vedno SAMO DEDIU. Volilojemnik NIMA dedne pravice! Dedno pravo dedno pravico praviloma pripie zapustnikovim sorodnikom, zakoncem,... (torej osebam, ki so z zapustnikom tesno povezane).

1.1.3. UMESTITEV DEDNEGA PRAVA V CIVILNO PRAVO Pravica do dedovanja je v SLO zagotovljena e z URS (zagotovljena je poleg pravice do zasebne lastnine). Posameznik se lahko svobodno odloi, na katero osebo ali osebe bo prelo njegovo premoenje ob smrti. Ta svoboda testiranja je sestavni del zasebne avtonomije. Prav zato ZD odreka

veljavnost tistim pogodbam, s katerimi se zapustnik vee glede razpolaganja s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti.

Nekateri teoretiki so mnenja, da je potrebno dedno pravo obravnavati kot posebno vejo prava (kot druinsko pravo). Naelo dedovanja v druini je v doloenem nasprotju z naelom svobode testiranja

oporono dedovanje nima prednosti samo, e je potrebno v skladu z ustavnim naelom o varstvu


4

otrok in druine upotevati nujne dedie in to je en od razlogov, zakaj ne moremo dvomiti v to, ali je

dedno pravo res avtonomna veja ali ne oitno je, da gre za DEL CIVILNEGA PRAVA.

1.2. TEMELJNA NAELA Dedno pravo izhaja iz 3h nael: SVOBODA OPORONEGA RAZPOLAGANJA, DEDOVANJE V DRUINI, VESOLJNO NASLEDSTVO (univerzalna sukcesija).

NAELO ZASEBNEGA DEDOVANJA se omenja tudi v tuji literaturi. Premoenje osebe preide na zasebnika, drava pri dedovanju naeloma NI udeleena. Preide premoenje na osebo, ki jo je

zapustnik doloil z oporoko ali svojcem na podlagi zakona. Dravi pa pripade zapuina samo izjemoma, kadar ni nobene osebe, ki bi dedovala na podlagi oporoke ali zakona. Drava je vseeno udeleena na zapustnikovem premoenju, kot DAVNI UPNIK pobira se davek na dediino, oproeni so ga samo zapustnikovi potomci (oz. posvojenci in njihovi potomci), zakonec, ZZS partner. Je pa drava lahko DEDI na podlagi oporoke. Pravna ureditev, ki bi doloila, da lahko zapustnikovo premoenje preide tudi naelo na dravo (in ne izjemoma) bi pravico do dedovanja odpravila ker bi se poseglo v zasebno lastnino, saj bi se zapustnik zasegu zapuine lahko izognil samo tako, da bi svoje premoenje e INTER VIVOS prenesel na zasebnike.

Upravienec postane pravni naslednik zapustnika IPSO IURE v trenutku zapustnikove smrti (ne da bi bilo potrebno kakrnokoli njegovo ravnanje), ni pa predmeta dedovanja tudi dolan obdrati lahko se pravnemu nasledstvu odpove, kar uinkuje za nazaj (EX TUNC).

1.2.1. SVOBODA OPORONEGA RAZPOLAGANJA (SVOBODA TESTIRANJA) Pomeni, da lahko zapustnik z oporoko odloa o usodi svojega premoenja za primer smrti, ne da bi upoteval zakoniti red. Dedovanje na podlagi zapustnikove volje ima PREDNOST pred zakonitim dedovanjem, ker temelji na osebnih eljah in predstavah. Zapustnika lahko premoenje zapusti poljubni osebi, lahko razpolaga s celoto ali samo z delom premoenja in ni prisiljen enako obravnavati svojih potomcev.

Neveljavne pa so pogodbe, s katerimi se zapustnik vee glede razpolaganja s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti. Oporoka je nedopustna, e je njena vsebina v neskladju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli. Po OZ gre celo za tejo stopnjo neveljavnosti (NINOST), kar pa ne velja za kritev vseh prisilnih pozitivnih predpisov.

Oporoka mora biti tudi napravljena v eni od oblik, ki jih doloa zakon in ob pogojih, ki jih doloa zakon. e zapustnik razpolaga tudi z delom zapuine, ki bi ga kot nujni dedii lahko zahtevali zakoniti dedii, se tako razpolaganje razveljavi nujni dele je najmoneja omejitev svobode testiranja.

DRUGE OMEJITVE AVTONOMIJE:

x Prepoved fideikomisarine substitucije x Neveljavnost skupne (simultane) oporoke x Zahteva, naj se oporoka v dvomu razlaga v korist zakonitega dedia x Zapustniku ne gre pravica, da svojcu iz kroga nujnih dediev iz utemeljenih razlogov odvzame

ali omeji nujni dele

x Kogentnost dolob o razlogih dedne nevrednosti

1.2.2. NAELO DEDOVANJA V DRUINI


5

Zapustnikovo premoenje preide ob njegovi smrti na osebe, ki so z njim v doloenem druinskem

razmerju, e zapustnik ni s svojim premoenjem z oporoko drugae razpolagal. S sorodniki so izenaene osebe, ki jih z zapustnikom vee posvojitev. Upravien je tudi zakonec, ZZS partner, RIPS partner pa je v dedovanju omejen. Osebe blinjega dednega reda izkljuujejo od dedovanja osebe iz oddaljenega dednega reda.

To naelo se kae tudi v institutu nujnega delea blinjim zapustnikovim svojcem se z njim zagotavlja del zapuine, e jih je zapustnik pri neodplanih naklonitvah prezrl.

Dedii prvega dednega reda so oproeni davka na dediino, z oddaljenostjo sorodstva ali e sorodstva sploh ni pa se davne stopnje poveujejo.

To naelo je v doloenem nasprotju z naelom svobode testiranja, ki omogoa zapustniku, da odstopi od zakonitega dednega reda. Ta svoboda ima prednost pred zakonitim dedovanjem. Koristi najblijih zapustnikovih svojcev pa so varovane z nujnim deleem. Zakonska ureditev nujnega delea je e dodaten razlog za upravienje zapustnika, da blinje svojce izkljui od dedovanja.

1.3. VIRI DEDNEGA PRAVA 1.3.1. USTAVA Zagotavlja pravico do dedovanja, naine in pogoje dedovanja pa ureja zakon.

1.3.2. ZAKONSKI PREDPISI 1) ZAKON O DEDOVANJU (ZD)

x Vsebuje materialnopravne dolobe o dedovanju, kot tudi dolobe o zapuinskem postopku

2) ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU (ZMZPP) x Reuje (med drugim) tudi dednopravne kolizije

3) ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (ZDKG) x Za zaitene kmetije doloa posebno pravno ureditev dedovanja x Da se preprei nadaljnjo drobitev srednjih kmetij ob dedovanju in se tako ohrani in krepi

njihova gospodarska, socialna in ekoloka funkcija 4) ZAKON O DENACIONALIZACIJI (ZDen)

x Posebne dolobe o dedovanju denacionaliziranega premoenja, ki je bilo prej podravljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in na druge naine, ki so nateti v zakonu

x Materialne in procesualne dednopravne dolobe 5) ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNE PARTNERSKE SKUPNOSTI (ZRIPS)

x Je neposredni vir le v delu, ki se nanaa na dedovanje RIPS partnerjev x Pri dedovanju NISO izenaeni z zakonci ali ZZS partnerji

6) ZAKON O NOTARIATU (ZN) x V okviru javnih pooblastil notar izaja tudi doloena dejanja v povezavi z zapuinskim

postopkom oz. opravlja po nalogu zapuinskega sodia tudi druga opravila

1.3.3. DOPOLNILNI VIRI 1) ZAKON O PLAILU ODKODNINE RTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA (ZSPOZ)


6

x Nain zagotavljanja sredstev za plailo odkodnine rtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno kodo

2) ZAKON O PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI TER VRNITVI NJIHOVEGA PREMOENJA IN PRAVIC (ZPVAS)

x Ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vraanje premoenja in pravic, ki so jim bile odvzete

3) STVARNOPRAVNI ZAKONIK (SPZ) x Doloa trenutek pridobitve posesti dedia na zapustnikovih stvareh

4) ZAKON O GOSPODARSKIH DRUBAH x Doloa nekaj temeljnih dolob o dednopravnih posledicah smrti samostojnega

podjetnika posameznika in drubenika v osebni ali kapitalski gospodarski drubi 5) OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ)

x Vsebuje pravila glede zaetka, veljavnosti, izvrevanja in prenehanja pravnoposlovnih razmerij in ta pravila so, razen v primerih, ko zakon doloa drugae, uporabljiva tudi v dednem pravi (oz. pri pravnoposlovnih razmerjih dednega prava)

POSTOPKOVNI (PROCESNI ZAKONI)

x ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU (ZPP) x ZAKON O NEPRAVDNEM POSTOPKU (ZNP) x ZAKON O IZVRBI IN ZAVAROVANJU (ZIZ)

DAVNI ZAKONI

x ZAKON O DAVKU NA DEDIINE IN DARILA (ZDDD) x ZAKON O DAVNEM POSTOPKU (ZDavP-2) x ZAKON O DOHODNINI (ZDoh 2) x ZAKON O DAVKIH OBANOV (ZDO)

1.4. PREDMET DEDOVANJA Doloen je v 2. LENU ZD. Pomanjkljivosti definicije:

1) Pravi, da se dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku, ampak ni nujno da se lahko dedujejo prav vse pravice, ki pripadajo posamezniku (zlasti so tu miljene osebnostne pravice).

2) Drugi problem definicije je, da se dedujejo tudi OBVEZNOSTI (pasiva) in ne samo pravice (aktiva), kot to doloa ta len.

3) Problem je tudi v doloilu, da se dedujejo STVARI, kar pa ni prav, ker pridobivamo pravice in ne stvari prenaajo se vedno in povsod pravice in obveznosti, nikoli pa ne stvari (stvari so lahko samo predmet pravic in obveznosti)!!!

Ustava in zakoni ne natevajo podrobno, kaj je lahko predmet dedovanja in kaj ne, zato naeloma

velja, da vse na emur lahko dobimo pravico ali obveznost je predmet dedovanja. IZJEMA so stvari, na katerih imamo reim JAVNEGA dobrega (javna lastnina) ta reim je na doloenih stvareh vzpostavljen zato, ker obstajajo doloene stvari, ki koristijo vsem na taki stvari, lahko zasebnik pridobi pravico do UPORABE in ne more dobiti te stvari v last ali to stvar priposestvovati.


7

Ne moremo dedovati OSEBNE SLUNOSTI (kot edine stvarne pravice, ki je ne moremo dedovati). Dedujejo se lahko tudi pravice iz pravnoposlovnih razmerij in iz neposlovnih razmerij, npr. pravica do povraila kode,... pri vseh pa velja, da se na dedie prenaajo e niso STROGO osebne pravice, e niso strogo vezane na osebo upravienca, zavezanca. Izjemoma lahko dedujemo tudi pravico do povraila nepremoenjske kode, ki je nastala zapustniku, vendar velja, da se ta lahko deduje samo takrat ko je bila zapustniku bodisi pravnomono dosojena ali pa je bila zapustniku priznana v pisni pogodbi. Deduje se lahko avtorsko pravico dedujeta se oba aspekta, avtorska MATERIALNA in avtorska MORALNA pravica. Dedujejo se tudi pravice INDUSTRIJSKE LASTNINE, obema skupaj pravimo pravice intelektualne lastnine. Deduje se tudi sama DEDNA PRAVICA (oz. pravica odpovedati se dediini).

NE MOREMO dedovati pravice iz druinskega prava, osebnostne pravice, pravice iz socialne varnosti, dolnosti zakonitega preivljanja, pravic iz pokojninskega / invalidskega / zdravstvenega zavarovanja... Prav tako, se ne morejo dedovati nekatera obligacijska razmerja (ne na aktivni, ne na pasivni strani) mandat, podjetnika pogodba, drubena pogodba, posodbena pogodba.

1.4.1. ZMANJANJE ZAPUINE ZARADI IZLOITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOENJA Dedovati ne moremo tudi 3h posebnih kategorij premoenja, ki jih izloamo bodisi iz zapustnikovega premoenja ali jih izloamo iz zapuine (v vsakem primeru jih izloimo preden pride do dedovanja):

1) IZLOITEV NA ZAHTEVO ZAPUSTNIKOVIH POTOMCEV o Opravi se iz ZAPUSTNIKOVEGA PREMOENJA o Izloitev premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja in sicer lahko to izloitev

zahtevajo: ZAPUSTNIKOVI POTOMCI in njihovi potomci Posvojenci in njihovi potomci

o Zahtevajo lahko takrat, E so z zapustnikom skupaj iveli in skupaj z njim tudi pridobivali premoenje, ga uporabljali, upravljali z njim, zapustniku pomagali pri vzdrevanju premoenja,...

o Dokler se to premoenje NE izloi, ne moremo govoriti o zapuini Ker je zapuina premoenje, ki pripada zapustniku v asu smrti in torej morajo

to biti pravice, ki pripadajo res samo zapustniku, in e do izloitve ne pride je v

tem premoenju tudi del premoenja, ki pripada potomcem,... o To premoenje, ki se izloi iz zapustnikovega premoenja (in ne zapuine!!!!), pripada

potomcem, ker so vlagali v to stvar, ki pa formalno pripada zapustniku Izloen del ustreza prispevku navedenih oseb k poveanju ali ohranitvi

zapustnikovega premoenja Ta monost je dana, da ne bi plodov in rezultatov dela in prispevanja oseb

(doloenih v zakonu) pridobili z dedovanjem tisti dedii, ki niso delali ali prispevali

Premoenje, ki se tukaj izloi je DEJANSKO njihovo premoenje (eprav je formalno pripadalo zapustniku)

o Izloijo lahko tisti del, ki je dejansko pomenil PRISPEVEK k delu zapustnikovega premoenja

Ta del ne spada v zapuino in zato se NE vraunava v njegov dedni dele!!


8

Stari zakon do novele l. 2001 je napano uporabljal torej izraz da se ta del izloa iz zapuine, sedaj je popravljeno in pravi, da se izloa iz zapustnikovega premoenja

o Pravna narava tega zahtevka ne more biti v celoti dednopravna (ker ne govorimo e o dedovanju ko se to izloi, govori se tudi o prispevku potomcev zato potomec ne rabi izpolnjevati pogojev dedovanja, ker samo zahteva nazaj svoje premoenje lahko je tudi dedno nevreden), ta prispevek je tudi stvarnopravni zahtevek (zahtevek, ki bi ga imel lahko naslednik e za asa ivljenja zapustnika) ampak je zapisan v Zakonu o dedovanju in zato pripada SAMO potomcem in njihovim potomcem (dedno pravo je predvidelo torej posebno reitev zaradi primerov, ki so v praksi zelo pogosti)

Je torej SUI GENERIS zahtevek!!!!!!!2 Ima znailnosti civilnopravnega zahtevka ampak ga ureja Zakon o dedovanju

Ker tukaj ne gre za dedovanje, upravienec ne rabi izpolnjevati pogojev, ki se zahtevajo za dedia ali volilojemnika in tudi ni potrebno, da je dedno sposoben

Lahko izloitev zahteva tudi nepopolni posvojenec in njegovi potomci ter osebe, katerih dedna pravica je bila ob posvojitvi omejena ali izkljuena (to je ponovno mono zato, ker ne gre za dedovanje)

o e potomec ni postavil izloitvenega zahtevka v zapuinskem postopku, lahko zahteva izloitev tudi kasneje v pravdi, eprav je sodeloval v zapuinskem postopku, kajti zahteva na izloitev NI dednopravne narave in zanjo ne more veljati doloba 220. LENA ZD o vezanosti strank, ki so sodelovale v zapuinskem postopku, na pravnomonost sklepa o dedovanju

o Zakonec izloitve ne more zahtevati, ker ob prenehanju zakonske zveze (v tem primeru na podlagi smrti drugega zakonca) in se ob prenehanju skupno premoenje zakoncev razdeli

2) IZLOITEV GOSPODINJSKIH PREDMETOV o Gre za izloitev iz ZAPUINE (33. LEN ZD), saj upravienci te predmete dedujejo

(dedovanje v netehninem smislu) o Lahko se izloijo samo gospodinjski predmeti nizkih vrednosti

Pohitvo, bela tehnika, hina oprema nizke vrednosti Vse, kar olajuje vsakodnevno ivljenje oseb, ki so z zapustnikom ivele v asu

njegove smrti o Oseba, ki bo to izloitev zahtevala, bo morala dokazati, da je z zapustnikom ivela v

gospodinjstvu, saj je namen izloitve ta, da lahko preivela oseba, nadaljuje bivanje v tem gospodinjstvu

o UPRAVIENCI Preiveli zakonec, ki je skupaj z njim ivel v istem gospodinjstvu Potomci in posvojenci (ter njihovi potomci), ki so skupaj z njim iveli v istem

gospodinjstvu o Razlaga pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva med zapustnikom in

njegovim druinskim lanom pomeni uveljavljanje objektivnih elementov in subjektivnih elementov povezanosti druinskih lanov

2 Pazi na izpitu!!!


9

Ratio (razlog) predpisa je, da se omogoi osebam, ki so ivele z zapustnikom, da obdrijo predmete, ki so jih doslej rabile za zadovoljevanje vsakdanjih potreb

Zato je potrebno teti, da je do teh predmetov upravien tudi ZZS PARTNER (za upravienca ga doloimo de lege ferenda)

o Tukaj priznavamo, da so ti predmeti dejansko tvorili zapuino po zapustniku, da so del njegovega premoenja, ampak ker so del skupnega gospodinjstva se lahko izloijo

Govorimo o ZAKONITEM VOLILU!!!!!!! x Zakon doloi posebno pravico, to pravico voli doloenim osebam (osebe

morajo izpolnjevati pogoje za volilojemnike)

x To volilo se od splonega volila razlikuje o Dejansko v tem primeru govorimo o t.i. PRELEGATU (volilo

dobijo upravienci POLEG svojega dednega delea) in govorimo o VINDIKACIJSKEM LEGATU/VOLILU in ne o damnacijskem legatu/volilu (slednje je sicer splono sprejeto volilo, ki ga doloi zapustnik)

o Damnacijsko volilo (pridobimo zgolj obligacijsko terjatev) o Vindikacijsko volilo (volilo pripade kot pravica v TRENUTKU

zapustnikove smrti v tem trenutku pridobimo lastninsko pravico na stvareh, ki so del gospodinjskih stvari)

o Pri izraunavanju nujnega delea se izloeni predmeti gospodinjstva Ne upotevajo 3) IZLOITEV PREMOENJA, KI GA JE ZAPUSTNIK PRIDOBIL NA PODLAGI PRIDOBIVANJA SOCIALNE

POMOI S STRANI OBINE ALI DRAVE o Teh kategorij premoenja NE dedujemo, se izloijo preden pride do dedovanja

Izloajo se iz ZAPUSTNIKOVEGA PREMOENJA in ne iz zapuine Novela 2001 je prinesla nov 128. LEN ZD (prejnji len je bil razveljavljen zaradi

spornosti iz ustavnopravnega vidika)

x Predpisuje, da v primeru, da je posameznik za ivljenja prejemal pomo drave, obine (prejemal kakrnekoli socialne transferje), naeloma ne bo prilo do dedovanja tistega dela njegovega premoenja, ki ustreza vrednosti te prejete pomoi

o To se izvede tako, da tisti del premoenja zapustnika, ki ustreza viini pridobljenega premoenja (v skladu s predpisi socialnega varstva), ki ga je zapustnik pridobil od drave, obine, se iz zapustnikovega premoenja izloi zapustnikovo premoenje, ki ustreza vrednosti prejete pomoi NI predmet dedovanja, NE preide ob njegov smrti na dedie ampak postane PREMOENJE BREZ SUBJEKTA (podobno leei zapuini), poloaj traja dokler ne postane lastnina drave ali obine (prehod v lastnino drave, obine uinkuje za

nazaj, EX TUNC se teje za dravno, obinsko od trenutka zapustnikove smrti) Kar pomeni, da na tem premoenju PRIDOBI LASTNINSKO PRAVICO DRAVA (ali

obina) postane dravna lastnina oz. lastnina obine ele ko se to izloi lahko govorimo o zapuini, ki jo lahko dedii dedujejo

o Premoenje, ki ga je zapustnik zapustil je bilo njegovo samo formalno, dejansko paje pripadalo dajalcu pomoi

Premoenje v vrednosti prejete pomoi NI predmet dedovanja, zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko, e pa je razpolagal je tako oporono doloilo neveljavno


10

Pri prehodu premoenja v dravno lastnino (lastnino obine) NE gre za dedovanje, le-ta Ni dedi in Ne odgovarja za zapustnikove dolgove (ni ne dedi, ne volilojemnik)

o Namen instituta NI kaznovanje dediev (kar vidimo tudi v tem, da je izkljuitev od dedovanja veljavna za vse dedie in ne samo za tiste, ki so bili po zakonu zapustnika dolni preivljati

o SOCIALNA ALI DRUGA POMO DRUBENE SKUPNOSTI Za pomo se teje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoenjskega stanja

prejel na podlagi zakona ali splonega akta obine v denarju ali v obliki oprostitve plaila (raznovrstne oblike pomoi s katerimi se je odpravljalo navidezno stanje socialne ogroenosti zapustnika)

Vedno gre za pomo, ki se jo da izraziti v denarju (ni pa nujno, da jo je zapustnik tudi pridobil v denarju)

Ne moremo sem teti dajatev, do katerih je bil zapustnik upravien iz naslova minulega dela (pokojnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade ali darila)

o Lahko se zgodi, da zapustnikovi dedii reejo to kar je zapustnik pridobil od drave kot neke socialne dajatve, bomo mi povrnili

ZAVEZA DEDIEV po povrnitvi (zaveejo se, da bodo dajalcu pomoi povrnili vrednost dane pomoi)

e se dedii to odloijo, drava ne more ukrepati nasproti e se dedii to odloijo se to uredi v sklepu o dedovanju in dedii dedujejo V tem primeru ima drava zakonito zastavno pravico na tem premoenju

(predpisuje jo ZD), zakon jo predpisuje do popolnega poplaila teh obveznosti s strani dediev

x Dajalec pomoi ima obligacijski zahtevek proti dediem, ki je zavarovan z zakonito zastavno pravico na zapuinskih stvareh

o e zapustnik za seboj zapua dedie, ki so bodisi njegov zakonec, zunajzakonski partner, istospolni partner (iz registrirane istospolne partnerske skupnosti!!!) ali otroke in je tak dedi tudi socialno ogroen (tudi sam potreben socialne pomoi, transferjev) drava ima monost, da se povrnitvi te pomoi ki jo je dala zapustniku, ODPOVE!!

Do dedovanja bo prilo tudi v tem primeru (in ne samo v primeru, ko se dedii zaveejo k povrailu)

o Ko je zapuina tako majhna, da bi e njen prevzem s strani drave pomenil veje stroke, kot je vrednost te zapuine v tem primeru pride tudi do dedovanja in drava ne posee po takem premoenju

1.4.2. DRUGE ZNAILNOSTI PRAVNE UREDITVE DEDOVANJA

1.4.2.1. ENAKOPRAVNOST V DEDNEM PRAVU Dravljani so pri dedovanju enakopravni. Otroci so enakopravni NE glede na to ali so rojeni v ZZ ali zunaj nje dedujejo po starih in njihovih sorodnikih. Razmerja oseb, ki so povezana s popolno posvojitvijo so enaka kot med pravimi sorodniki (saj s posvojitvijo nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki). Kot enakopravnost je miljena tudi enakopravnost mokih in ensk pri dedovanju ter enakopravnost med zakonci in ZZS partnerji.


11

Tujci so izenaeni z naimi dravljani samo ob POGOJU RECIPROCITETE (e imajo v dravi, katere dravljan je tujec, nai dravljani enake pravice pri dedovanju kot njeni dravljani).

1.4.2.2. DEDOVANJE NA PODLAGI OPOROKE IN NA PODLAGI ZAKONA ZD pozna 2 pravna naslova, in sicer ZAKON (zakonito dedovanje) in OPOROKO (oporono dedovanje). Oporono dedovanje ima PREDNOST pred zakonitim dedovanjem. Dedne pogodbe nae pravo NE pozna, je neveljavna e se sklene.

Dedi ima pravico pridobiti premoenje mortis causa, zapustnik pa ima pravico do svobodnega oporonega razpolaganja (ki mu omogoa odstop od zakonitega dednega reda ali modificiranje le-tega).

1.4.2.3. OMEJITVE OPORONEGA RAZPOLAGANJA Oseba lahko s svojim premoenjem v tem primeru razpolaga na nain in v mejah, ki jih doloa zakon. Najveje meje postavlja institut nujnega delea (oporoitelj Ne more razpolagati z delom premoenja, e obstajajo osebe, ki jim po pravu pripada ta del premoenja).

1.4.2.4. ZAPUINA BREZ DEDIA POSTANE DRAVNA LASTNINA Z novelo l. 2001 je postala zapuina brez dedia DRUBENA lastnina preide v lastnino drave RS (fiskus). Do tega pride, e ni ne oporonih, ne zakonitih dediev (med katere uvramo tudi nujne dedie) ali ti ne dedujejo. Tako premoenje (ki nima dedia) je KADUCITETNO PREMOENJE.

Nekatere drave poznajo pri dravi DEDNO PRAVICO3 (drava je zadnji zakoniti dedi) ali pa kot mi KADUCITETNO PRAVICO4 (drava si prilasti zapuino kot premoenje brez gospodarja). Nae pravo tega ne teje kot dedno pravico ampak gre za POSEBEN prehod premoenja na dravo, kot posledica

vezi med zapustnikom in dravo. Drava pridobi zapuino na temelju okupacije (prilastitve). Vendar pa tukaj ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu (ker njena posledica ni originarna pridobitev zapuine). Prehod zapuine na dravo je SUI GENERIS (za to se zavzema sodna praksa).

Drava za dolgove zapustnika odgovarja v viini vrednosti zapuine drava torej zapuino pridobi derivativno (gre za pravno nasledstvo, univerzalno sukcesijo mortis causa) ampak gre za poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije), kot da bi lo za dedovanje. Drava po zapustnikovi smrti pridobi pravice in obveznosti, je dolna poravnati dolgove zapustnika in izvriti volila in bremena.

Namen je varovanje javnega interesa, ki je tudi v tem, da se preprei razlikovanje med zapustnikovimi upniki glede na to, ali obstajajo dedii zapuine ali ne (da se preprei, da terjatve zapustnikovih upnikov ne bi bile poplaane, e zapuina ostane brez dediev). Zapustnik dravi NE more onemogoiti pridobitve zapuine z oporono dolobo (negativni testament) to lahko stori samo tako, da postavi dedia.

1.4.2.5. IPSO IURE PRIDOBITEV DEDIINE Dedna pravica se pridobi s smrtjo zapustnika, brez posebej izraene volje, iza katere bi izhajalo, da oseba dediino sprejema (ipso iure). Trenutek DELACIJE (uvedbe dedovanja) je izenaen s

3 NEM, ITA, FRA, VI 4 AVT, VB


12

trenutkom AKVIZICIJE (pridobitev dediine). Dedieva izjava je zgolj deklaratorne in ne tudi konstitutivne narave. V trenutku delacije dedi ne pridobi samo lastninske pravice na stvareh ampak tudi posest, zato mu od trenutka zapustnikove smrti pripadajo ustrezni tobeni zahtevki.

1.4.2.6. OMEJENA ODGOVORNOST DEDIA ZA DOLGOVE ZAPUSTNIKA Dedi odgovarja za zapustnikove dolgove do viine vrednosti podedovanega premoenja, vendar s svojim celotnim premoenjem. Poznamo 3 vrste odgovornosti dedia za zapustnikove dolgove:

a) ODGOVORNOST ULTRA VIRES HEREDITATIS x Neomejena odgovornost dedia po vrednosti in po vrsti premoenja (kasneje se je ta

odgovornost omejila na vrednost podedovanega) b) ODGOVORNOST PRO VIRIBUS HEREDITATIS

x Vrednostno omejena odgovornost ampak predmetno (stvarno) neomejena odgovornost

x Tako ureditev pozna NAE PRAVO c) ODGOVORNOST CUM VIRIBUS HEREDITATIS

x Vrednostno in predmetno omejena odgovornost

1.4.2.7. PROSTOVOLJNOST DEDOVANJA Nikomur ni potrebno biti dedi, e tega ne eli. Za tistega, ki se dediini odpove velja, da nikoli ni bi dedi uinkuje odpoved EX TUNC (za nazaj).

IZJEMA je v primeru, da gre za zapuino brez dedia (e se opravijo vsi potrebni postopki in dedia e vedno ni, preide zapuina na dravo) drava se taki zapuini NE more odpovedati.

1.5. POGOJI ZA DEDOVANJE 1. SMRT ZAPUSTNIKA

To je temeljni pogoj za dedovanje, e smrt zapustnika ne nastopi, ne more nastopiti dedovanje!

2. PREDMET DEDOVANJA

Obstajati mora zapuina, zapustnik (oseba ki umre) mora imeti neko premoenje, da lahko to premoenje nekdo deduje.

3. DEDI

Obstajati mora oseba, ki predmet dedovanja prejme.

4. DEDNI NASLOV

Dedi mora imeti dedni naslov, e eli dedovati. To je pravni temelj za dedovanje!

5. DEDNA SPOSOBNOST

Dedi mora imeti dedno sposobnost, ne sme biti dedno nevreden!!


13

Ti pogoji morajo biti izpolnjeni da pride do dedovanja, kot UNIVERZALNEGA NASLEDSTVA (vesoljnega nasledstva). Vsi ti pogoji morajo nastopiti tudi v primeru VOLILA (dedovanja v irem, netehninem nasledstvu).

e so izpolnjeni vsi nateti pogoji KUMULATIVNO, bo prilo do dedovanja, pravimo (v naem sistemu) da pride do DEDOVANJA IPSO IURE (deduje na podlagi samega zakona, po samem zakonu)!!! Zapuino dedi pridobi v TRENUTKU zapustnikove SMRTI, pridobi jo NEPOSREDNO od zapustnika. To je pravna domneva, fikcija (da je v trenutku zapustnikove smrti tudi posestnik te stvari) zato se lahko dedi tej zapuini ODPOVE (ne eli uinkov ipso iure) ta odpoved velja EX TUNC (za nazaj), velja, da dedi te dediine ni nikoli prejel.

Dediini se ne moreta odpovedati:

x DRAVA o Tukaj o temu govorimo pogojno, ker drave kot dedia ne poimenujemo o Ne more se odpovedati dedovanju o Zato ker mora v konni fazi nekdo obstajati, da razrei pravno situacijo, ki nastane ob

smrti osebe

x DEDI, ki je bodisi E IZRECNO SPREJEL DEDIINO ali SPREJEL TO DEDIINO S KONKLUDENTNIMI DEJANJI

o IZJAVA o sprejetju dediine je naeloma nepreklicna in kdor izrecno izjavi, da o sprejema se dediini ne more odpovedati

Lahko se izpodbija s splonimi instituti civilnega prava (zmota, gronja, prisila,...)

o Kdor je E RAZPOLAGAL z zapuino, uporabljal del te zapuine ali celoto To ne velja v tistih primerih, ko so njegova ravnanja razpolaganja,

uporabljanja zapuine bila opravljena zgolj v namen ohranitve zapuine oz. njene tekoe uprave

Na sistem je sistem IPSO IURE dedovanja. Obstaja pa e drug nain urejanja teh vpraanj, in to je SISTEM LEEE ZAPUINE zapuina se ne pridobi v trenutku zapustnikove smrti ampak je zapuina v trenutku zapustnikove smrti dediem samo PONUJENA. Pravimo, da ob uvedbi dedovanja (ob smrti zapustnika) v sistemu leee zapuine pride zgolj do DELACIJE zapuina je dediem PONUJENA, ele ko se dedii odloijo, da jo sprejmejo z IZRECNO IZJAVO pride do sprejema zapuine ali AKVIZICIJE. To npr. poznajo v AVT pravu, pri nas pa trenutek delacije in trenutek akvizicije zdruen v enem samem trenutku. Je pa pri nas to korigirano tako, da se lahko dedi kaseneje odpove tej

zapuini.

1.5.1. SMRT ZAPUSTNIKA Osnovni pogoj za nastop dedovanja je ZAPUSTNIKOVA SMRT. Enako se obravnava tudi morebitna razglasitev pogreanega za mrtvega (e je nekdo zelo dolgo pogrean in ga ne najdejo se po doloenem asu mora pogreano osebo razglasiti za mrtvega) to ureja ZNP (predlog vloi dravni toilec, zainteresirani svojci in sodie). S priakovano dediino ne more nihe razpolagati.


14

Dokazovanje smrti je potrebno, kadar ne obstajajo dokazi pa vemo, da je nekdo umrl. Tudi v tem primeru smrt nadomesti SODNA ODLOBA!!!, kadar ne razpolagamo z listinami, ki so potrebne po zakonu o matinih knjigah.

Za smrt teje zakon samo DEJANSKO, FIZINO smrt. Pri nas ne poznamo ve CIVILNE/PRAVNE smrti! To so poznali v Rimskem pravu. Pomenilo pa je, da je oseba TRAJNO izgubila pravno sposobnost (danes pa pravne sposobnosti ne moremo izgubiti) in je bilo dejansko za asa njegovega ivljenja lahko uvedeno dedovanje. Smrt mora biti IZKAZANA (in ne samo zatrjevana) z izpiskom iz matinega registra ali drugimi dokazili (ali z odlobo o razglasitvi pogreanega za mrtvega).

137. LEN ZD ureja institut ODPOVEDI NEUVEDENEM DEDOVANJU izjemoma se lahko potomec v soglasju s svojim prednikom odpove dedovanju, ki e ni bilo uvedeno. Potomec se sporazume s svojim prednikom, da se bo takrat ko bo dedovanje nastopilo (ko bo prednik umrl) odpovedal dediini. To je edina izjema pri nas, ko je dedna pogodba dovoljena!!!

Vasih je lahko zelo pomemben natanen trenutek zapustnikove smrti (tudi iz dednopravnih razlogov) zato se v matini register vpie dan, mesec, leto in ura smrti!

o Zapuino tvori samo tisto premoenje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti, zato je tak pomemben AS SMRTI!!!

o Dedii, volilojemniki so lahko samo osebe, ki obstajajo (ki so ive) v trenutku zapustnikove smrti.

o Po tem trenutku se presoja tudi obstoj ali neobstoj dedne sposobnosti oz. dedne nevrednosti (dedii, volilojemniki ne smejo biti dedno nesposobni ali dedno nevredni v tem trenutku)

o V tem trenutku zanejo tei tudi roki za podajanje dednih izjav in drugih dednopravnih zahtevkov (pravica zahtevati zapuino)!

o Trenutek je odloilen tudi za vpraanje doloanja krajevne pristojnosti zapuinskega sodia (presoja se po stalnem prebivaliu zapustnika, ki ga je imel, ko je umrl). Stvarno je pristojno OKRAJNO sodie v posebni obliki nepravdnega postopka, ki mu reemo ZAPUINSKI POSTOPEK.

1.5.2. OBSTOJ PREDMETA DEDOVANJA Ali obstoj ZAPUINE. Do dedovanja pride takrat, ko imamo predmet dedovanja, zapuino. e ni predmeta dedovanja, zapuine ne moremo govoriti o zapustniku in ne bo uvedeno dedovanje.

V doloenih primerih, ko zapuino sestavljajo samo nepreminine in nihe od dediev ne sproi postopka zapuinske obravnave in to pomeni da zapuinske obravnave ne bo! To pa ne pomeni da tudi ni dedia oz. da ni dedovanja!!

1.5.3. DEDI Je lahko fizina ali pravna oseba (torej vsak pravni subjekt). Fizina oseba lahko postane dedi ali legatar, e je ob asu smrti zapustnika iva (e e ivi ali e e ivi). Tudi pravna oseba mora obstajati v trenutku zapustnikove smrti e eli biti dedi.

Prva izjema pri fizinih osebah je NASCITURUS5!! To je zarodek, e nerojeni otrok. NASCITURUS bo veljal za rojenega v trenutku zapustnikove smrti, e se bo kasneje rodil IV. Bistveno je, da je IVO

5 Nasciritus iam pro nato habetur quotiens de comodis eis agitur


15

rojen (e je mrtvo rojen, do dedovanja ne bo prilo). Zapustnik (umrli) je oe tega otroka zakonec matere, e se otrok rodi v roku 300dni po njegovi smrti e se rodi v tem roku bo dedi. Ta domneva velja za vse dedie!! Ne velja samo neposredno za potomce zapustnika (lahko velja tudi za vnuke, neake), ki so zapustnikovi potencialni dedii.

Po analogiji z nasciturusom imamo podobna pravila uveljavljena tudi za pravno osebo. Izjemoma lahko deduje tudi pravna oseba, ki v trenutku zapustnikove smrti e ni obstajala, vendar pa mora (e eli biti dedi) izpolnjevati 2 temeljna pogoja:

x Mora v trenutku zapustnikove smrti TRAJATI POSTOPEK za njeno USTANOVITEV o Mora biti e v postopku nastajanja (podobno kot zarodek)

x Da tudi dejansko e takrat izpolnjuje VSE POGOJE za pridobitev PRAVNE OSEBNOSTI

1.5.3.1. INSTITUT KOMORIENCE Primeri, ko v nekem asovno istem nesrenem dogodku skupaj umreta 2 ali ve oseb, ki bi lahko med seboj (vzajemno) dedovali!!! In se ne da ugotoviti tonega asa njihove smrti oz. zaporedja smrti! KOMORIENTI pravimo tem osebam.

Tukaj velja DOMNEVA e ne moremo doloiti natannega zaporedja smrti teh ljudi (nemoremo realno doloiti), velja domneva, da so umrli HKRATI in da DRUG PO DRUGEM NE DEDUJEJO. Med njimi torej ne pride do dedovanja ampak dedujejo po vsakem od njih njihovi lastni dedii!! Za vsakega od njih posebej se (po kriterijih, ki smo jih navedli) poie dedia, med seboj pa NE dedujejo. Ta domneva je PRAVNA DOMNEVA (praesumptio iuris), torej je ta domneva IZPODBOJNA!! Oseba, ki bo zainteresirana za to, da dokae, da je npr. en od teh komorientov umrl kasneje in s tem postal dedi preostalih komorientov bo seveda to lahko tudi DOKAZOVAL (on mora to dokazati, e je to v njegovem interesu).

V pravni praksi se doloba o komorienci uporablja, ni pa urejena komorienca v ZD. Je pa ta

komorienca posebej uvedena v ZAKONU O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (ZDKG) tukaj je posebej uvedena za primere, ko umreta v istem dogodku PREDNIK in POTOMEC, ki sta skupna lastnika zaitene kmetije (skupaj jima pripada zaitena kmetija, imamo ve pripadnostnih poloajev te kmetije) za ta primer je predpisana domneva IURIS ET DE IURE (pravna in dejanska domneva), ki je torej NE MOREMO izpodbiti. Ta domneva pa pravi, da je v takem izrecnem primeru POTOMEC preivel PREDNIKA.

1.5.4. DEDNI NASLOV Poznamo 2 dedna naslova: ZAKON in OPOROKA!

ZAKON

x Po zakonu so dedii tiste osebe, ki jih zakon navaja kot zakonite dedie, zakon jih kot take navaja, zaradi njihovega razmerja (osebnega, druinskega, zakonskega) z zapustnikom

x Zakon presumira voljo zapustnika, komu bi ta zapustnik prepustil premoenje, e bi sam prej to izrazil (to zakon presumira, ker zapustnik ni pustil oporoke)

OPOROKA

x Zapustnik je tisti, ki bo doloil dedia v oporoki


16

x Ima prednost pred zakonom, kot dednim naslovom (e lahko uporabimo oporoko, dedovanje po zakonu ne pride v potev)

Pri nas dedni naslov NI dedna pogodba, ker je to dvostransko zavezujo in nepreklicljiv pravni posel. Zaradi tega je bistveno razlien od oporoke. Z dedno pogodbo se zapustnik zavee sopogodbeniku, da

bo bodisi nanj bodisi na neko tretjo osebo po svoji smrti prenesel premoenje. Ob sprejemanju naega ZD je prevladalo stalie, da je takna zaveza zapustnika (ki je neprekljicljiva) nemogoa, ker je bolj pravilno, da varujemo oporono svobodo do smrti zapustnika.

Oporoka ima prednost pred zakonitim dedovanjem, e obstaja bo nastopila pred zakonskim dedovanjem. Po naem pravu je dovoljeno dedovati istoasno po oporoki in po dedovanju. V celoti bo do zakonitega dedovanja prilo:

x ko oporoke sploh nimamo x ko je oporoka neveljavna x ko v oporoki ni postavljen dedi x ko v oporoki postavljen dedi ni preivel zapustnika x ko je dedi nesposoben za dedovanje (je dedno nevreden) x ko se je dediini dedi odpovedal in zapustnik ob tem ni postavil t.i. SUBSTITUTA (e se ta

postavljen dedi odpove dediini, naj deduje ta drugi dedi)

1.5.5. DEDNA SPOSOBNOST (IN DEDNA NEVREDNOST) 1) DEDNA SPOSOBNOST pomeni sposobnost pridobiti zapustnikove premoenjske pravice in

obveznosti. Dedno sposobnost ima naeloma VSAKDO, vsaka fizina in vsaka pravna oseba, vendar pravne osebe so sposobne dedovati samo po oporoki (ne pa tudi po zakonu), medtem ko lahko fizine osebe dedujejo tako po oporoki kot tudi po zakonu.

TUJCI lahko dedujejo pri nas, vendar pod pogojem VZAJEMNOSTI oz RECIPROCITETE. To pomeni, da bodo tujci pri nas lahko dedovali takrat, ko imajo tudi nai dravljani v dravi tega tujca dedno sposobnost.

2) DEDNA NEVREDNOST pomeni, da oseba (fizina oseba!, ki je sicer na splono dedno sposobna) ne bo dedovala (dedna nevrednost onemogoi, da bi dedovala), ker je zagreila doloeno dejanje ali doloeno opustitev. Doloena dejanja opredeljuje zakon o dedovanju v 126. LENU ZD:

x posameznik je naklepno vzel ivljenje zapustniku ali je to poskual storiti o enako velja za sostorilca, pomonika, napeljevalca o do dedne nevrednosti ne bo prilo, kadar je bilo dejanje storjeno v silobranu ali

skrajni sili

x da je posameznik zapustniku nameraval prepreiti da bi svobodno izjavil svojo poslednjo voljo

o z zvijao, goljufijo, silo je npr. pripravil zapustnika da zapie oporoko ali da preklie prej napisano oporoko,...

o ni nujno, da ta sila, zvijaa, gronja izhaja vedno zgolj iz strani osebe, ki naj deduje, saj to lahko stori tudi neka tretja oseba (ob pomoi, napeljevanju osebe, ki naj bi dedovala, ki ima torej interes)


17

o upoteva se tako gronja neposredno samemu zapustniku, kot tudi gronja osebi, ki je zapustniku blizu!

x oseba eli prepreiti, da bi se e demonstrirana, izjavljena volja zapustnika uresniila o oporoko, ki e obstaja, skrije, unii, ponaredi e obstojeo voljo zapustnika

predrugai

x da ta oseba (dedno nevredni) huje zanemari dolnost preivljanja zapustnika oz mu ne nudi ustrezne pomoi, ko jo ta potrebuje

o huje zanemarjenje dolnosti preivljanja najprej moramo ugotoviti, da je lo za dolnost preivljanja, pomagali si

bomo z dolobami ZZZDR (da ugotovimo, kdo je sploh dolen med seboj se preivljati)

a) zakonita dolnost preivljanja velja med zakoncema, ZZS partnerjema, RIPS partnerjema, stari in otroki,...

kako hudo je zanemaril bo v vsakem posameznem primeru odloalo sodie, ki ima pri tem odloanju nekaj temeljnih vodil:

a) ko je zaradi opustitve preivljanja bil tudi dejansko e ogroen obstoj zapustnika (ko je nedajanje preivljanja e ogroalo preivetje, obstoj zapustnika)

b) SUBJEKTIVNI ELEMENT, kar pomeni, da je ob tem dedi moral vedeti, da to ne-dajanje preivljanja dejansko ogroa zapustnikovo eksistenco

c) Pomembno je tudi to, da je ta potencialni dedi imel monost dajati preivljanje (je lahko nudil preivljanje, je imel materialne pogoje za to) pa tega zavestno ni hotel

o Opustitev nudenja pomoi To se navezuje na kaznivo dejanje te vrste, gre za to, da nekdo nekoga pusti

brez pomoi v razmerah, ki so nevarne za njegovo ivljenje in zdravje in mu torej ne pomaga, ko je nekdo v neki neposredni nevarnosti, kljub temu, da bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za kogarkoli drugega

Dedna nevrednost je RELATIVNA. Govorimo o t.i. RELATIVNOSTI dedne nevrednosti. To pomeni, da je oseba dedno nevredna zgolj v razmerju do doloenega zapustnika (do katerega je storila zavrno dejanje) in lahko normalno deduje po nekemu drugemu zapustniku.

ODUPSTEK (odpust dedne nevrednosti) pomeni, da lahko zapustnik neko dejanje, ravnanje, ki je zavrno, ki ga zakon kot taknega opredeljuje in ima za posledico dedno nevrednost, dediu odpusti. To lahko zapustnik stori bodisi izrecno, bodisi s konkludentnim ravnanjem. Sodia morajo naeloma paziti na obstoj dedne nevrednosti po uradni dolnosti. Imamo doloeno izjemo, ko morajo

dedno nevrednost uveljavljati tiste osebe, ki imajo interes da te osebe ne dedujejo (e gre za opustitev preivljanja in dajanja pomoi, huje kritve).

e se ugotovi, da je nekdo dedno nevreden, ta oseba ne deduje niti po zakonu in niti po oporoki, ne more dobiti volila, ne more dobiti kakrnekoli druge koristi iz zapuine in ta oseba tudi ne more biti nujni dedi.


18

POSLEDICE DEDNE NEVREDNOSTI obuti dedno nevredna oseba sama. telo se bo, kot da je dedno nevreden umrl pred zapustnikom, kar pomeni, da bodo njegovi potomci dedovali na podlagi vstopne pravice dele nevrednega. Pri oporonem dedovanju je stvar drugana e je zapustnik v oporoki doloil, da je dedi oseba A in ta oseba postane dedno nevredna, ne bodo dedovali potomci osebe A

ampak zakoniti dedii oporoitelja zato, ker pri oporonem dedovanju ne poznamo vstopne pravice (ko potomcu vstopijo namesto dedia in dedujejo njegov dele). Lahko pa zapustnik doloi substituta (to je oseba, ki bo prvotnega dedia nadomestil, e ta ne bo mogel).

ODPOVED DEDIINI e se dedi odpove dediini brez da bi izrecno izjavil, da se odpoveduje zgolj v svojem imenu, velja domneva, da se odpoveduje zase in tudi za svoje potomce. e bo izrecno izjavil, da se odpoveduje zgolj v lastnem imenu bo lahko njegov potomec dedoval na podlagi vstopne pravice. Pravna posledica odpovedi dediini pomeni, da se ta oseba sploh nebo tela za dedia.

e gre za zakonito dedovanje pa se je oseba odpovedala zgolj v svojem imenu, bodo njeni potomci dedovali, e pa se je odpovedala na splono ti potomci ne bodo dedovali. Ko gre za oporono dedovanje in se je oseba odpovedala v svojem imenu, bodo dedovali zapustnikovi zakoniti dedii.

2. ZAKONITO DEDOVANJE 2.1. POJEM Je dedovanje na podlagi nekih dejstev, ki jih dednopravni predpisi predvidevajo kot osnovo za dedovanje v vseh tistih primerih, ko iz najrazlinejih razlogov ni moglo priti do oporonega dedovanja. Do tega bo prilo, ko bo to predvidel zakon in ko ne bomo razpolagali z veljavno oporoko:

x ko zapustnik sploh ni zapisal oporoke x ko je oporoko napisal ampak v njej ni razpolagal z vsem svojim premoenjem x ko je oporoni dedi umrl pred oporoiteljem ali se je dediini odpovedal ali je bil dedno

nevreden

V vseh teh primerih bo zapustnikovo voljo nadomestil zakon. Uveljavljena je DOMNEVNA VOLJA ZAPUSTNIKA. Kot dedie se doloi tiste osebe, ki so zapustniku najblije zakoniti dedii bodo osebe, za katere se bo normalno telo, da so zapustniku najblije (sorodniki, zakonec,...).

Vsi zakoniti dedii ne dedujejo istoasno in ne dedujejo enakih delov. Zakonito dedovanje se izvaja na nain, da osebe, ki so doloene (da pridejo v potev kot zakoniti dedii) dedujejo v DEDNIH REDIH.

Bistvene predpostavke, da se kvalificiramo kot zakoniti dedii (katera dejanska razmerja nas kvalificirajo?):

x krvno sorodstvo x zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna partnerska skupnost (RIPS) x razmerje posvojitve

Zakoniti dedi je tudi zapustnikov posvojenec.


19

2.1.1. DEDOVANJE ZAPUSTNIKOVIH SORODNIKOV SORODSTVO je odnos med dvema ali ve osebama, ki je lahko pravne ali socialne narave. Znotraj sorodstva je oji pojem KRVNO SORODSTVO in tudi SVATVENO SORODSTVO. Poznamo DUHOVNO SORODSTVO (sorodstvo po krstu - botri). Obstajalo je celo sorodstvo po mleku (dojilje Aleksandrinke). Zadnje dva sorodstva nista relevantna pri nas.

Podlaga dedovanja kot pridobivanja (brez dela) v pravini drubi ne more biti golo sorodstvo medsebojno dedovanje naj velja samo za sorodnike, ki so emotivno povezani in jih drui (jih je druilo) tudi skupno ivljenje in delo.

2.1.1.1. KRVNO SORODSTVO Gre za sorodstvo dveh oseb, ki sta med seboj povezani iz svojega izvora. To pomeni, da lahko neposredno izhajata drug iz drugega ali sta povezana zgolj preko svojega prednika.

Temelj je bioloka, krvna povezanost. Govorimo o PREDNIKIH (ASCEDENTI) in POTOMCIH (DESCEDENTI) ena oseba izhaja direktno iz druge. Zato govorimo o RAVNI LINIJI/RTI (sorodstvo v ravni rti).

Imamo pa tudi doloene STOPNJE SORODSTVA (kolena sorodstva). Ko tejemo stopnje poznamo pravilo KOLIKOR ROJSTEV TOLIKO STOPENJ. Med materjo in sinom je bilo eno rojstvo, zato je to prva stopnja, med dedkom in vnukom sta bila 2 rojstva zato je to druga stopnja.

Zaplete se pri STRANSKI LINIJI / RTI, kar pomeni da sorodniki izhajajo iz SKUPNEGA PREDNIKA in ne iz krvne povezanosti. STOPNJE ZARAUNAVAMO tudi s pravilom rojstva (vedno zanemarimo rojstvo skupnega prednika), torej med bratom in sestro sta bila 2 rojstva (eno rojstvo brata in eno rojstvo sestre) zato gre za drugo stopnjo.

2.1.1.2. PRIMER OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOJO Dedovanja na temelju sorodstva NE bo, e gre za genetino sorodstvo med otrokom spoetim z oploditvijo z biomedicinsko pomojo in darovalko jajnih celic / darovalcem semenskih celic.

Darovalke, darovalci NIMAJO pravnih ali drugih obveznosti do otrok, spoetih v postopkih OBMP. In ker v primeru takega postopka NI dovoljeno ugotavljanje oetovstva niti materinstva je genetino

sorodstvo (ki nastane z rojstvom otroka) pravno irelevantno.

2.1.2. DEDOVANJE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA e elimo, da ima uinek pri dedovanju mora ta zakonska zveza biti sklenjena po pravilih ZZZDR (osebe razlinega spola, ne sme biti zadrkov, naeloma polnoletni osebi,...). ZZ mora naeloma obstajati (e elimo dedovati na podlagi ZZ) v TRENUTKU ZAPUSTNIKOVE SMRTI. Pravico do zakonitega dedovanja ima po zapustniku tisti zakonec, ki je bil z zapustnikom v asu smrti v veljavni zakonski zvezi.

22. LEN ZD govori o tem, kdaj doloeni zakonec nima dedne pravice (govor o NEOBSTOJU DEDNE PRAVICE) in kdaj jo je izgubil (govori o IZGUBI DEDNE PRAVICE).

NEOBSTOJ DEDNE PRAVICE

JanaSvatvo velja samo pri zakonski zvezi


20

x Da je bila ZZ z zapustnikom e pred njegovo smrtjo razvezana ali razveljavljena x Da sta sicer lahko e vedno formalno poroena ampak je prenehala njuna ivljenjska

skupnost (za asa ivljenja zapustnika) in je ta prenehala bodisi po krivdi preivelega zakonca, bodisi po sporazumu obeh zakoncev

IZGUBA DEDNE PRAVICE

x Tukaj se predpostavi, da jo je enkrat e imel (za asa zapustnikove smrti) pa jo je potem izgubil, ker je:

o Zapustnik je vloil tobo za razvezo ZZ pa se po njegovi smrti izve, da je ta toba bila utemeljena

o Zapustnik je vloil tobo na razveljavitev ZZ in se razveljavi ele po njegovi smrti, razveljavi se iz razloga za katerega je preiveli zakonec vedel e OB SKLENITVI

krivdni odvzem dednega delea razlika z razvezo je ta, da razveza velja ex nunc (za naprej), razveljavitev pa ex

tunc (za nazaj)

Stari 100. LEN (veljal je do 2001) je doloal DOMNEVO O PREKLICU OPORONEGA DOLOILA v korist sovjega zakonca (e je potem prilo do razveze zakonske zveze). Doloilo oporoke v korist bivega zakonca teje za neveljavno. Ko sta se razvezala oporoke ni spremenil in je nekaj let po razvezi umrl po tej stari ureditvi se je telo, da bi (e bi se spomnil,...) ta umrli zapustnik to oporoko preklical. Ta len je torej nadomeal voljo zapustnika, torej bivi zakonec ni mogel dedovati po zapustniku. Ta len je BIL RTAN, saj NE upoteva volje zapustnika (ta len je preve posegal v njegovo voljo), saj je imel zapustnik vso monost, da oporoko spremeni (jo stre, zage ipd. ) e zakonec ni elel odvzeti dednega delea svojemu bivemu zakoncu je oporoko pustil intaktno. Ta doloba je bila vsiljevanje neke volje, ki je zapustnik ni izkazal. Ne more biti dvoma, da bi zapustnik pozabil iz oporoke rtati bivega zakonca. Ker je ta len rtan se v tem primeru uporabljajo splona

pravila.

2.1.2.1. SVATVO Tudi tukaj loimo RAVNO in STRANSKO RTO. Zakonec je z osebo v isti rti in istem kolenu svatva, kot je njegov zakonec s to osebo v sorodstvu.

Tast in taa sta z zakoncem v prvem kolenu ravne rte, svak in svakinja sta z zakoncem v drugem kolenu stranske rte.

2.1.3. DEDOVANJE ZAPUSTNIKOVEGA ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA ZD izenauje obe monosti. Za razliko od zakoncev je lahko pri ZZS potencialno sporno neko dejstvo ZZS je DEJANSKA SKUPNOST, ne more biti pravno razmerje, ker nimamo nekega kosa papirja, ki bi pravil, da smo v tej zvezi. Zato je tu problem ugotoviti, kdaj je nastala nastala bo takrat, ko bo e dalj asa trajala ta ivljenjska skupnost. Za dedovanje je relevantno vpraanje, da je ZZS v trenutku zapustnikove smrti res obstajala da se je do trenutka smrti res konstituirala, torej da so do smrti zapustnika res dejansko stekli vsi pogoji za njeno veljavnost.

x Do dedovanja ne bo prilo med partnerjema ZZS kadar je en od partnerjev (ali oba) e/e poroen, tudi, e preiveli partner NI vedel, da je drugi partner poroen

Janapred smrtjo


21

Sodie bo v zapuinskem postopku to ugotavljalo dokler so sporna dejstva (od katerih je odvisen obstoj ZZS) takrat bo prekinilo zapuinski postopek in napotilo na pravdo.

Partnerja morata iveti v ivljenjski skupnosti in ta je morala trajati dalj asa pred smrtjo partnerja, po katerem naj bi drugi dedoval. Pri odloanju o dedovanju se upotevajo vse okoliine posameznega primera. ivljenjska skupnost ZZS partnerjev mora biti po vsebini enaka kot ivljenjska skupnost zakoncev skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska skupnost (soodvisnost) veljata v oeh okolja za taka ivljenjska partnerja, kot sta to zakonca. Do dedovanja pride, e je ZZS trajala do smrti zapustnika.

2.1.4. POSVOJITEV Pri nas je urejena samo POPOLNA POSVOJITEV = posvojenec je popolnoma/v celoti integriran v druino posvojitelja, kot da bi bil njegov naravni otrok. Posvojenec je izenaen z naravnim otrokom tudi glede vpraanja dedovanja dednopravna upravienja s posvojiteljem so enake narave, kot e bi bil ta njegov pravi bioloki roditelj. To za posvojence pomeni, da nimajo dednopravnih upravienj do lastnih biolokih roditeljev / starev, tudi ne do preostalih biolokih sorodnikov.

Za popolno posvojitev je znailno, da se ne more razvezati, lahko se samo iz doloenih razlogov razveljavi. e pride do razveljavitve posvojitve po smrti zapustnika ta oseba, ki je zaradi posvojitve postala dedi po umrlem zapustniku praviloma NE BO IZGUBILA dedne pravice (ker grejo uinki razveljavitve praviloma EX NUNC torej za naprej). Prilo bo do izgube dedne pravice res samo izjemoma, takrat, ko je oseba, ki iz posvojitve izvaja neko dedno pravico po umrlem vedela za razveljavitveni razlog e ob nastanku te posvojitve na nek nain mora iti za krivdo te osebe, ki uveljavlja dednopravno upravienje.

V primeru NEPOPOLNIH POSVOJITEV (ki so bile sklenjene po prejnjih predpisih, pred l. 1977) = lahko se spremenijo v popolne posvojitve, e so podani ustrezni pogoji, sicer zanje veljajo dolobe starega zakona in sicer TZP (temeljni zakon o posvojitvi), ki izhaja iz l.1947. V skladu s temi predpisi dedujejo posvojenci in njihovi potomci po posvojitelju tako, kot njegovi otroci in drugi potomci razen v primeru, da je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni pogodbi omejena ali pa celo izkljuena. Slednje se zgodi, ko je imel tudi svoje naravne otroke. NIKOLI pa ne deduje nepopolni posvojenec po sorodnikih posvojitelja ali zakoncu posvojitelja!!!!, lahko pa deduje po svojih naravnih sorodnikih. Posvojitelj in njegovi sorodniki NE MOREJO dedovati po posvojencu, lahko pa jih posvojenec v oporoki postavi za dedie. Pri nepopolni posvojitvi dedna pravica preneha tudi tako, da se RAZVEE lahko se vloi zahteva po razvezi (posvojitelj vloi) in se posvojitev razvee (posvojitev preneha). e je posvojitev prenehala e za ivljenja posvojitelja, posvojenec in njegovi potomci nimajo dedne pravice po posvojitelju.

2.2. PARENTELE Sorodniki in njihovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec ali partner iz ZZS ali partner iz RIPS, zapustnikovi stari in njihovi potomci ter zapustnikovi stari stari in njihovi potomci te osebe dedujejo po doloenih dednih redih govorimo o tem, da na zakon izhaja iz t.i. PARENTELNEGA SISTEMA Z REPREZENTANCO (PARENTELNO LINEAREN SISTEM) osnova za oblikovanje dedovanja je SORODSTVO z zapustnikom. Sorodniki so razvreni v posamezne parentele oz. zarod, parentele se nato delijo e v linije/rte/stopnje sorodstva. Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika in tudi vsi njihovi potomci (to ne velja za


22

prvo parentelo, ki jo sestavljajo samo zapustnikovi potomci in je torej njihov skupni prednik zapustnik sam).

x Prva parentela = ZAPUSTNIKOVI OTROCI IN NJIHOVI POTOMCI x Druga parentela = ZAPUSTNIKOVI STARI IN NJIHOVI POTOMCI x Tretja parentela = ZAPUSTNIKOVI STARI STARI IN NJIHOVI POTOMCI

Po ZD se dedovanje s tretjo parentelo zakljui.

Poznamo NAELO IZKLJUENOSTI sorodnik iz parentele, ki je po stopnji bolj oddaljena od zapustnika ne more dedovati, e obstaja kaken sorodnik iz blije parentele!!!, in e ta sorodnik more in hoe dedovati.

LINIJO pa tvori skupina sorodnikov, ki izhajajo iz skupnega prednika vtevi tega prednika kot predstavnika linije. Prvi parenteli so predstavniki linij zapustnikovi otroci v drugi parenteli sta predstavnika linij zapustnikova oe in mati v tretji parenteli so predstavniki linij ded in babica po oetovi strani in ded in babica po materini strani. Dediina se bo naeloma delila na toliko enakih

delov, kolikor je linij v parenteli, pri emer je potrebno upotevati naelo izkljunosti.

Med sorodniki, ki sestavljajo doloeno linijo/rto velja t.i. VSTOPNA PRAVICA oz. PRAVICA REPREZENTANCE e predstavnik linije ne deduje, potem vstopijo na njegovo mesto (kot dedii) potomci prve stopnje oz. njegovi otroci. Potomci na podlagi vstopne pravice dedujejo skupaj tisti dele, ki bi el njihovemu pravnemu predniku, e bi ta dedoval. Vstopajoi dedi (dedi, ki deduje na podlagi vstopne pravice) deduje DE IURE PROPRIO (po svojem pravu, svojepravno), kar pomeni, da njegova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice njegovega prednika ampak je torej to njegova lastna dedna pravica to pa zanj predvsem pomeni, da mora takrat, ko sam nastopi kot dedi (ko sam deduje) izpolnjevati vse pogoje za dedia!!!!

Do dedovanja na podlagi vstopne pravice NE BO PRILO (ko imamo zakonito dedovanje), ko teh potomcev ne bo, so se dedovanju odpovedali ali so dedno nevredni v tem primeru govorimo o PRIRASTU / AKRESCENCI, ki bo nastopila ko ni dedovanja na podlagi vstopne pravice ampak bo dejansko ta dedni dele odpadlega od dedovanja pripadel sodediem po razmerju njihovih dednih deleev to pomeni, da prosti dedni dele priraste deleu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva, e ni dediev iste linije se povea sorodnikom druge linije oz. ostalim dediem. Prirast pride v potev tudi za zakonca, partnerja iz ZZS oz. partnerja iz RIPS, medtem ko vstopna pravica pa velja samo za potomce!!!! Prirast lahko nastopi tudi pri oporonem dedovanju!!, ne smo pri zakonitem, vstopne pravice pa pri oporonem dedovanju ne poznamo.

2.2.1. DEDNI REDI V naem zakonu niso navedene parentele oz. zarodi ampak so to samo nek okvir, na podlagi katerih so se oblikovali DEDNI REDI oblikovani so v skladu s parentelnim sistemom. To bo potrebno nekoliko dopolniti toliko, da v drugem in v prvem dednem redu dedujejo poleg oseb, ki so v parentelah navedene tudi e zapustnikov zakonec, ZZS partner in RIPS partner ker je temelj parentelnega sistema krvno sorodstvo, pri dednih redih pa dodajamo e zgornje 3 skupine.

1. DEDNI RED x Zakonec, ZZS partner, RIPS partner, potomci


23

Da so dedii prvega dednega reda pomeni, da bodo dedovali pred vsemi drugimi in da bodo te osebe dedovale po enakih dednih deleih. Oddaljeneji potomci dedujejo na podlagi vstopne pravice.

2. DEDNI RED x Zakonec, ZZS partner, RIPS partner, stari zapustnika (in njihovi potomci po vstopni

pravici)

Do dedovanja po drugem dednem redu bo prilo, e nima potomcev in posvojencev (upotevamo tudi vstopno pravico). V tem primeru bo zakonec dedoval skupaj z zapustnikovimi stari oz. njihovimi potomci, e bi dedovali na podlagi vstopne pravice. Tukaj je posebnost glede dednih deleev stari zapustnika dedujejo skupaj praviloma zapuine (oba stara po enakih delih, vsak ), zakonec, ZZS partner, RIPS partner pa drugo polovico. e zakonca, ZZS partnerja ali RIPS partnerja NI, gre celoten dele zapuine zapustnikovim starem in njihovim potomcem. e tudi starev ni, dedujejo

njihovi potomci po vstopni pravici paziti je treba na polbrati in polsestre, kjer velja, da oetov dele dedujejo oetovi potomci in materin dele dedujejo materini potomci. e se zgodi, da ima le eden od teh starev potomce, bo lo vse tistim potomcem (priraste jim dele, ki bi el tistemu staru ki ni

dedoval in nima potomcev). e ne dedujejo zapustnikovi stari in tudi ni njihovih potomcev (oz ne dedujejo) bo celotno zapuino dedoval zapustnikov zakonec, ZZS partner.

3. DEDNI RED x Zapustnikovi stari stari (dedki in babice) in njihovi potomci (dedujejo na podlagi vstopne

pravice)

Ti pridejo v potev samo, e ni na voljo nobene osebe iz prvega ali drugega dednega reda. Razmerje je takno, da dedi in babice po oetovi strani dedujejo ter dedi in babice po materini strani dedujejo , kar pomeni, da vsak ded in babica deduje . Tukaj ni ve zakonca, ZZS partnerja, RIPS partnerja ker ni potrebe po tem, da nastopa e v tretjem redu.

Tukaj poznamo 2 vrsti akrescence/prirasti: OJO AKRESCENCO in IRO AKRESCENCO. e zapustnikov ded ali babica nima potomcev oz. ti ne dedujejo bo njegov dele prirastel k deleu njegovega zakonca OJA AKRESCENCA. e pa ne dedujeta ne ded in ne babica po eni strani (npr. po materini strani) in hkrati tudi ni potomcev, ki bi dedovali po njima (na podlagi vstopne pravice) potem bodo ti prosti delei te strani pripadli deleem druge strani (npr. dedku in/ali babici ali njihovim potomcem po oetovi strani) IRA AKRESCENCA.

2.2.2. DEDNI DELEI Dedni delei so naeloma fiksni IZJEMA je doloena v 13. LENU ZD (imenujemo ta len tudi INSTITUT v smislu socialnega korektiva zakonitemu dedovanju), ki nam omogoa, da dejansko razdelimo zapuino med zakonite dedie nekoliko drugae, kot naeloma doloa zakon, in sicer pri

tem upotevamo MATERIALNE potrebe dediev (tu se upoteva t.i. socialni korektiv). V skladu s tem lenom lahko katerikoli od sodediev zahteva proti kateremukoli od sodediev zveanje ali znianje dednega delea sodie pri odloanju vodijo samo premoenjske razmere, pogleda se vrednost zapuine, kakno je premoenjsko stanje dedia, kakno je premoenjsko stanje sodediev, kakna je njihova pridobitna sposobnost in potem sodie, glede na konkretno situacijo lahko odloi o

poveanju oz. o zmanjanju dednega delea posameznemu sodediu. Lahko pa se sodie odloi tudi tako, da bo celotno zapuino dodelilo zgolj enemu od sodediev, e je vrednost te zapuine tako


24

majhna, da bi ti dedii dejansko zali v pomanjkanje, e bi se ta zapuina delila. Podobno je socialni korektiv urejen tudi za dedovanje v drugem dednem redu (poglej zakon).

2.3. NUJNO DEDOVANJE S tem je v temelju OMEJENA predvsem OPORONA PRAVICA (pravica zapustnika do samovoljnega testiranja) zapustnik lahko samostojno razpolaga z nainom dedovanja in doloi sam kdo in kaj bo dedoval (pogosto s tem spremeni zakonito dedovanje). Do popolnega neupotevanja zakonitih dednih redov ne more priti oporoitelj ne bo mogel v celoti spregledati doloene osebe v oporoki, zato pravimo, da gre doloenim osebam iz kroga zakonitih dediev po zakonu doloen del zapuine. Ta del zapuine morajo dobiti nujni dedii v vsakem primeru, tudi, e bi jih zapustnik v oporoki v

celoti prezrl. Ustanova nujnega delea ne omejuje zapustnika samo glede njegovih razpolag MORTIS CAUSA (oporonega razpolaganja) ampak ga omejuje tudi glede razpolaganja s premoenjem INTER VIVOS (za asa ivljenja) zapustnik bi lahko ta institut zlorabil tako, da nebi sploh premoenja z oporoko namenil nekomu ampak bi ga razdal e za asa ivljenja. NUJNI DELE je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev utesnjuje pa tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoenjem inter vivos (ne more svojega premoenja razdati za asa ivljenja in tako izkljuiti doloene osebe od dedovanja).

NUJNI DEDII =To so osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre v skladu s kogentnimi dolobami zakona del zapuine oz. del premoenja, ki ga je zapustnik odtegnil tem dediem z razpolaganji. Nujni dele je tisti del zapuine, ki pripada posameznemu nujnemu dediu.

SKUPNI NUJNI DELE = oznauje tisti del zapuine, ki pripada skupaj vsem nujnim dediem oz. gre za vsoto vseh posaminih nujnih deleev. Je pridran, rezerviran za nujne dedie, zato ga imenujemo tudi REZERVIRANI DEL (ali rezerva). e se zgodi, da je zapustnik s tem delom premoenja razpolagal bodisi z darili za ivljenja bodisi z oporoko, lahko dedii po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta razpolaganja razveljavijo (26. / I. ZD) zapustnik s tem delom svojega premoenja ne more razpolagati, lahko pa razpolaga s preostankom zapuine (ki mu pravimo RAZPOLOLJIVI DEL ZAPUINE). Posamini in skupni nujni dele se doloajo na podlagi OBRAUNSKE VREDNOSTI ZAPUINE, ki jo dobimo, e vrednosti iste zapuine dodamo vrednost doloenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za ivljenja (zato, da ne bi zapustnik z darili inter vivos obel predpisov o nujnem deleu in izigral nujne dedie).

Pri nujnem dedovanju ne govorimo o oporonem dedovanju (eprav nastopi v primeru slabega oporonega dedovanja) ampak o ZAKONITEM DEDOVANJU POSEBNE VRSTE, ker imajo osebe, ki so poklicane k nujnemu dedovanju LASTNOST nujnih dediev samo v primeru, ko so tudi sicer po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju. Velikost nujnega delea je doloena v razmerju do zakonitega dednega delea, nujni dele je torej del zakonitega dednega delea. Bistvena razlika je v tem, da lahko zapustnik zakoniti dedni dele spremeni (drugae kot mu zakon doloa za zakonite dedne delee) ne more pa razpolagati drugae, kot je v kogentnih dolobah doloeno glede nujnih deleev te dolobe mora upotevati, razen v nekaterih posebnih izjemnih primerih, ko nastopijo razlogi za RAZDEDINJENJE. Nujni dele je MANJI od zakonitega dednega delea (podan je v ulomku od zakonitega dednega delea). Pravica do nujnega dednega delea je DEDNA PRAVICA, kar pomeni, da je nujni dedi pravi zapustnikov dedi (torej je njegov UNIVERZALNI naslednik), deduje del vsake stvari, pravice ki sestavlja zapuino njegov alikvotni del je manji kot pri dedovanju po zakonu,


25

sicer pa se njegov poloaj bistveno ne razlikuje od poloaja tistega, ki je zakoniti dedi nujni dedi odgovarja tudi za zapustnikove dolgove (v ustreznem obsegu).

Nujni dedi ohrani ta svoj poloaj tudi, ko oporoitelj v oporoki doloi, da naj nujni dedi dobi nujni dele v doloenih stvareh, pravicah, denarju. To ne pomeni, da je nujni dedi izgubil poloaj univerzalnega pravnega naslednika, s tem ko je zapustnik to doloil tudi ni spremenil pravice nujnega dedia (npr. v obligacijskopravni zahtevek po izroitvi tega denarja, stvari ki mu je namenjena ali odstop pravice) je zapustnik dejansko samo opravil DELITEV ZAPUINE (s tem je v oporoki samo doloil NAIN, kako naj de zapuina deli) to ne pomeni, da nujni dedi ni upravien do alikvotnega nujnega delea zapuine. Mora pa voljo, da naj nujni dedi dobi nujni dele, IZRECNO izjaviti v oporoki ali vsaj mora to izhajati iz konkludentnih ravnanj zapustnika.

2.3.1. NUJNI DEDII 1. SKUPINA = Zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, stari / posvojitelj, zakonec, ZZS

partner in RIPS partner to so ABSOLUTNI NUJNI DEDII!, nujni dele jim pripada ne glede na izpolnjevanje kaknega dodatnega pogoja.

2. SKUPINA = Zapustnikovi dedi in babice, bratje in sestre vezani so na dodaten pogoj, saj bodo te osebe dejansko pridobili status nujnega dedia samo takrat, ko bodo trajno nezmoni za delo in ko nimajo potrebnih sredstev za ivljenje to so RELATIVNI NUJNI DEDII.

Vse te osebe so lahko nujni dedii samo takrat, e so po zakonitem redu dedovanja v konkretnem

primeru tudi RES UPRAVIENE DEDOVATI. To pomeni, da pravila o dednih redih in izkljunosti pri dedovanju v teh dednih redih veljajo tudi za nujne dedie.

Pri popolni posvojitvi je potrebno priznati pravico do nujnega delea tudi posvojitelju (posvojiteljema),njegovim (njunim) otrokom, in tudi posvojiteljevim starem otroci in posvojiteljevi stari so lahko nujni dedii samo, e so trajno nezmoni za delo in nimajo potrebnih sredstev za ivljenje (relativni nujni dedii).

ZD ne omenja ZZS partnerja med nujnimi dedii. tejemo, da vse dolobe, ki veljajo za zakonca, veljajo tudi za ZZS partnerja kadar zakon govori o zakoncu misli tudi na ZZS partnerja (mutatis mutandis) in to velja tudi za dolobe o nujnem dedovanju.

2.3.2. DELEI NUJNIH DEDIEV e elimo doloiti velikost nujnega delea posameznega dedia moramo najprej ugotoviti, kaken del zapuine bi konkretno dobil, e bi prilo do zakonitega dedovanja, potem pa doloiti nujni dele na podlagi kvote, ki velja za dedia. Velikost je odvisna od kroga oseb, ki konkurirajo v zakonitem dedovanju kot dedii, zato se upoteva:

x Vse osebe, ki bi poleg dedia v konkretnem primeru bile zakoniti dedii (ne glede na to ali imajo pravico do nujnega delea)

x Monost poveanja / zmanjanja dednega delea doloenih oseb iz kroga zakonitih dediev v korist ali breme dedia, igar nujni dele raunamo

Ne upoteva se tistih oseb, ki bi prile v potev kot zakoniti dedii ampak so dedno nevredne ali so bile razdedinjene ker zakon tako osebo obravnava, kot da je umrla pred zapustnikom. Prav tako se ne upoteva tista oseba, ki bi lahko bila zakoniti dedi, pa se je pred uvedbo dedovanja


26

odpovedala dedovanju zase in za svoje potomce ker zakon tako osebo obravnava, kot da je umrla pred zapustnikom.

Kategorija absolutnih dediev in nujnih dediev ne pokriva celotne kvote delea. Skupino ABSOLUTNIH nujnih dediev tvorijo otroci, zakonci, ZZS partnerji, RIPS partnerji, stari skupino RELATIVNIH nujnih dediev tvorijo stari stari in njihovi potomci.

Nujni dele zakonitega dednega delea velja samo za potomce (katerekoli stopnje), zakonca, ZZS partnerja, RIPS partnerja. Za stare stare ne velja enako, ampak se glede nujnega delea prikljuijo drugi skupini, katerim pripada 1/3 zakonitega dednega delea. e bomo eleli ugotoviti, koliken je nujni dele za posameznega upravienca moramo najprej ugotoviti, koliken dele bi ta posameznik

dobil, e bi prilo do zakonitega dedovanja.

2.3.3. IZRAUNAVANJE NUJNEGA DELEA IN RAZPOLOLJIVEGA DELA ZAPUINE OBRAUNSKA VREDNOST ZAPUINE da prepreimo zapustniku, da bi z darili inter vivos (za asa ivljenja) zaobel mimo predpisov o nujnem dedovanju (dedno pravo tega ne dopua, zato si pomaga s tem pojmom). Ta vrednost se zarauna tako, da isti vrednosti zapuine pritejemo vrednost daril, ki jih je zapustnik naklonil za asa ivljenja. Ob zapustnikovi smrti moramo najprej oceniti, popisati, ugotoviti, kakno je zapustnikovo premoenje (kakna je aktiva in kakna je pasiva), iz tega premoenja izloimo dele, ki niso predmet dedovanja (izloitve 3 vrste: gospodinjskih predmetov, na zahtevo potomcev in e je zapustnik pridobival socialno pomo drave) od ostanka te vrednosti zapuine se odtejejo e zapustnikovi dolgovi (nastanejo za asa ivljenja, sam jih napravi) in t.i. dolgovi zapuine (nastanejo po njegovi smrti, npr. v zvezi s samim upravljanjem zapuine). Ko vse to odtejemo, dobimo vrednost ISTE ZAPUINE (to je zapustnikovo premoenje minus izloitve minus dolgovi zapustnika minus dolgovi zapuine). Vrednost daril bomo dodajali, ko je zapustnik tudi dejansko za asa ivljenja razpolagal s premoenjem. e je zapustnik z darili

razpolagal v korist zakonitih dediev, kogarkoli, ki bi lahko po zakonu postal dedi, potem se lahko ta darila vtejejo v to obraunsko vrednost zapuine, ne glede na to kdaj so bila ta darila dana. e pa se iz vrednosti iste zapuine pritevajo darila, ki so bila dana tretji osebi, takrat pa se pritevajo samo tista darila, ki so bila dana v zadnjem letu zapustnikovega ivljenja (razen e gre za obiajna manja darila).

Privilegirana darila so darila, ki jih ne bomo upotevali pri izraunavanju obraunske vrednosti zapuine

x Darila, ki jih nekdo nameni v dobrodelne, humanitarne namene o Darila, ki imajo lovekoljuben namen o Darila v asu raznih katastrof, vojn

x Darila, katerih vrednost se po zakonu ne vraunava dediu v njegov dedni dele o Kar je bilo porabljeno za preivljanje dedia in za njegovo obvezno olanje, se ne

vraunava v dedni dele o Za olanje, ki ni obvezno se izdatki vraunajo ali ne na podlagi presoje sodia, pri

emer ima sodie monost, da upoteva, kakna je sicer vrednost zapuine in pa

zlasti naj sodie ugotovi kako je izolal zapustnik druge sodedie o 56. LEN ZD darila, ki so bila dana tisti osebi namesto katere sedaj vstopa dedi v

dedovanje, iz razloga njegove dedne nevrednosti ali iz razloga razdedinjenja (mu je bil odvzet nujni dele), se dediu NE vraunavajo v njegov dedni dele


27

SKUPNI NUJNI DELE = gre za vsoto (setevek) vseh nujnih deleev in velikost tega skupnega nujnega delea - je torej odvisna od tevila nujnih dediev in seveda od velikosti njihovih nujnih deleev. RAZPOLOLJIVI DEL ZAPUINE = dobimo ga, ko bomo isti zapuini odteli skupni nujni dele.

Zavedati se moramo, da do nujnega dedovanja NE BO prilo, e ga nujni dedi ne bo izrecno zahteval. Zapuinsko sodie na to pravico nujnega dedia ne bo pazilo po uradni dolnosti. Nujni dedi, ki zahteva nujni dele mora dati POBUDO, e ne bo sodie upotevalo OPOROKO!!!

2.3.4. ZMANJANJE OPORONIH RAZPOLAGANJ IN VRNITEV DARIL ZARADI PRIKRAJANJA NUJNEGA DELEA

PRIKRAJANJE NUJNEGA DELEA = do tega pride, kadar oporoitelj s svojimi oporonimi razpolaganji ali z darili inter vivos, prekorai vrednost razpololjivega dela zapuine. e je posegel, nael ali v celoti izrpal skupni nujni dele (rezerviran del), bomo govorili o prikrajanju. Potrebna je

REDUKCIJA ALI CELOTNA ODPRAVA OPORONIH RAZPOLAGANJ najprej bomo prikrajanje poskusili odpraviti tako, da se na zahtevo dedia zmanjajo ali po potrebi v celoti odpravijo razpolaganja, ki jih je zapustnik doloil z oporoko. e z redukcijo oporonih razpolaganj ne pokrijemo primanjkljaja, se bo poseglo tudi na darila VRAANJE / RESTITUCIJA DARIL!! Najprej poseemo na oporona razpolaganja in ele na to na darila /ta vrstni red se uporabi tudi, kadar prikrajanje nastane zaradi volil ali daril, naklonjenih drugim nujnim dediem). Zahtevek za zmanjanje oporonih

razpolaganj oz. zahtevek na vrnitev daril lahko uveljavlja samo nujni dedi (tisti nujni dedi, kateremu je bila pravica do nujnega delea krena)!! e nujni dedi tega delea ne bo zahteval bo zapuinsko sodie v konkretnem primeru ugotovilo zgolj njegov zakoniti dedni dele in pri tem

upotevalo samo tisti del zapuine s katero oporoitelj NI razpolagal, e pa take zapuine ni pa bodo dedovali oporoni dedii.

e je treba zaradi kritja nujnega delea posei tudi na darila, je v zakonu predpisano, da se darila vraajo sukcesivno v obrnjenem vrstnem redu, kot so bila dana najprej se vrne darilo, ki je po asu naklonitve najblije asu smrti zapustnika, nato asovno oddaljeneje darilo in tako po vrsti nazaj od asa smrti, dokler ni dele pokrit.

Zmanjanje oporonih razpolaganj in vrnitev daril mora zahtevati nujni dedi v zapuinskem postopku sodie o tem odloa samo, e je za zahtevke podana dejanska podlaga in ta ni sporna (e je sporna se ga napoti na pravdo).

Pravica do nujnega delea je PREMOENJSKA PRAVICA (ni osebna pravica) in je kot takna tudi podedljiva!, kar pomeni, da lahko zahtevo za zmanjanje oporonih razpolaganj ali vrnitev daril uveljavljajo tudi morebitni dedii upravienega nujnega dedia. Nujni dedi lahko nujni dele

uveljavlja tudi takrat, ko iste zapuine sploh ni, takrat, ko je obraunska vrednost enaka vrednost daril (ko je zapustnik vse svoje premoenje izdal za asa svojega ivljenja in zaradi tega tudi ni opravil oporoke ali jo je napravil pa je ta brez vrednosti, ker ni zapuine) tukaj obraunsko vrednost zapuine sestavlja zgolj vrednost daril.

x Zmanjanje oporonih razpolaganj lahko nujni dedi zahteva v 3H LETIH OD RAZGLASITVE OPOROKE

x Vrnitev daril lahko nujni dedi zahteva v 3H LETIH OD ZAPUSTNIKOVE SMRTI (oz. od dneva, ko je postala odloba s katero se ugotavlja njegova smrt pravnomona)


28

S potekom roka dedi izgubi monost toiti in tudi pravico do nujnega delea zato gre za prekluzivni rok. To pravico se lahko zahteva tudi s tobo ampak je redna pot za uveljavitev te pravice zapuinski postopek (nepravdni postopek, kjer ni tob).

2.3.5. RAZDEDINJENJE NUJNEGA DEDIA IN ODVZEM NUJNEGA DELEA V KORIST POTOMCEV

Zapustnik ima monost, ob obstoju doloenih pogojih, lahko v celoti ali samo zmanja dele svojemu

nujnemu dediu temu namenu sluita 2 dolobi ZD:

1) RAZDEDINJENJE NUJNEGA DEDIA oz. EXHEREDATIO OB IUSTA CAUSA (razdedinjenje iz pravega razloga, namena)

o Namen je KAZNOVANJE dedia, ki ima pravico do nujnega delea, zaradi njegovega nedopustnega ravnanja do zapustnika, njemu blinjih oseb

Lahko pa gre tudi za neke vrste neprimerno ivljenje osebe, ki naj bi bil nujni dedi

o Za veljavnost je potrebno, da razdedinjenje zapustnik izrecno doloi v oporoki (mora izrecno doloiti, koga razdedini in pove tudi razlog zakaj)

Ni nujno da navede razlog za razdedinjene ampak mora kaken razlog obstajati v asu, ko zapustnik doloi to razdedinjenje

o RAZLOGI (taksativno so doloeni v zakonu, samo iz teh razlogov je mono razdedinjenje) 42. LEN ZD

e se je dedi s kritvijo kakne zakonite ali moralne dolnosti huje pregreil nad zapustnikom (mora biti krivdno)

Je naklepno storil huje kaznivo dejanje, bodisi zoper zapustnika ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca, stare

Razlog vdajanja brezdelju in nepotenemu ivljenju (razlog ki mora obstajati tudi ob zapustnikovi smrti, e naj pride do razdedinjenja6)

o Lahko je POPOLNO (govorimo o POPOLNI IZGUBI DEDNE PRAVICE, kar pomeni, da razdedinjena oseba ne more biti dedi ne na temelju zakona in ne na temelju oporoke!!! razdedinjeni ne more dobiti niesar iz zapustnikovega premoenja, ne za asa ivljenja in ne za asa njegove smrti, ne more zahtevati vrnitve daril ali redukcije volil) ali DELNO (pomeni zgolj ZMANJANJE NUJNEGA DELEA - delno razdedinjena oseba ne izgubi statusa nujnega dedia ampak se mu nujni dele samo ustrezno zmanja)

o Pravice drugih oseb se v primeru razdedinjenja doloijo, kot da bi razdedinjeni umrl pred zapustnikom

Pri popolnem razdedinjenju to pomeni, da dedujejo potomci razdedinjenega (e jih ima) njegov nujni dele na temelju vstopne pravice e potomcev nima se poveajo nujni delei drugih nujnih dediev (pravila o prirasti), e ni dediev na

katere pride v potev prirast postanejo nujni dedii zakoniti dedii, ki dedujejo v naslednjem dednem redu e takih dediev ni se povea razpololjivi del za nujni dele razdedinjenega

Pri delnem razdedinjenju velja enako, razen tega, da se pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku doloajo v obsegu razdedinjenja, kar pomeni, da se upoteva prosti del nujnega delea delno razdedinjenega dedia

6 Ostali razlogi morajo obstajati ko je zapustnik pisal oporoko


29

2) ODVZEM NUJNEGA DELEA V KORIST POTOMCEV oz. EXHEREDATIO BONA MENTE (razdedinjenje v dobrem namenu)

o elijo se zavarovati pravice oz. premoenjski interesi potomcev tega zapustnikovega potomca, ki ima pravico do nujnega delea

o Tukaj gre za institut, ko zapustnik odvzame nujni dele svojemu potomcu v korist njegovih potomcev, pogoja za dopustnost tega odvzema:

Da je zapustnik, kateremu se odvzema dele zapravljivec ali prezadolen Nujni dele, ki je odvzet mora pripasti potomcem osebe, kateri je nujni dele bil

odvzet, ki morajo izpolnjevati doloene pogoje morajo ti potomci biti bodisi mladoletni bodisi polnoletni vendar nesposobni za pridobivanje

o Nujni dele se lahko odvzame vsakemu potomcu, ne glede na stopnjo sorodstva z zapustnikom, posvojencu in njegovemu potomcu, razen e je bila dedna pravica nepopolnega posvojenca in njegovega potomca ob posvojitvi izkljuena ali omejena s

tem, da mu ne gre nujni dele o Odvzem gre lahko SAMO V KORIST MLADOLETNIH ali POLNOLETNIH AMPAK

PRIDOBITNO NESPOSOBNIH otrok ali vnukov, posvojencev in njihovih otrok (prezadolenega, zapravljivega nujnega dedia)

Te otroke, vnuke mora imeti tak dedi ob zapustnikovi smrti, sicer ne velja odvzem

Ta odvzem izgubi veljavo tudi, e razdedinjeni potomec ob smrti zapustnika ni ve prezadolen in ne zapravlja ve oz. e razdedinjeni po smrti zapustnika ne ivi ve brezdelno, nepoteno in ne velja, e so upravienci ob zapustnikovi smrti

polnoletni ali zmoni pridobivati, ali e so dedno nevredni, razdedinjeni oz so se dediini odpovedali

Ta dva instituta imata razlien namen.

2.4. VRAUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELE COLLATIO BONORUM (KOLACIJA) gre za to, da se s pomojo tega instituta omogoi, da dobijo tisti dedii pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik za ivljenja e dal doloena darila ali pa jim je

naklonil doloena volila v oporoki ti dedii dobijo toliko manj iz zapuine na raun njihovega dednega delea toliko manj, kolikor znaa vrednost tega darila / volila, ki so ga pridobili (ki jim ga je zapustnik namenil). Zakon je s pomojo tega instituta zavzel stalie, da je treba vse neodplane

naklonitve (tako tiste, ki so bile dane za asa ivljenja, kot tudi tiste mortis causa) obravnavati kot neko celoto, iz katere pripade vsakomur od dediev toliko, kolikor mu pripade pri zakonu (upravnilovka). Na ta nain je zakonodajalec elel dosei povsem enako obravnavo zakonitih dediev glede vsega, kar so dobili od zapustnika neodplano.

Institut vraunanja se pojavlja pri DELITVI DEDIINE (pojavlja se EX LEGE, na podlagi zakonske dolobe). Pojavlja se ex lege takrat, ko ni zapustnikova volja drugana - e zapustnik izrecno doloi, da vraunanja ni, ga pa ne bo, e pa ni ne doloi, bo pri zakonitih dediih ex lege prilo do vraunavanja, pri oporonih dediih bo do vraunavanja prilo samo, ko bo oporoitelj to izrecno doloil. Do tega prihaja po samem zakonu zato, ker se vzpostavlja zakonita domneva, da zapustnik z naklonitvijo volila oz. darila ni elel nobenega od sodediev preferirati (ni elel nikomur dati nekaj ve) e se v konkretnem primeru izkae, da je imel tak namen, ne bo prilo v potev vraunavanje tega volila. Do vraunanja ne bo prilo, e ga sodedii NE bodo zahtevali vraunanje je torej


30

POTREBNO ZAHTEVATI, sodie tega dela ne opravlja po uradni dolnosti. Vraunanje velja za vse zakonite dedie v vseh dednih redih in velja tudi za nujne dedie, ki so ravno tako zakoniti dedii. Dejanski pogoj za vraunanje je DEJSTVO, da je ta oseba tudi v resnici POSTALA DEDI (zakoniti dedi mora tudi dejansko postati dedi, takrat preide iz dedia ad abstracto v dedia in concreto).

1) DARIL

dedno pravo

Documents