davČni postopek in nadzor skripta

40
Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009 Izpit 20.2.2009 1. Izvršba na avtomobilih Davčna izvršba na premičnine se praviloma opravlja šele, če izvršba na denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah ali na druge denarne terjatve dolžnika ni bila uspešna. Davčna izvršba na premičnine je sestavljena iz treh faz: prva faza je rubež premičnin, druga faza je cenitev, sledi še zadnja faza, to je prodaja zarubljenih premičnin. Sklep o davčni izvršbi izda davčni organ, ki je v skladu z določbo 150. člena ZDavP-2 krajevno pristojen za izdajo sklepa o davčni izvršbi. Zarubiti se smejo premičnine, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika, razen tistih, ki so izvzete iz izvršbe. O opravljenem rubežu in cenitvi se sestavi zapisnik, ki je dokaz o poteku in vsebini postopka ter danih izjav. Zarubljene premičnine se lahko pustijo v hrambi pri dolžniku, s tem da morajo biti vidno označene, da so zarubljene. Dolžnik zarubljene premičnine lahko uporablja z dovoljenjem davčnega organa. O tem davčni organ izda sklep, zoper katerega ni pritožbe. Zarubljena gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se vedno odvzamejo. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Davčni organ praviloma pridobi zastavno pravico na premičninah z rubežem. V določenih primerih pa se zastavna pravica pridobi kasneje in sicer v primerih, ko so predmet rubeža premičnine, za katere Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin določa, da se vpisujejo v register. V skladu z Uredbo se v register vpisujejo naslednje premičnine: - zaloge, - oprema, - motorna in tirna vozila, - motorna kolesa ter prikolice, - živali. Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V kolikor davčni organ zarubi premičnine, ki se v skladu z Uredbo vpisujejo v register, se 1

Upload: rok-casl

Post on 24-Oct-2014

215 views

Category:

Documents


1 download

TRANSCRIPT

Page 1: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Izpit 20.2.2009

1. Izvršba na avtomobilih

Davčna izvršba na premičnine se praviloma opravlja šele, če izvršba na denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah ali na druge denarne terjatve dolžnika ni bila uspešna.

Davčna izvršba na premičnine je sestavljena iz treh faz: prva faza je rubež premičnin, druga faza je cenitev, sledi še zadnja faza, to je prodaja zarubljenih premičnin.

Sklep o davčni izvršbi izda davčni organ, ki je v skladu z določbo 150. člena ZDavP-2 krajevno pristojen za izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Zarubiti se smejo premičnine, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika, razen tistih, ki so izvzete iz izvršbe.

O opravljenem rubežu in cenitvi se sestavi zapisnik, ki je dokaz o poteku in vsebini postopka ter danih izjav.

Zarubljene premičnine se lahko pustijo v hrambi pri dolžniku, s tem da morajo biti vidno označene, da so zarubljene. Dolžnik zarubljene premičnine lahko uporablja z dovoljenjem davčnega organa. O tem davčni organ izda sklep, zoper katerega ni pritožbe.

Zarubljena gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se vedno odvzamejo.

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Davčni organ praviloma pridobi zastavno pravico na premičninah z rubežem. V določenih primerih pa se zastavna pravica pridobi kasneje in sicer v primerih, ko so predmet rubeža premičnine, za katere Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin določa, da se vpisujejo v register. V skladu z Uredbo se v register vpisujejo naslednje premičnine:

- zaloge, - oprema, - motorna in tirna vozila, - motorna kolesa ter prikolice, - živali.

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V kolikor davčni organ zarubi premičnine, ki se v skladu z Uredbo vpisujejo v register, se sklep o izvršbi skupaj z rubežnim zapisnikom in zahtevo za vpis v register pošlje na AJPES. V teh primerih davčni organ zastavne pravice ne pridobi že z rubežem temveč šele z vpisom v register. Register neposestnih zastavnih pravic je javna knjiga, ki vsakomur omogoča, da se enostavno in zanesljivo seznani z obstojem zastavne pravice na premičnini.

Veljavnost rubeža preneha:

- ko se zarubljena premičnina proda, - če se prodaja ne opravi v roku enega leta od vročitve sklepa o izvršbi, - ko se dolžniku vroči odločba, s katero je ugodeno njegovi pritožbi zoper sklep o izvršbi - ko davčni organ prejme sodbo, s katero je tretji pred sodiščem uspel z lastninsko tožbo.

Če je zarubljena nepremičnina vpisna v register neposestnih zastavnih pravic rubež preneha z izbrisom zastavne pravice iz registra. Ob nastopu katerega izmed dejstev iz prejšnjega odstavka mora torej davčni organ to nemudoma sporočiti AJPES-u, ki vodi ta register.

1

Page 2: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

V postopku davčne izvršbe zarubljene premičnine je mogoče prodati na naslednje načine:

- na javni dražbi, - po dolžniku samem, - z zbiranjem ponudb, - z neposredno pogodbo ali - s komisijsko prodajo.

2. Zavezujoča informacija

(14. člen ZDavP-2) Institut zavezujoče informacije je v slovenskem pravnem prostoru nov institut. Tudi primerjalnopravno gledano, gre za relativno nov institut, ki so ga razvite države pričele v svoje pravne sisteme pričele uvajati pred približno desetimi leti ali kasneje.

Iz sistematike ZDavP-2 je razvidno, da je ta institut namenjen informiranju zavezancev za davek. Gre za pisno informacijo davčnega organa o davčni obravnavi zavezančevih nameravanih transakcijah, oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (nameravana aktivnost). Predhodna davčna obravnava nameravane zavezančeve aktivnosti je eden od elementov v procesu odločitve zavezanca, ali bo nameravano aktivnost izpeljal ali ne.

Za razliko od prej opisane pravice do informiranja, pa je zavezujoča informacija, kot to izhaja že iz imena, zavezujoča za davčni organ. To pomeni, da je davčni organ pri davčni obravnavi konkretne aktivnosti vezan na mnenje, ki ga izda v obliki zavezujoče informacije.

Kot je bilo že navedeno, zavezujoča informacija, zavezuje davčni organ. Zaradi takšnega učinka pa je treba v zakonu, oziroma v ZDavP-2 določiti tudi, kdaj zavezujoča informacija nima pravnih učinkov in jo davčni organ prekliče:

temelji na netočnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec navedel v vlogi, ali; aktivnost zavezanca nima v vlogi navedene ekonomske vsebine

Izdana zavezujoča informacija se nadomesti, če se naknadno ugotovi, da je bilo pri izdaji nepravilno uporabljeno materialno pravo (in je bila izdana v zvezi z nameravano aktivnostjo, ki je ponavljajoče narave, oziroma v času preklica še ni končana). Zavezujoča informacija zavezuje davčni organ glede aktivnosti, ki jih je zavezanec izvedel do dneva vročitve nadomestne zavezujoče informacije.

Zahteva za izdajo zavezujoče informacije se zahteva z vlogo, za katero se uporabljajo pravila iz ZUP (razumljivost, navedba organa, podatek o morebitnem zastopniku, navedba firme, sedež, …), poleg tega pa mora vsebovati naslednjo vsebino:

natančen opis nameravane aktivnosti (opis njene ekonomske vsebine, opis posameznih transakcij, načrte zavezanca, navedba vprašanj, mnenje zavezanca, navedba obstoječih stališč);

izjava zavezanca, ali je bilo katerokoli vprašanje, povezano z izdajo ZI, predmet predloženega obračuna, že obravnavano v izdani ZI, obravnavano v postopku davčnega nadzora, obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi /pred sodiščem;

dokumentacija , ki predstavlja podlagi/na katero se zavezanec sklicuje v zahtevi za izdajo ZI.

Davčni organ obvesti zavezanca, da ne bo izdal ZI, če: gre za že izvedeno aktivnost, pri čemer se šteje, da je aktivnost izvedena tudi,

če zavezanec za davek ne more več enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti,

je katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, obravnavano v postopku davčnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem, oziroma naj bi se nameravana aktivnost opravljala

2

Page 3: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

v nedoločenem prihodnjem času oziroma, če iz vloge za izdajo zavezujoče informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti,

bi priprava zavezujoče informacije zahtevala razlago predpisa, ki ni predpis iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona,

bi priprava zavezujoče informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliščin pa izhaja, da tega dejstva v času obravnave zahteve za izdajo zavezujoče informacije, ni mogoče ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb,

gre za vprašanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen.Zavezujočo informacijo izda Generalni davčni urad. Vse stroške v zvezi z izdajo zavezujoče informacije nosi zavezanec: 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov. Če se oceni, da bodo stroški presegli 2000 eurov, se lahko od prosilca zahteva predujem.

3. Dokazno breme davčnega organa

Dokazno breme 76. člen ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.

Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se poveča ali zmanjša.

Če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša.

Dokazila 77. člen ZDavP-2 - Če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, torej po ZUP (ogled, zaslišanje prič, izvedenci). Po ZDavP-2 imajo torej listine prednost.

Rok za predložitev dokazov 78. člen ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora dokaze predložiti v roku, ki ga določi davčni organ s pisnim pozivom, s sklepom o začetku postopka davčnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davčnega nadzora.

Rok se lahko na zahtevo stranke podaljša, če se zahteva poda pred iztekom prvotnega roka.

4. Zastaranje davčnega dolga, ki je zavarovan

Zastaranje 125. člen ZDavP-2 – Po mojem mnenju veljajo enaka določila zastaranja po ZDavP-2 tako za dolg, ki je zavarovan kot za dolg, ki ni zavarovan, in sicer:

Določeni so zastaralni roki za zastaranje:

1. pravice do odmere davka;

2. pravice do izterjave davka;

3. pravice do vračila davka.

Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti ali plačati.

3

Page 4: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru, teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.

Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati.

Pretrganje zastaranja – 126. člen ZDavP-2

Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen.

Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.

Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davčnem organu z namenom, da doseže vračilo davka.

V zakonu je izrecno določen pričetek teka roka po pretrganju zastaranja. Tako zakon določa, da po vsakem pretrganju zastaranja začne naslednji dan znova teči zastaralni rok, v »starem« zakonu o davčnem postopku to ni bilo določeno in tako je tudi za pretrganje zastaranja uporabljala rešitev, po kateri je tudi po pretrganju zastaranja pričel zastaralni rok po poteku koledarskega leta.

Določen pa je tudi absolutni zastaralni rok, torej rok, po katerem pravice do odmere davka in izterjave davka ni v nobenem primeru več možno uveljaviti, in sicer ko poteče deset let od trenutka, ko je zastaranje prvič začelo teči.

Pravica zavezanca do vračila plačanega davka absolutno zastara v desetih letih od dneva, ko bi moral biti davek vrnjen, razen v primeru, ko je tožnik s tožbo uspel. V tem postopku se čas sodnih postopkov ne šteje v čas zastaralnega roka.

Izpit 12.6.2009

1. Pomen dokazov v davčnem postopku?

Dokazno breme 76. člen ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.

Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se poveča ali zmanjša.

Če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša.

Dokazila 77. člen ZDavP-2 - Če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, torej po ZUP (ogled, zaslišanje prič, izvedenci). Po ZDavP-2 imajo torej listine prednost.

4

Page 5: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Rok za predložitev dokazov 78. člen ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora dokaze predložiti v roku, ki ga določi davčni organ s pisnim pozivom, s sklepom o začetku postopka davčnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davčnega nadzora.

Rok se lahko na zahtevo stranke podaljša, če se zahteva poda pred iztekom prvotnega roka.

2. Čas inšpiciranja?

137. člen ZDavP-2 (kraj in čas davčnega inšpekcijskega nadzora)

(1) Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih zavezanca za davek, ki opravlja dejavnost, lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem, oziroma v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil zavezanec za davek. Za ta namen mora dati zavezanec za davek na razpolago primeren delovni prostor in potrebne pripomočke.    (2) Če poslovni prostor ni primeren za opravljanje davčnega inšpekcijskega nadzora, ali če obstajajo drugi razlogi, kot na primer narava dejavnosti zavezanca za davek, se inšpekcijski nadzor lahko na predlog zavezanca za davek, ali po odločitvi davčnega organa,

opravlja v prostorih davčnega organa.

    (3) Davčni inšpekcijski nadzor se ne opravlja v stanovanjskih prostorih, ki jih zavezanec za davek ni določil kot svoj sedež ali poslovni prostor.

    (4) Če zavezanec za davek, njegov zastopnik ali pooblaščenec ali zaposleni pri zavezancu za davek ovira pooblaščeno osebo pri pregledu, lahko pooblaščena oseba zahteva, da se le-ta odstrani.

    (5) Če pooblaščena oseba pri opravljanju nalog davčnega inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor, ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

    (6) Policisti nudijo pomoč pooblaščenim osebam v skladu z zakonom, ki ureja policijo.

        (7) Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnem delovnem času. Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi izven poslovnega delovnega časa, če:

        1. zavezanec za davek na to pristane, ali

        2. je to nujno potrebno zaradi namena davčnega inšpekcijskega nadzora.

3. Izvršba na vrednostne papirje?

Za izvršbo na vrednostne papirje se uporabljajo določbe poglavja o rubežu in prodaji premičnin, če ni v tem poglavju drugače določeno. Posebnosti glede rubeža in prodaje vrednostnih papirjev ureja zakon ločeno za materializirane in nematerializirane vrednostne papirje.

Razlika med materializiranimi in nemateriailiziranimi vrednostnimi papirji je v nosilcu, na katerem je zapisana pravica izdajatelja. Pri materializiranih vrednostni papirji je pravica zapisana na listini (vrednostni papir kot listina), medtem ko se nematerializirani vrednostni papirji ne pojavljajo v papirnati obliki, pač pa je pravica zapisana na elektronskem nosilcu. Elektronski nosilec, v katerega se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna klirinško depotna družba.

V primeru izvršbe na materializirane vrednostne papirje, se sklep pošlje dolžniku in upravljavcu registra, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji. Upravljavec vpiše sklep o izvršbi v register. Vpis vsebuje navedbo davčnega organa, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa in prepoved razpolaganja

5

Page 6: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev se opravi tako, da se sklep pošlje dolžniku in klirinško depotni družbi, ki sklep vpiše v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje navedbo davčnega organa, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa in prepoved razpolaganja.

V primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, jih prenese KDD na račun kupca. V primeru prodaje nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, prenese KDD vrednostne papirje na kupca na podlagi naloga za prenos, ki ga izda davčni organ.

Zdaj pa še členI:

V. poglavje    Davčna izvršba na vrednostne papirje

209. člen

(smiselna uporaba določb)

Za rubež in prodajo vrednostnih papirjev se smiselno uporablja III. poglavje tega dela zakona o rubežu in prodaji premičnin, če ni s tem poglavjem določeno drugače.

210. člen

(vročitev sklepa o izvršbi in vpis rubeža materializiranih vrednostnih papirjev)

(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na materializirane vrednostne papirje dolžniku in upravljavcu registra oziroma delniške knjige, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji.    (2) Upravljavec registra oziroma delniške knjige na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v register oziroma delniško knjigo. Vpis vsebuje naslednje podatke:

    – davčni organ, ki je izdal sklep,

    – datum izdaje sklepa,

    – prepoved razpolaganja.

211. člen

(vročitev sklepa o izvršbi in vpis rubeža nematerializiranih vrednostnih papirjev)

(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje dolžniku in klirinško depotni družbi.

    (2) Klirinško depotna družba na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje naslednje podatke:

    – davčni organ, ki je izdal sklep,

    – datum izdaje sklepa,

    – prepoved razpolaganja.

212. člen

6

Page 7: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

(prodaja zarubljenih vrednostnih papirjev)

(1) Zarubljene vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance.

    (2) V skladu s tem poglavjem klirinško depotna družba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prenese nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca.

    (3) V skladu s tem poglavjem klirinško depotna družba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, na podlagi naloga za prenos, ki ga izda davčni organ, prenese nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca.

    (4) Znesek, pridobljen s prodajo, se nakaže na predpisane račune, določene s predpisom iz drugega odstavka 91. člena tega zakona.

4. Pomen informacij in pojasnil davčnega organa?

Pravica do informiranja 13. člen ZDavP-2

S pravico do informiranja se zavezancu za davek zagotovi:

1. da je pravočasno in na primeren način obveščen o spremembah v zakonih o obdavčenju in v drugih predpisih v zvezi z obdavčenjem ter da mu davčni organ pravočasno, najpozneje pa v 30 dneh po predložitvi vprašanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju,

2. do informacij o načinu izračunavanja in plačevanja davkov ter3. do podatkov o stanju svojih davčnih obveznosti.

Zavezance za davek obveščajo tako davčni uradi, kot tudi Generalni davčni urad. V tem primeru zavezanci za davek na davčni organ naslovijo vprašanje, kako izvajati določbe ZDavP-2 oziroma predpisov o obdavčenju. Ta mnenja za davčni organ niso zavezujoča, kar pomeni, da bi lahko kasneje, če bi se ugotovilo, da je pojasnilo napačno, brez posledic, odstopil od zavzetega stališča. Tovrstna vprašanja so predvsem pogosta ob spremembah zakonodaje. Najpogosteje zastavljena vprašanja in odgovori se običajno objavijo tudi na spletnih straneh Davčne uprave RS.

Navodila, ki jih za zagotovitev enotne uporabe predpisov z delovnega področja davčnega organa izda minister za finance, generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije, so zavezujoča za ravnanje davčnega organa v davčnem postopku. To pomeni, da navodila (okrožnice), primarno naslovljena na vse davčne urade, vežejo davčni organ pri njegovem postopanju. Zavezanci pa morajo biti s tem tudi seznanjeni, glede na to, da davčni urad ne sme odstopiti od navodila, ki ga izda generalni direktor Davčne uprave RS. Sistem informiranja mora biti vzpostavljen tako, da omogoča čim lažji dostop do teh informacij. Sistem informiranje je tako podprt prek interneta in obveščanja v medijih

Zavezujoča informacija 14. člen ZDavP-2

Institut zavezujoče informacije je v slovenskem pravnem prostoru nov institut. Tudi primerjalnopravno gledano, gre za relativno nov institut, ki so ga razvite države pričele v svoje pravne sisteme pričele uvajati pred približno desetimi leti ali kasneje.

Iz sistematike ZDavP-2 je razvidno, da je ta institut namenjen informiranju zavezancev za davek. Gre za pisno informacijo davčnega organa o davčni obravnavi zavezančevih nameravanih transakcijah, oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (nameravana aktivnost). Predhodna davčna obravnava

7

Page 8: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

nameravane zavezančeve aktivnosti je eden od elementov v procesu odločitve zavezanca, ali bo nameravano aktivnost izpeljal ali ne.

Za razliko od prej opisane pravice do informiranja, pa je zavezujoča informacija, kot to izhaja že iz imena, zavezujoča za davčni organ. To pomeni, da je davčni organ pri davčni obravnavi konkretne aktivnosti vezan na mnenje, ki ga izda v obliki zavezujoče informacije.

Kot je bilo že navedeno, zavezujoča informacija, zavezuje davčni organ. Zaradi takšnega učinka pa je treba v zakonu, oziroma v ZDavP-2 določiti tudi, kdaj zavezujoča informacija nima pravnih učinkov in jo davčni organ prekliče:

temelji na netočnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec navedel v vlogi, ali; aktivnost zavezanca nima v vlogi navedene ekonomske vsebine

Izdana zavezujoča informacija se nadomesti, če se naknadno ugotovi, da je bilo pri izdaji nepravilno uporabljeno materialno pravo (in je bila izdana v zvezi z nameravano aktivnostjo, ki je ponavljajoče narave, oziroma v času preklica še ni končana). Zavezujoča informacija zavezuje davčni organ glede aktivnosti, ki jih je zavezanec izvedel do dneva vročitve nadomestne zavezujoče informacije.

Zahteva za izdajo zavezujoče informacije se zahteva z vlogo, za katero se uporabljajo pravila iz ZUP (razumljivost, navedba organa, podatek o morebitnem zastopniku, navedba firme, sedež, …), poleg tega pa mora vsebovati naslednjo vsebino:

natančen opis nameravane aktivnosti (opis njene ekonomske vsebine, opis posameznih transakcij, načrte zavezanca, navedba vprašanj, mnenje zavezanca, navedba obstoječih stališč);

izjava zavezanca, ali je bilo katerokoli vprašanje, povezano z izdajo ZI, predmet predloženega obračuna, že obravnavano v izdani ZI, obravnavano v postopku davčnega nadzora, obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi /pred sodiščem;

dokumentacija , ki predstavlja podlagi/na katero se zavezanec sklicuje v zahtevi za izdajo ZI.

Davčni organ obvesti zavezanca, da ne bo izdal ZI, če: gre za že izvedeno aktivnost, pri čemer se šteje, da je aktivnost izvedena tudi,

če zavezanec za davek ne more več enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti,

je katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, obravnavano v postopku davčnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem, oziroma naj bi se nameravana aktivnost opravljala v nedoločenem prihodnjem času oziroma, če iz vloge za izdajo zavezujoče informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti,

bi priprava zavezujoče informacije zahtevala razlago predpisa, ki ni predpis iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona,

bi priprava zavezujoče informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliščin pa izhaja, da tega dejstva v času obravnave zahteve za izdajo zavezujoče informacije, ni mogoče ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb,

gre za vprašanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen.Zavezujočo informacijo izda Generalni davčni urad. Vse stroške v zvezi z izdajo zavezujoče informacije nosi zavezanec: 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov. Če se oceni, da bodo stroški presegli 2000 eurov, se lahko od prosilca zahteva predujem.

Izpit 28.11.2008

1. Izvršba na avtomobile

8

Page 9: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Davčna izvršba na premičnine se praviloma opravlja šele, če izvršba na denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah ali na druge denarne terjatve dolžnika ni bila uspešna.

Davčna izvršba na premičnine je sestavljena iz treh faz: prva faza je rubež premičnin, druga faza je cenitev, sledi še zadnja faza, to je prodaja zarubljenih premičnin.

Sklep o davčni izvršbi izda davčni organ, ki je v skladu z določbo 150. člena ZDavP-2 krajevno pristojen za izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Zarubiti se smejo premičnine, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika, razen tistih, ki so izvzete iz izvršbe.

O opravljenem rubežu in cenitvi se sestavi zapisnik, ki je dokaz o poteku in vsebini postopka ter danih izjav.

Zarubljene premičnine se lahko pustijo v hrambi pri dolžniku, s tem da morajo biti vidno označene, da so zarubljene. Dolžnik zarubljene premičnine lahko uporablja z dovoljenjem davčnega organa. O tem davčni organ izda sklep, zoper katerega ni pritožbe.

Zarubljena gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se vedno odvzamejo.

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Davčni organ praviloma pridobi zastavno pravico na premičninah z rubežem. V določenih primerih pa se zastavna pravica pridobi kasneje in sicer v primerih, ko so predmet rubeža premičnine, za katere Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin določa, da se vpisujejo v register. V skladu z Uredbo se v register vpisujejo naslednje premičnine:

- zaloge, - oprema, - motorna in tirna vozila, - motorna kolesa ter prikolice, - živali.

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V kolikor davčni organ zarubi premičnine, ki se v skladu z Uredbo vpisujejo v register, se sklep o izvršbi skupaj z rubežnim zapisnikom in zahtevo za vpis v register pošlje na AJPES. V teh primerih davčni organ zastavne pravice ne pridobi že z rubežem temveč šele z vpisom v register. Register neposestnih zastavnih pravic je javna knjiga, ki vsakomur omogoča, da se enostavno in zanesljivo seznani z obstojem zastavne pravice na premičnini.

Veljavnost rubeža preneha:

- ko se zarubljena premičnina proda, - če se prodaja ne opravi v roku enega leta od vročitve sklepa o izvršbi, - ko se dolžniku vroči odločba, s katero je ugodeno njegovi pritožbi zoper sklep o izvršbi - ko davčni organ prejme sodbo, s katero je tretji pred sodiščem uspel z lastninsko tožbo.

Če je zarubljena nepremičnina vpisna v register neposestnih zastavnih pravic rubež preneha z izbrisom zastavne pravice iz registra. Ob nastopu katerega izmed dejstev iz prejšnjega odstavka mora torej davčni organ to nemudoma sporočiti AJPES-u, ki vodi ta register.

V postopku davčne izvršbe zarubljene premičnine je mogoče prodati na naslednje načine:

- na javni dražbi, - po dolžniku samem,

9

Page 10: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

- z zbiranjem ponudb, - z neposredno pogodbo ali - s komisijsko prodajo.

2. Dokazno breme- davčni organ

Dokazno breme 76. člen ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.

Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se poveča ali zmanjša.

Če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša.

Dokazila 77. člen ZDavP-2 - Če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, torej po ZUP (ogled, zaslišanje prič, izvedenci). Po ZDavP-2 imajo torej listine prednost.

Rok za predložitev dokazov 78. člen ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora dokaze predložiti v roku, ki ga določi davčni organ s pisnim pozivom, s sklepom o začetku postopka davčnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davčnega nadzora.

Rok se lahko na zahtevo stranke podaljša, če se zahteva poda pred iztekom prvotnega roka.

3. Zastaranje davčnega dolga, ki je zavarovan

Zastaranje 125. člen ZDavP-2 – Po mojem mnenju veljajo enaka določila zastaranja po ZDavP-2 tako za dolg, ki je zavarovan kot za dolg, ki ni zavarovan, in sicer:

Določeni so zastaralni roki za zastaranje:

1. pravice do odmere davka;

2. pravice do izterjave davka;

3. pravice do vračila davka.

Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti ali plačati.

Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru, teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.

Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati.

Pretrganje zastaranja – 126. člen ZDavP-2

10

Page 11: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen.

Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.

Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davčnem organu z namenom, da doseže vračilo davka.

V zakonu je izrecno določen pričetek teka roka po pretrganju zastaranja. Tako zakon določa, da po vsakem pretrganju zastaranja začne naslednji dan znova teči zastaralni rok, v »starem« zakonu o davčnem postopku to ni bilo določeno in tako je tudi za pretrganje zastaranja uporabljala rešitev, po kateri je tudi po pretrganju zastaranja pričel zastaralni rok po poteku koledarskega leta.

Določen pa je tudi absolutni zastaralni rok, torej rok, po katerem pravice do odmere davka in izterjave davka ni v nobenem primeru več možno uveljaviti, in sicer ko poteče deset let od trenutka, ko je zastaranje prvič začelo teči.

Pravica zavezanca do vračila plačanega davka absolutno zastara v desetih letih od dneva, ko bi moral biti davek vrnjen, razen v primeru, ko je tožnik s tožbo uspel. V tem postopku se čas sodnih postopkov ne šteje v čas zastaralnega roka.

Izpit 7.2.2008

2. Začasne odredbe v davčnem postopku

83. člen

(začasna in glavna odločba)

Če je glede na okoliščine primera neizogibno potrebno, ali če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju tako določeno, lahko davčni organ izda začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna.

    (2) Začasno odločbo lahko davčni organ razveljavi in nadomesti z glavno odločbo najpozneje v roku enega leta od dneva izdaje začasne odločbe, razen če je v tem zakonu ali zakonu o obdavčenju drugače določeno. Če začasne odločbe ne razveljavi in nadomesti z glavno odločbo v tem roku, se šteje, da je začasna odločba glavna.    (3) Ne glede na drugi odstavek tega člena davčni organ začasno odločbo razveljavi in nadomesti z glavno odločbo, če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju tako določeno, in sicer v roku, predpisanem s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.

119. člen

(začasni sklep za zavarovanje)

(1) Z začasnim sklepom za zavarovanje lahko davčni organ:    1. naloži banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu za davek ne izplača, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri čemer se smiselno upoštevajo omejitve iz 166. člena tega zakona;

11

Page 12: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

    2. dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega, oziroma vrnitev stvari zavezancu za davek ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplačilo terjatve oziroma vračilo stvari ali

    3. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi premičninami, pri čemer se smiselno upoštevata 177. in 178. člen tega zakona, nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah.    (2) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi nepremičninami, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi.

    (3) Zaznamba iz drugega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške knjige na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.

    (4) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z deleži, ki jih ima v družbah, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu registrskemu organu oziroma klirinško depotni družbi, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolžnosti vpišeta v predpisan register.

    (5) Vpis iz četrtega odstavka tega člena se izbriše iz zadevnega registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.

    (6) Po izdaji začasnega sklepa za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, davčni organ nemudoma vloži zahtevo za vpis v register neposestnih zastavnih pravic. Upravljavec registra po uradni dolžnosti izda potrdilo o vpisu.

    (7) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.

3. Cenitev premoženja kot način določitve davčne osnove

68. člen

(odmera davka v posebnih primerih)

(1) Davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, če:    – zavezanec za davek ne vloži davčne napovedi ali ne predloži obračuna davka davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti;

    – fizična oseba ne napove dohodkov;

    – ugotovi, da temelji davčna napoved oziroma obračun davka na neresničnih ali nepravilnih podatkih;    – ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če davčni zavezanec navede upravičene razloge;    – zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upravičujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti;

12

Page 13: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

    – delodajalec ne predloži podatkov o davčnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve.

    (2) Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo.

    (3) Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi družinskimi člani in povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoženja, in drugih zunanjih znakov posedovanja premoženja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in stanovanjskih prostorov, številu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem.    (4) Če davčni organ nima na razpolago podatkov iz tretjega odstavka tega člena, oceni davčno osnovo z uporabo podatkov iz tretjega odstavka tega člena pri zavezancih za davek, ki so v istem davčnem obdobju in v podobnih okoliščinah opravljali enako ali podobno dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davčni organ odmeri davek za davčno obdobje, kot je določeno z zakonom o obdavčenju od ocenjene davčne osnove.    (5) Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja.

    (6) Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja.

69. člen

(prijava premoženja)

(1) V primerih iz 68. člena tega zakona sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja (v nadaljnjem besedilu: prijava premoženja).

    (2) V prijavi premoženja mora davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena navesti premoženje, ki ga ima v lasti, in sicer:

    1. nepremičnine;

    2. pravice na nepremičninah in druge premoženjske pravice;

    3. premičnine, ki posamično presegajo vrednost 10.000 eurov;

    4. vrednostne papirje in lastniške deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, čigar vrednost presega skupaj 10.000 eurov;

    5. gotovino in denarna sredstva na računih v bankah in hranilnicah;

13

Page 14: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

    6. terjatve in obveznosti iz naslova obligacijskih razmerij, če presegajo 3.000 eurov.

    (3) Rezident Republike Slovenije prijavi premoženje iz drugega odstavka tega člena, ki se nahaja v Republiki Sloveniji in izven Republike Slovenije, nerezident Republike Slovenije pa premoženje, ki se nahaja v Republiki Sloveniji.    (4) V prijavi premoženja se navedejo količina oziroma število enot premoženja ter vrednost posamezne enote premoženja ob pridobitvi, čas in pravni temelj pridobitve posamezne enote premoženja. Davčni zavezanec mora premoženje na poziv davčnega organa dokazati.

    (5) V prijavi premoženja se lahko navede tudi drugo premoženje, ki ni navedeno v drugem odstavku tega člena.    (6) Davčni organ lahko od istega davčnega zavezanca zahteva predložitev prijave premoženja ali delov premoženja največ enkrat letno.

    (7) Če davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena živi v zakonski zvezi oziroma v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, prijavi premoženje tudi zakonec oziroma oseba, ki živi z davčnim zavezancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, ki živi z davčnim zavezancem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.    (8) Premoženje otroka do 18. leta starosti se prijavi v prijavi premoženja staršev oziroma skrbnikov.    (9) Če prijava premoženja ne zajema predpisanih podatkov, se kot prijavljena vrednost premoženja šteje le vrednost gospodinjske opreme, vrednost običajnih uporabnih predmetov in osebnih predmetov, ki so v lasti fizične osebe, vendar največ do zneska 20.000 eurov.

    (10) Za premoženje, ki ga fizična oseba ne prijavi v prijavi premoženja, se šteje, da je pridobljeno v obdobju od zadnje prijave premoženja, če fizična oseba ne dokaže drugače.

        (11) Prijavo premoženja iz prvega odstavka tega člena sme davčni organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb.

4. Davčno poroštvo

Institut poroštva preprečuje, da bi se davčni zavezanec plačilu davčne obveznosti lahko izognil tako, da bi premoženje odtujil svojim ožjim družinskim članom ali tretjim osebam.

V primeru da je izvršba iz premoženja dolžnika neuspešna, se davek izterja iz premoženja ožjih družinskih članov1, ki so premoženje pridobili od dolžnika neodplačno ali po nižji ceni od tržne v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala. Predmet izvršbe je lahko katerokoli premoženje ožjih družinskih članov, ne samo tisto, ki so ga prejeli od dolžnika, vendar le do višine vrednosti tako pridobljenega premoženja.

Če pa je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka, v ali po letu v katerem je nastala davčna obveznost, premoženje odtujil komu drugemu, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.

Izpit 6.11.2007

2. Opustitev sodelovanja davčnega zavezanca pri naknadni davčni kontroli

1

14

Page 15: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

139. člen ZDavP-2 določa, da je pravica zavezanca za davek, da sodeluje pri davčnem inšpekcijskem nadzoru:

139. člen

(pravica zavezanca za davek do informacij)

(1) Pooblaščena oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, mora zavezanca za davek pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora poučiti o pravici zavezanca za davek, da je prisoten pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in, da je tekoče obveščen o pomembnih dejstvih in dokazih v inšpekcijskem nadzoru ter med postopkom, razen če to onemogoča potek ali namen davčnega inšpekcijskega nadzora, obveščati zavezanca za davek o pomembnih dejstvih in dokazih in vse to navesti v zapisnik.    (2) Pred sestavo zapisnika mora pooblaščena oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, o rezultatu davčnega inšpekcijskega nadzora opraviti sklepni pogovor z zavezancem za davek, v katerem mora zavezanca za davek opozoriti na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, na pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in na davčne učinke teh ugotovitev.

    (3) Sklepni pogovor ni potreben, če:

    1. rezultat davčnega inšpekcijskega nadzora ne zahteva spremembe obdavčenja, ali

    2. se mu zavezanec za davek odpove, ali se mu izogiba.

in če bi inšpektor v postopku din opustil sodelovanje zavezanca za davek oz. mu ne bi dal te možnosti, je to postopkovna napaka in če zavezanec za davek v svoji pritožbi na inšpekcijsko odločbo to navede kot razlog za pritožbo, bo "zadeva na drugi stopnji padla" oz. bo drugostopni organ njegovi pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovni postopek prvostopnemu organu.

3. Odgovornost za davčne prekrške

Za davčni prekršek so lahko odgovorni: posameznik, pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe, samostojni podjetnik, izvajalec plačilnega prometa, odgovorna oseba izvajalca plačilnega prometa, izvajalec pokojninskih načrtov, njegova odgovorna oseba, pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev in njegova odgovorna oseba.

Za storjene prekrške ZDavP-2 predpisuje globo, kazenske določbe so v členih 394. do 402.

Ločimo davčne prekrške posameznikov, hujše davčne prekrške posameznikov, davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti in posebno hude davčne prekrške.

Izpit 21.5.2007

1. Učinki zastaranja tako glede stranke kot DU.

Zastaranje 125. člen ZDavP-2 –Določeni so zastaralni roki za zastaranje:

1. pravice do odmere davka;

15

Page 16: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

2. pravice do izterjave davka;

3. pravice do vračila davka.

Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti ali plačati.

Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru, teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.

Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati.

Pretrganje zastaranja – 126. člen ZDavP-2

Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen.

Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.

Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davčnem organu z namenom, da doseže vračilo davka.

V zakonu je izrecno določen pričetek teka roka po pretrganju zastaranja. Tako zakon določa, da po vsakem pretrganju zastaranja začne naslednji dan znova teči zastaralni rok, v »starem« zakonu o davčnem postopku to ni bilo določeno in tako je tudi za pretrganje zastaranja uporabljala rešitev, po kateri je tudi po pretrganju zastaranja pričel zastaralni rok po poteku koledarskega leta.

Določen pa je tudi absolutni zastaralni rok, torej rok, po katerem pravice do odmere davka in izterjave davka ni v nobenem primeru več možno uveljaviti, in sicer ko poteče deset let od trenutka, ko je zastaranje prvič začelo teči.

Pravica zavezanca do vračila plačanega davka absolutno zastara v desetih letih od dneva, ko bi moral biti davek vrnjen, razen v primeru, ko je tožnik s tožbo uspel. V tem postopku se čas sodnih postopkov ne šteje v čas zastaralnega roka.

2. Zavarovanje izpolnitve davčnega dolga

Zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti

Davčni organ lahko zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti

-pred izdajo odločbe ali

-pred potekom roka za predložitev davčnega obračuna.

Zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti je torej mogoče zahtevati v času, ko davčni organ še ne razpolaga z izvršilnim naslovom za obveznost, za katere izpolnitev se zavarovanje zahteva.

Zavarovanje plačila davčne obveznosti

16

Page 17: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Zavarovanje plačila davčne obveznosti davčni organ zahteva v primeru

-odloga plačila davčne obveznosti ali

-obročnega plačila davčne obveznosti.

To pomeni, da je zavarovanje plačila davčne obveznosti vezano na postopek odločanja o odlogu oziroma obročnem plačevanju davčne obveznosti.

Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti s sklepom, v katerem tudi določi vrsto zavarovanja, pri čemer pri izbiri vrste zavarovanja upošteva načelo sorazmernosti.

Davčni organ dovoli odlog oziroma obročno plačilo davčne obveznosti pod pogojem, da zavezanec predloži instrument zavarovanja (v primeru, če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje).

Pogoji za zavarovanje (v katerih primerih lahko davčni organ zahteva zavarovanje?)

-če je tako določeno z zakonom o obdavčenju ali

-če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali drugih podatkov, ki jih pridobi o zavezancu, davčni organ utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali znatno oteženo.

Zavarovanja izpolnitve ali zavarovanja plačila davčne obveznosti davčni organ kljub izpolnjenim pogojem ne zahteva tudi, če je zavezanec za davek določeni neposredni uporabnik državnega proračuna.

Zavarovanje izpolnitve oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti davčni organ praviloma zahteva s sklepom, v katerem določi tudi vrsto zavarovanja. Zakon določa, da mora biti sklep obrazložen.

Zoper sklep, s katerim se zahteva zavarovanje je dovoljena pritožba, ki se v roku 8 dni vloži pri organu, ki je sklep izdal. Vložena pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

Vrste zavarovanj (114. člen ZDavP-2)

Davčni organ lahko za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti:

-od zavezanca za davek zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja, ali

-zavezancu omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem – začasni sklep za zavarovanje.

Instrumenti zavarovanja (117. člen ZDavP-2)

Davčni organ lahko od zavezanca zahteva predložitev enega izmed naslednjih instrumentov zavarovanja:

bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;

garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davčni organ;

cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;

avalirana menica, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;

17

Page 18: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

gotovinski polog.

Navedeni instrumenti so našteti zgolj primeroma, in davčni organ lahko na zahtevo zavezanca za davek sprejme tudi druge instrumente zavarovanja, če ti instrumenti na enakovreden način zagotavljajo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.

Zavezanec za davek lahko prosto izbere instrument zavarovanja, pri čemer lahko davčni organ predlagani instrument zavarovanja zavrne, če meni, da le-ta ne zagotavlja izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti na zanesljiv način.

Ta vrsta zavarovanja je primerna predvsem za zavarovanje plačila davčne obveznosti (v primeru odloga ali obročnega plačila obveznosti), kjer se že sam postopek začne na zahtevo zavezanca, kar tudi pomeni, da bo zavezanec zainteresiran za predložitev zahtevanega instrumenta zavarovanja.

Zavarovanje mora zagotoviti zavezanec za davek, lahko pa davčni organ na zahtevo zavezanca za davek dovoli, da zavarovanje namesto njega predloži tudi tretja oseba.

V zvezi z instrumenti zavarovanja je minister za finance na podlagi 124. člena ZDavP-2 v devetem delu Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 predpisal način predložitve instrumenta zavarovanja, kriterije za določitev njegove višine in način sprostitve oziroma unovčitve zavarovanja (členi od 44. do 55. navedenega Pravilnika).

Pravilnik v tem delu določa predvsem:

pogoje za priznanje garanta s strani davčnega organa (banke oziroma zavarovalnice),

podatke, ki jih mora vsebovati posamezni instrument zavarovanja (pri čemer so ti podatki predpisani le za bančno garancijo, za ostale instrumente pa je v tem delu določena smiselna uporaba),

višino instrumenta zavarovanja (v tem okviru tudi pogoji, pod katerimi lahko davčni organ dovoli, da je višina instrumenta zavarovanja izjemoma lahko nižja od višine davčne obveznosti),

način zagotovitve gotovinskega pologa in podatki, ki jih mora vsebovati potrdilo o gotovinskem pologu, ki ga izda davčni organ,

način sprostitve instrumenta zavarovanja (potreben je zahtevek zavezanca),

obrazce instrumentov zavarovanja in obrazce potrdil o gotovinskem pologu.

Začasni sklep za zavarovanje (119. člen ZDavP-2)

Z izdajo začasnega sklepa se zavezancu prepovedo določene aktivnosti, naravnane na to, da bi obstoječe dejansko stanje spremenil na škodo davčnega organa kot (bodočega) upnika, s čimer se zavaruje uspešnost poznejše izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ki ga ob izdaji začasnega sklepa še ni oziroma davčni organ (zaradi dovolitve odloga ali obročnega plačila) še ne bo začel postopka davčne izvršbe.

Davčni organ z izdajo začasnega sklepa zavezancu omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem, in sicer lahko:

1. naloži banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu ne izplača, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri čemer se smiselno upoštevajo omejitve iz 166. člena ZDavP-2;

18

Page 19: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

2. dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec do njega oziroma vrnitev stvari zavezancu ter zavezancu za davek prepove, da sprejme poplačilo terjatve oziroma vračilo stvari;

3. zavezancu za davek prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, pri čemer se smiselno upoštevata 177. in 178. člen ZDavP-2 ali/in nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah.

V ZDavP-2 je določena možnost, da davčni organ z začasnim sklepom zavezancu neposredno prepove razpolaganje z njegovimi nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah.

Takšna ureditev je predvsem posledica sprememb Zakona o zemljiški knjigi v letu 2003, ki sedaj omogoča, da sodišče zaznambo v zemljiško knjigo vknjiži tudi na podlagi odločbe upravnega organa.

Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z njegovimi:

nepremičninami, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi (2. odstavek 119. člena ZDavP-2),

deleži, ki jih ima v družbah, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu registrskemu organu oziroma klirinško depotni družbi, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolžnosti vpišeta v predpisan register (4. odstavek 119. člena ZDavP-2),

Takšna prepoved se izbriše na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu ustreznega instrumenta zavarovanja.

V primeru odtujitve premičnine ta po prejšnji ureditvi ni bila vpisana v ustrezne register in je lahko drug subjekt, kljub izdanemu začasnemu sklepu za zavarovanje, dobil pravico pred davčnim organom z zastavo ali rubežem. Zato je novela ZDavP-1B v tem delu ureditev dopolnila tako, da davčni organ začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, nemudoma pošlje upravljavcu registra neposestnih zastavnih pravic, ta pa po uradni dolžnosti vpiše v register zaznambo omejitve ali prepovedi iz tega sklepa.

Zastavna pravica na podlagi sporazuma (112. člen ZDavP-2)

Davčni organ lahko sporazumno z zavezancem za davek zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti tudi z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. V tem primeru nosi stroške zavarovanja zavezanec za davek.

Podlaga za nastanek sporazumne hipoteke je pravni posel, v katerem se zavezanec za davek (zastavitelj) davčnemu organu (zastavnemu upniku) zaveže, da bo v njegovo korist ustanovil hipoteko na svoji nepremičnini. Sporazumna hipoteka je zato glede na temelj pogodbena hipoteka.

Zavarovanje plačila v postopku izvršbe (113. člen ZDavP-2)

V poglavje o zavarovanju izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti je vključeno tudi zavarovanje plačila v postopku davčne izvršbe, v katerem davčni organ lahko predlaga zavarovanje plačila davka če oceni, da ni verjetno, da se bo davek poplačal iz denarnih prejemkov, denarnih sredstev pri bankah oziroma hranilnicah, denarnih terjatev dolžnika ali iz njegovega premičnega premoženja, dolžnik pa je lastnik nepremičnega premoženja ali deleža v družbi.

V tem primeru zavarovanje opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice.

19

Page 20: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Davčnemu organu pa je dana opcija, ali bo predlog za zavarovanje posredoval neposredno sodišču, in tako sam sodeloval v postopku odločanja o predlogu, ali pa bo predlog posredoval sodišču preko državnega pravobranilstva, ki bo v tem primeru v postopku zastopal davčni organ.

Veljavnost zavarovanja (121. člen ZDavP-2)

V zvezi s časovno veljavnostjo zavarovanja je v zakonu določeno, da zavarovanje velja do dneva izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti.

Ne glede na navedeno, pa rok veljavnosti predloženega instrumenta zavarovanja ne more biti krajši od treh mesecev oziroma roka, v katerem mora biti izpolnjena oziroma plačana davčna obveznost, podaljšan za 60 dni.

Sprostitev zavarovanja (122. člen ZDavP-2)

Zavarovanje se ne more sprostiti, dokler davčna obveznost, za izpolnitev ali plačilo katere je bilo to zavarovanje predloženo:

-ne ugasne (pri zavarovanju plačila) ali

-bodoča davčna obveznost še lahko nastane (pri zavarovanju izpolnitve).

Ko davčna obveznost ugasne ali ne more več nastati, davčni organ zavarovanje nemudoma sprosti.

Poplačilo iz sredstev zavarovanja (123. člen ZDavP-2)

Davčni organ se poplača iz sredstev zavarovanja, če zavezanec za davek ne izpolni oziroma plača svoje davčne obveznosti v predpisanem roku. V ZDavP-2, za razliko od ureditve v 56. členu ZDavP-1, ne določa več obveznosti davčnega organa, da mora pred poplačilom iz predloženega instrumenta zavarovanja, zavezancu za davek in garantu poslati opomin z opozorilom o posledicah neizpolnitve obveznosti.

3. Nesuspenzivnost oz. potrebno je bilo našteti in opisati izjeme (obročno, ugovor,...).

Suspenzivni učinek pritožbe (87. člen)

Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne odločbe, če se pritožbi ne ugodi. Zakon sicer kot referenčno obrestno mero navaja slovensko medbančno obrestno mero, vendar je od uvedbe evra v Sloveniji to sedaj EURIBOR.

Za omilitev nesuspenzivnosti odločbe ZDavP-2 pozna:

ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKA

To so posamezni instituti, ki jih lahko zavezanci za davek uporabijo, ko so v finančni stiski.

20

Page 21: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Izpit 23.4.2007

1. Načelo zaslišanja stranke(sklepna dejanja)

Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke).

Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom.

Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

Če za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.

2. Na praktičnem primeru pokažite razliko med davčnim zavezancem ter plačnikom davka

Zavezanci za davek (12. člen)

Pojem zavezanca za davek, kakor je opredeljen v zakonu, je izrazito širok in zajema vse, ki so potencialno zavezani za izpolnitev celotne ali dela davčne obveznosti.

Zavezanci za davek so:

1. davčni zavezanec;

2. plačnik davka za račun enega ali več davčnih zavezancev;

3. pravni naslednik ali skrbnik davčnega zavezanca oziroma plačnika davka oziroma

njegovega premoženja;

4. oseba, ki mora v postopku davčne izvršbe plačati davek.

Davčni zavezanec je oseba, katere dohodek, premoženje ali pravni posli so neposredno predmet obdavčitve.

Plačnik davka je oseba, ki je zavezana za izračunavanje davka oziroma odtegovanje davka od davčnih zavezancev in ki ta davek prenese na ustrezen račun prejemnikom. Lastnost plačnika davka mora izhajati iz tega zakona ali zakona o obdavčenju. Plačnik davka ima enake pravice in obveznosti kakor davčni zavezanec.

Praktičen primer: zaposlenec je zavezanec za davek, delodajalec je plačnik davka!

3. Nekaj ukrepov za omilitev nesupenzivnosti pritožbe

21

Page 22: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Suspenzivni učinek pritožbe (87. člen)

Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne odločbe, če se pritožbi ne ugodi. Zakon sicer kot referenčno obrestno mero navaja slovensko medbančno obrestno mero, vendar je od uvedbe evra v Sloveniji to sedaj EURIBOR.

Za omilitev nesuspenzivnosti odločbe ZDavP-2 pozna:

ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKA

To so posamezni instituti, ki jih lahko zavezanci za davek uporabijo, ko so v finančni stiski.

Izpit 16.6.2007

1. Razlike med davčnim postopkom in davčnim sporom

2. Razložite institut predhodnega pravnega vprašanja v davčnem postopku na primeru

Ne vem točno, ampak mogoče je to: institut rešitve predhodnega vprašanja v osnovi po ZUPu pomeni, da preden lahko odločiš o neki zadevi, najprej rešiš neko drugo zadevo, ki je pogoj, da lahko sploh o tisti prvi zadevi odločaš. Primer: tujec, ki je zaposlen v Slo in tukaj dosega dohodek, odda napoved za odmero dohodnine, saj si je izračunal, da bi moral dobiti del dohodnine vrnjene. DURS mu ne more izdati odločbe o dohodnini, dokler ne ugotovi, ali je rezident RS, zato mora tujec podati vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa RS; če izpolnjuje pogoje, mu DURS izda odločbo, da je rezident RS in šele nato mu izda odločbo o dohodnini in vrne preveč plačano dohodnino.

3. Instituti za preprečitev nesuspenzivnosti v davčnem postopku

Suspenzivni učinek pritožbe (87. člen)

Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne odločbe, če se pritožbi ne ugodi. Zakon sicer kot referenčno obrestno mero navaja slovensko medbančno obrestno mero, vendar je od uvedbe evra v Sloveniji to sedaj EURIBOR.

Za omilitev nesuspenzivnosti odločbe ZDavP-2 pozna:

ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKA

To so posamezni instituti, ki jih lahko zavezanci za davek uporabijo, ko so v finančni stiski.

101. – 103. člen ZDavP-2

22

Page 23: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Vlogo za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila je treba vložiti na predpisanem obrazcu

ZDavP-2 v 102. členu določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- če je pri davčnem zavezancu podana plačilna nezmožnost ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, zaradi katere bi davčnemu zavezancu lahko nastala hujša gospodarska škoda,

- če je zavezančeva plačilna nezmožnost ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati,

- če davčnemu zavezancu grozi nastanek hujše gospodarske škode in bi odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

Izpolnjenost navedenih pogojev je potrebno ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej, pri tem pa je potrebno uporabljati kriterije, ki so določeni Pravilniku.

Že iz samega naslova 102. člena ZDavP-2 izhaja, da se določbe tega člena nanašajo na primere hujše gospodarske škode, kar pomeni, da gre za subjekte, ki se ukvarjajo z neko gospodarsko dejavnostjo. Peti odstavek 102. člena ZDavP-2 izrecno določa, da se določbe tega člena uporabljajo za davčne zavezance, ki so:

- pravna oseba - združenje oseb- družba civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, - samostojni podjetnik posameznik - posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

To pomeni, da lahko vlogo na podlagi 102. člena ZDavP-2 podajo samo zgoraj naštete osebe.

Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 101. in 102. člena ZDavP-2, lahko davčni organ dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 12 mesecev, če vlagatelj predloži ustrezen instrument zavarovanja ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.

V kolikor pa fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, ni zmožna plačati davka v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja, se ji lahko ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 101. člena ZDavP-2 dovoli obročno plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih, ne da bi predložil ustrezen instrument zavarovanja ali dovolil vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.

VPRAŠANJA, KI SO SE POJAVILA PRI FINANČNEM PRAVU IN ZADEVAJO DAVČNI POSTOPEK:

1) Naštej 2 instituta davčnega postopka, s katerima lahko že začeti oz končan (isti) postopek, ponovno začneš.

Odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2)Davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi odmerno odločbo v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek: če jo je izdal stvarno nepristojen organ; če je bila v isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta stvar drugače rešena. Odmerno odločbo lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Pristojni organ je nadzorni organ – to je praviloma organ, ki sicer odloča o pritožbah zoper odločbo prvostopnega organa. V našem primeru je to Sektor za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in

23

Page 24: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

davčnih zadev, v okviru Ministrstva za finance. Odločba se lahko odpravi, razveljavi ali spremeni v škodo ali v korist zavezanca za davek.

Obnova davčnega postopka (89. člen ZDavP-2)Obnova davčnih postopkov poteka po pravilih ZUP, posebne določbe vsebuje ZDavP-2 le glede roka za obnovo v primeru obnovitvenega razloga novih dejstev in dokazov, ter glede določitve trenutka, ko organ izve za nova dejstva in nove dokaze.

Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih, od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vročitve odločbe stranki, se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti. V rokih iz prejšnjega odstavka lahko predlaga obnovo postopka tudi zavezanec za davek.

Za izvedbo obnove postopka je pristojen organ, ki je izdal odločbo v postopku, ki se obnavlja. Nova odločba izdana v obnovljenem postopku je lahko zavezancu v škodo ali v korist.

2) Davčna preiskava

V 131. členu ZDavP - (davčna preiskava)(1) Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju, ali zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčno službo, za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav, lahko davčni organ začne davčno preiskavo s tem, da izda nalog za preiskavo.

    (2) V nalogu za preiskavo mora davčni organ navesti okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum, oziroma dejanja in ukrepe iz prejšnjega odstavka, ter navesti tudi, katere okoliščine naj se v preiskavi raziščejo, in subjekt oziroma krog subjektov, ki bodo predmet davčne preiskave.

    (3) V postopku davčne preiskave se preverijo oziroma dopolnijo podatki, ki jih je davčni organ predhodno zbral v skladu s svojimi pooblastili. Davčno preiskavo opravlja davčni inšpektor v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčno službo.

    (4) Davčni inšpektor po opravljeni davčni preiskavi izdela zaključno preiskovalno poročilo, v katerem opiše ugotovitve davčne preiskave in navede zbrane podatke, dokumente in druge dokaze.

    (5) Če so razlogi za sum utemeljeni, davčni organ začne postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, s tem da zavezancu za davek izda sklep o začetku postopka in ga seznani z ugotovitvami v izvedeni preiskavi. V davčni preiskavi zbrani dokazi in podatki se lahko uporabijo kot dokaz tudi v davčnem inšpekcijskem nadzoru.

3) Davčni nadzor

V 127. členu ZDavP-2 (davčni nadzor)Davčni nadzor obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in tega zakona.

Davčni nadzor obsega:    1. davčni nadzor davčnih obračunov pri davčnem organu,    2. nadzor in kontrolo v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo,    3. davčni inšpekcijski nadzor,    4. davčno preiskavo.128. člen (načela davčnega nadzora)Davčni nadzor se opravlja tako v korist kot v breme zavezanca za davek.Davčni nadzor se mora nanašati predvsem na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na

24

Page 25: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji.

129. člen - (nadzor obračunov davka pri davčnem organu) Nadzor obračunov davka pri davčnem organu se opravlja v prostorih davčnega organa.

132. člen(obseg davčnega inšpekcijskega nadzora)Davčni inšpekcijski nadzor je lahko celostni ali delni inšpekcijski nadzor.Celostni davčni inšpekcijski nadzor obsega vsa področja poslovanja oziroma vse vrste davkov za eno ali več davčnih obdobij.

Davčni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere davka. Davčni inšpekcijski nadzor se začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru.Inšpektor lahko začne opravljati inšpekcijski nadzor po poteku osmih dni od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka.

Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči zavezancu za davek najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu. Zavezanec za davek lahko poda nanj pripombe v 20 dneh po vročitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo zavezanca za davek lahko s sklepom podaljša praviloma največ za dodatnih deset dni.

4) Naštej 3 pozitivne značilnosti davčne samoprijave

Namen instituta samoprijave je spodbuditi davčne zavezance k temu, da morebitno kasneje ugotovljene nepravilnosti v davčnih obračunih oziroma davčni napovedi sporočijo davčnemu organu in se tako izognejo kazni za prekršek. Davčni zavezanci morajo navedene nepravilnosti sporočiti najkasneje do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma začetka kazenskega postopka. Davčni zavezanec lahko izkoristi institut samoprijave zgolj enkrat, saj lahko zgolj enkrat izjavi, da predlaga resnične, pravilne in popolne podatke.

Institut samoprijave je urejen v 55., 57., 63., 396. in 399. členuV postopku samoprijave mora davčni zavezanec predložiti nov oziroma popravljen davčni obračun (v nadaljevanju: popravljen davčni obračun), v katerem prikaže tudi neobračunane oziroma prenizko obračunane davke in hkrati plačati davek.

Davčni zavezanec se s samoprijavo izogne odgovornosti za prekršek, mora izpolniti svojo realno davčno obveznost. Zavezanec mora, skladno z 2. odstavkom 55. člena ZDavP-2, od premalo plačanega oziroma neplačanega davka obračunati in plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave, za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za vložitev davčnega obračuna, povečani za: 1 odstotno točko, če predloži podatke po enem mesecu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna; 2 odstotni točki, če predloži podatke po šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčnega obračuna; 3 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna.

5) Dokazno breme v davčnem postopku z vidika davčnega zavezanca in z vidika davčnega organa

Z vidika davčnega zavezanca

IV. poglavje (ZdavP-2)    Dokazovanje76. člen

25

Page 26: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

(dokazno breme)(1) Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.    (2) Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša.    (3) Če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša.

77. člen(dokazila)Če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.

78. člen(rok za predložitev dokazov)Zavezanec za davek mora dokaze predložiti v roku, ki ga določi davčni organ s pisnim pozivom, s sklepom o začetku postopka davčnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davčnega nadzora.

Z vidika davčnega organa68. člen ZDavP-2(odmera davka v posebnih primerih)(1) Davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, če:    – zavezanec za davek ne vloži davčne napovedi ali ne predloži obračuna davka davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti;    – fizična oseba ne napove dohodkov;    – ugotovi, da temelji davčna napoved oziroma obračun davka na neresničnih ali nepravilnih podatkih;    – ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če davčni zavezanec navede upravičene razloge;    – zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upravičujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti;    – delodajalec ne predloži podatkov o davčnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve.    (2) Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo.    (3) Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi družinskimi člani in povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoženja, in drugih zunanjih znakov posedovanja premoženja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in stanovanjskih prostorov, številu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem.    (4) Če davčni organ nima na razpolago podatkov iz tretjega odstavka tega člena, oceni davčno osnovo z uporabo podatkov iz tretjega odstavka tega člena pri zavezancih za davek, ki so v istem davčnem obdobju in v podobnih okoliščinah opravljali enako ali podobno dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davčni organ odmeri davek za davčno obdobje, kot je določeno z zakonom o obdavčenju od ocenjene davčne osnove.    (5) Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od

26

Page 27: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

katerih se davki ne plačajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja.    (6) Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja.

6) Kaj je davek po ZDavP?

3. člen ZDavP-2(pobiranje davka)

(1) Pobiranje davka vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju.    (2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske skupnosti ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.    (3) Če ni s tem zakonom drugače določeno, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za:    – uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske skupnosti, in    – prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: prispevek).    (4) Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno.    (5) Za zakone o obdavčenju se štejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo davčno obveznost, vključno s predpisi Evropske skupnosti, ki se štejejo za del pravnega reda Slovenije.

7) Pol je bil davčni postopek - Kakšni so roki pri institutu vrnitve v prejšnje stanje pri davč. postopku.....

To je iz ZUPa: VIII. poglavje VRNITEV V PREJŠNJE STANJE

103. člen (1) Stranki, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje. (2) Stranki, ki ni pravočasno izročila vloge, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje tudi tedaj, če je iz nevednosti ali zaradi očitne pomote vlogo pravočasno poslala po pošti, ali jo neposredno izročila nepristojnemu organu. (3) Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli tudi v primeru, če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico.

104. člen (1) Stranka mora v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati. (2) Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se ne more opirati na tako okoliščino, ki jo je organ že prej ocenil kot nezadosten vzrok za podaljšanje roka ali za preložitev naroka. (3) Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo,

27

Page 28: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

mora predlogu priložiti tudi to vlogo.

106. člen (1) Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. (2) O predlogu odloči s sklepom organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.

107. člen(2) Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je dovoljena pritožba le tedaj, če je izdal sklep organ prve stopnje."

31.05.2005 (ustni izpit)

Upravna taksa, kdaj se mora plačat

Vrnitev v prejšnje stanje (niste plačali dohodnine, kaj je vrnitev v prejšnje stanje)

Kdaj se konča postopek začet na predlog stranke in kdaj začet po uradni dolžnosti

Kaj je zapisnik

Kaj je sklep, je možna pritožba zoper sklep(da samo zoper tiste, ki jih zakon našteva)

Kaj so posledice molka organa

S čem vložiš upravni spor in sestavine tožbe

Stranke v upravnem sporu(tožena: davčni uprava, Mf, carinska uprava)Pogoji za inšpektorja in kje to piše( v zakonu o davčnem postopku)

Kdaj se pretrga zastaranje(definicija iz zakona)

Davčno zavarovanje(ustavi se ti promet na računih, plomba na nepremičnini)

Poroštvo

Odločba nima pravnega pouka-kršitev procesnih določb

Izredna pravna sredstva

Samoovadba

Primer s casinom

27.06.2005 (pisni izpit)

Pomen predhodnega vprašanja v davčnem postopku

Zavarovanje davčnega dolga v upravnem sporu

28

Page 29: DAVČNI POSTOPEK IN NADZOR SKRIPTA

Davčni postopek in davčni nadzor: vprašanja 2007-2009

Dokazi v davčnem postopku (bistvene značilnosti)

29