Čustveno izsiljevanje

»ustveno izsiljevanje je oblika manipulacije, pri kateri vam najbliænjigrozijo s kaznijo, Ëe ne boste ustregli njihovim æeljam. »ustveniizsiljevalci vedo, koliko vam pomeni odnos z njimi. Poznajo vaπaranljiva mesta. Lahko so vaπi starπi ali zakonski partnerji, πefi alisodelavci, prijatelji ali ljubimci. Ne glede na vso ljubezen izkoriπËajozaupna spoznanja za dosego svojega cilja: vaπe privolitve.

Ali ljudje, ki so za vas pomembni ...

• pretijo, da vam bodo oteæili æivljenje, Ëe jim ne boste ustregli?

• kar naprej pretijo, da bodo prekinili odnos, Ëe jim ne boste popustili?

• povedo ali namigujejo, da se bodo zanemarili, si πkodovali ali padli

v depresijo, Ëe jim ne boste ustregli?

• vas obdajo s priznanjem, Ëe jim popustite, in vam ga odtegnejo, kadar jim ne?

• uporabljajo denar kot oroæje za dosego svojega cilja?

»e ste na eno samo vpraπanje odgovorili pritrdilno, vas Ëustveno

izsiljujejo.

V tem praktiËnem uËbeniku Susan Forward z velikim razume-vanjemosvetljuje medsebojne odnose, ki jih uniËuje manipulacija. Pomagavam razumeti izsiljevalca in vaπo vlogo pri izsiljevanju. Nato praktiËnopokaæe, kako lahko postavite odnos na nove temelje in, kar jepoglavitnega pomena, kako si povrnete samozavest, neodvisnost inintegriteto.

“SproπËeno zadihajte! Susan Forward vam pomaga prepoznati in

popraviti uniËevalne vzorce odnosov s tistimi, ki jih imate radi. To

pomembno knjigo toplo priporoËam!”

Dr. SUSAN JEFFERS

Custveno izsi ovitek.pm65 24/9/07, 12:301

3

Dr. Susan Forwardz Donno Frazier

»ustvenoizsiljevanje

Kako ljudje na nas vplivajos strahom,dolænostjoin krivdo

Custveno izsiljevanje 2007.pm65 24/9/07, 12:123

4 »USTVENO IZSILJEVANJE

Naslov izvirnika:Susan Forward, Ph.D., Donna Frazier: Emotional BlackmailWhen the People in Your Life Use Fear,Obligation and Guiltto Manipulate You

Copyright Ÿ 1997 by Susan ForwardHarperCollins Publishers, Inc., First Edition 1997

Slovenska izdaja: Susan Forward, Ph.D., Donna Frazier:»ustveno izsiljevanje. Zaloæba Tangram 1999Published by arrangement with HarperCollins Publishers, Inc

Prevod: dr. Marjeta Ana TuπevljakLektor: Marko Hudnik, Tine LogarOblikovanje ovitka: Branko HojnikZbirka: Naravno uËenjeZa zaloæbo: Bojana Hudnik Rutar

Vse pravice pridræane. Noben del te publikacije se ne sme brezvnaprejπnjega pisnega soglasja zaloæbe na noben naËin in vnobeni obliki reproducirati, kopirati, razmnoæevati in razπirjati.

CIP - Kataloπki zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjiænica, LjubljanaFORWARD, Susan»ustveno izsiljevanje : kako vplivajo ljudje na nas s strahom, dolænostjo in krivdo / Susan

Forward ; ( v sodelovanju z Donno Frazier; prevod Marjeta Ana Tuπevljak). - Ljubljana : ZaloæbaTangram 1999. - (Zbirka Naravno uËenje)

Prevod dela: Emotional blackmail

ISBN 961-6239-08-2

105096448


5

Vsebina

Uvod 7

PRVI DELRazumevanje procesa izsiljevanja 19

1 Diagnoza: »ustveno izsiljevanje 212 ©tirje obrazi izsiljevanja 373 Zamegljevanje 614 Prave metode 845 IzsiljevalËev notranji svet 1056 Potrebna sta dva 1297 Posledice izsiljevanja 158

DRUGI DELOd razumevanja k dejanjem 173

Uvod: »as za spremembo 1758 Preden zaËnete 1799 »as odloËitve 204

10 Strategija 231 11 Prodiranje skozi meglo 261

Sklepna beseda 292


7

Uvod

Moæu sem povedala, da bom zaËela enkrat na teden

obiskovati veËerni teËaj. Ponorel je na svoj znaËilni mirni

naËin: “PoËni, kar hoËeπ, kot vedno,” mi je rekel, “a ne priËakuj,

da te bom zveËer Ëakal. Vedno te Ëakam doma, zakaj me ne

moreπ tudi ti?” Vedela sem, da je njegov argument brez smisla.

Vseeno sem dobila obËutek, da sem straπno sebiËna, in prosila,

naj mi vrnejo πolnino. — LIZ

Za boæiË sva z æeno naËrtovala potovanje. PoËitnic sva se

veselila æe mesece. Ko sem mami telefoniral, da sva konËno

kupila vozovnice, je skoraj zajokala: “Kaj pa boæiËno kosilo?

Veπ, da se za praznike zbere vsa druæina. »e boπ odpotoval,

boπ vsem pokvaril boæiË. Kako mi lahko narediπ kaj takega?

Ali sploh pomisliπ, koliko boæiËev mi je πe ostalo?” Zato sem

seveda popustil. Æena me bo ubila! A kako bi mogel uæivati

poËitnice, obremenjen s tako krivdo. — TOM

©efu sem povedala, da potrebujem pri delu na velikem

projektu pomoË ali stvarnejπi rok. Takoj ko sem omenila, da

potrebujem razbremenitev, me je napadel: “Vem, rada si z

druæino, a Ëeprav te zdaj pogreπajo, veπ, da bodo znali ceniti

tvoje napredovanje, o katerem razmiπljamo. Potrebujemo

sodelavca, ki je resniËno predan delu — mislil sem, da si to

ti. A ne daj se motiti in preæivi veË Ëasa z otroki. Samo ne

pozabi, da bomo morda morali spremeniti naËrte s tabo, Ëe

imajo otroci prednost.” Bila sem Ëisto izgubljena. Ne vem,

kaj naj storim. — KIM



Kaj se dogaja? Zakaj moramo ob nekaterih ljudeh pomisliti:

Spet sem izgubil. Vedno popustim. Nisem povedal tega, kar v

resnici Ëutim. Zakaj nikoli ne uveljavim svojega mnenja? Kako,

da se nikoli ne znam postaviti zase? Vemo, da bi se morali. Vemo,

da smo nezadovoljni in razæaljeni. Vemo, da smo se odrekli

svojim hotenjem, da bi ustregli drugim. Samo tega ne vemo, kaj

naj storimo. Zakaj nas nekateri ljudje lahko Ëustveno zasuæ-

njijo in navdajo z obËutkom poraæenosti?

Ljudje, ki nam v teh okoliπËinah brez upa zmage povzroËajo

teæave, so za to pravi izvedenci. Kadar jim ustreæemo, nas obdajo

s prijetno zaupnostjo. Da pa bi dosegli svoje, nam pogosto

grozijo ali zbujajo obËutek krivde in grizenje vesti. Pogosto se

svojega poËetja sploh ne zavedajo, Ëeprav se morda zdi, kot bi

natanËno naËrtovali, kako doseËi svoje. V resnici izgledajo

ljubeznivi, potrpeæljivi in prav niË nevarni.

Navadno nekdo — partner, oËe ali mati, brat, sestra, prijatelj

— z nami tako manipulira, da se zdi, kot da se ne znamo obnaπati

kot odrasli. »eprav smo na drugih æivljenjskih podroËjih spo-

sobni in uspeπni, smo ob teh ljudeh zmedeni in nebogljeni. Lahko

nas ovijejo okoli prsta.

Poglejmo mojo klientko Sarah, sodno poroËevalko. Ta

æivahna temnolaska se æe skoraj leto videva s Frankom, stav-

benikom. Par pri tridesetih se dobro razume — dokler se ne

omeni poroke. “Takrat,” pravi Sarah, “se njegovo vedenje do

mene popolnoma spremeni. Zdi se, da me æeli preskuπati.” To

se je jasno pokazalo, ko jo je za neki konec tedna povabil na

romantiËni oddih v svojo gorsko koËo. “Ko sva vstopila, je bilo

v hiπi polno veder in posod z barvo. V roke mi je potisnil ËopiË.

Nisem mogla drugaËe, kot da sem zaËela pleskati.” Ves dan sta

delala, veËinoma molËe. Ko sta konËno sedla k poËitku, je Frank

izvlekel zaroËni prstan z velikim diamantom.

“Vpraπala sem ga,” je pripovedovala Sarah, “za kaj gre.

Odvrnil mi je, da je moral vedeti, ali sem dober tovariπ, ki


UVOD 9

poprime za delo in ne priËakuje, da bi vse v zakonu postoril

on.” A zgodbe s tem πe ni konec.

DoloËila sva datum in vse drugo za poroko. Vendar je najin

odnos nihal gor in dol kot jojo. ©e naprej mi je poklanjal darila

in me preizkuπal. »e za konec tedna nisem hotela varovati

njegovih neËakov, je menil, da nimam dovolj moËnega obËutka

za druæino in bi morda morala razmisliti o odpovedi poroke.

»e sem govorila o πirjenju svojih poslov, je to pomenilo, da

sem premalo predana zaroËencu. Seveda sem delo odloæila.

Tako se je nadaljevalo in vedno sem popustila jaz. Dopo-

vedovala sem si, da je Frank sijajen fant. Verjetno se malo

boji poroke in potrebuje le obËutek, da je varen z mano.

Frankove groænje so bile tihe, pa vendarle zelo uËinkovite,

ker so se izmenjavale z zaupnostjo, ki je prikrila resniËno

dogajanje. In Sarah je popustila tako kot veËina od nas.

Frankovemu izigravanju se ni uprla, ker ni hotela tvegati,

da bi ga izgubila. Ob njegovih groænjah je bila nezadovoljna in

razæaljena. Na vdajo je pristala samo zaradi ljubega miru.

To so tiste vrste odnosi, kjer zanemarjamo svoje potrebe in

se osredotoËimo na potrebe druge osebe. Oddahnemo si v

zaËasnem prividu varnosti, ki smo si ga ustvarili s popuπËanjem.

Izognili smo se sporu, sooËenju — in s tem tudi moænosti za

zdrave odnose.

Izigravanje, na katero se odzovemo s popuπËanjem, nas

spravlja ob pamet in je med najpogostejπimi vzroki trenj v skoraj

vsaki zvezi. Pa vendarle ga redko prepoznamo in razumemo.

Take primere manipulacije pogosto oznaËujemo kot teæave pri

sporazumevanju. Pravimo si: Jaz izhajam iz Ëustev, on iz razu-

ma. Ali: Ona ima samo drugaËen naËin miπljenja. V resnici izvor

trenj ni v razliËnih slogih sporoËanja, temveË v tem, da eden

doseæe svoje na raËun drugega. Gre za veliko veË kot preprosto



za teæave pri sporazumevanju — gre za merjenje moËi.

Leta sem razmiπljala, kako bi opisala te spopade in zaËarani

krog teæav, v katerega vodijo. Spoznala sem, da ljudje na sploπno

zavraËajo ugotovitev, da se pogovarjamo pravzaprav o izsil-

jevanju — o Ëustvenem izsiljevanju.

Zavedam se, da prikliËe izraz izsiljevanje zloveπËe pred-

stave o zloËinih, strahu in izæemanju. O svojem soprogu, otrocih,

starπih, bratih in sestrah ali nadrejenem gotovo teæko razmiπljate

na tak naËin. Pa vendarle sem ugotovila, da je izsiljevanje edini

izraz, ki natanËno opiπe dogajanje. ResniËna ostrina besede nam

pomaga spregledati zanikanje in zmedo, ki skalita toliko

odnosov, ter stvar pojasni.

Naj povzamem: dejstvo, da v zaupnih zvezah prihaja do Ëust-

venega izsiljevanja, ne pomeni, da so zveze zgreπene. Pomeni

le, da si ga moramo poπteno priznati in spremeniti vedenje,

zaradi katerega smo nesreËni, ter postaviti svoje odnose na

trdnejπe temelje.

KAJ JE »USTVENO IZSILJEVANJE?

»ustveno izsiljevanje je zelo uËinkovit naËin izigravanja

ljudi, pri katerem nam naπi bliænji neposredno ali posredno

grozijo s kaznijo, Ëe ne bomo storili, kar æelijo. V jedru razno-

vrstnega izsiljevanja je enaka temeljna groænja: »e se ne boπ

obnaπal tako, kot æelim, boπ kaznovan. Ta groænja je lahko

izraæena na razliËne naËine. Pri izsiljevanju kot zloËinu vam

utegnejo groziti, da bodo uporabili podatke iz vaπe preteklosti

in vam uniËili ugled. Za varovanje skrivnosti zahtevajo denar.

»ustveno izsiljevanje zadene bolj v æivo. Naπi izsiljevalci vedo,

kako pomembna nam je zveza z njimi, in poznajo naπa ranljiva

mesta. Ponavadi vedo za naπe najgloblje skrivnosti. Ne glede

na to, kako radi nas imajo, bodo te zaupne podatke izkoristili


UVOD 11

za groænje, kadar se bojijo, da ne bo po njihovem. Groænje jim

prinesejo to, kar æelijo: naπo privolitev.

Ker vedo, da si æelimo ljubezni ali priznanja, nam grozijo z

izgubo obojega ali nam vzbujajo obËutek, da si ju moramo

zasluæiti. »e ste, denimo, ponosni na svojo velikoduπnost in

skrbnost, vas utegne izsiljevalec oznaËiti za sebiËneæa in brez-

obzirneæa, kadar ne boste ustregli njegovim æeljam. »e cenite

denar in varnost, vam utegne odtegniti vire preæivljanja ali groziti

z odvzemom premoæenja. In Ëe vas prepriËa, se lahko zgodi, da

preide nadzor nad vaπimi odloËitvami in vedenjem v njegove roke.

Izsiljevanje nas je potegnilo v svoj ples, ki ima neπteto

korakov, oblik in soplesalcev.

IZGUBLJENI V MEGLI

Kako to, da toliko pametnih, sposobnih ljudi resniËno ne

more razumeti vedenja, ki je videti tako oËitno? KljuËni razlog

je, da izsiljevalci svoja dejanja obdajo z gosto meglo, v kateri je

njihove manipulacije skoraj nemogoËe odkriti. Tako doseæejo,

da dejansko ne moremo videti, kaj se dogaja, zato se tudi ne

moremo braniti. Izraz megla uporabljam kot prispodobo za

zmedo, negotovost, ki jo povzroËajo v nas. Glavni pripomoËki

izsiljevalcev so strah, dolænost in krivda.* Z njimi prepojijo svoje

odnose in doseæejo, da se jim bojimo nasprotovati, da Ëutimo,

da jim moramo popuπËati in obËutimo neskonËno krivdo, kadar

tega ne storimo.

Teæko je prodreti skozi meglo strahu, dolænosti in krivde,

da bi prepoznali, kdaj smo — ali smo bili — ærtev Ëustvenega

izsiljevanja. Zato sem vam v pomoË sestavila tale vpraπanja.

* Neprevedljiva besedna igra. V angleπËini pomeni megla FOG, kar je tudi okrajπavaza Fear = strah, Obligation = dolænost in Guilt = krivda (op. prev.).



Ali ljudje, ki so za vas pomembni:

• grozijo, da vam bodo oteæili æivljenje, Ëe jim ne boste

ustregli?

• nenehno grozijo, da bodo razdrli odnos, Ëe jim ne boste

ustregli?

• govorijo ali namigujejo, da se bodo zanemarili, po-

πkodovali ali padli v depresijo, Ëe jim ne boste ustregli?

• æelijo vedno veË ne glede na to, koliko jim nudite?

• redno zahtevajo, da jim popustite?

• vztrajno zanemarjajo ali podcenjujejo vaπa Ëustva in æelje?

• dajejo radodarne obljube, ki so pogojene z vaπim veden-

jem in jih potem redkokdaj izpolnijo?

• vas imajo vseskozi za sebiËne, slabe, lakomne, krute in

brezËutne, Ëe jim ne popustite?

• vas obsujejo s priznanjem, Ëe jim popustite, in vam ga

odtegnejo, Ëe jim ne?

• uporabljajo kot oroæje za dosego svojega cilja denar?

»e ste na eno samo vpraπanje odgovorili pritrdilno, vas

Ëustveno izsiljujejo. V tej knjigi vam ponujam ukrepe, s katerimi

lahko takoj izboljπate svoj poloæaj in razpoloæenje.

RAZJASNITEV

Preden lahko kaj spremenimo, moramo uvideti, kakπne so

naπe povezave z izsiljevalci. Priægati moramo luË. RazËiπËevanje

nejasnosti je bistveni korak pri odpravljanju Ëustvenega izsilje-

vanja. Sicer nam odstranjevanje megle ne more pomagati, ker

izsiljevalec vedno zamegli odnos. Kljub vsej prefinjenosti, ki smo

jo dosegli v zadnjih letih pri razumevanju razpoloæenja, miπljenja

in motivacije, je pri obravnavanju strahu, dolænosti in krivde


UVOD 13

naπ zdravi razum utiπan in imajo senzorji za vodenje medse-

bojnih odnosov motnje. Izsiljevalci znajo spretno prikriti pritisk,

ki ga izvajajo nad nami. Zato se pogosto spraπujemo, kaj je

narobe z naπim zaznavanjem. Poleg tega vlada veliko neskladje

med tem, kar izsiljevalec poËne, in njegovo razlago tega poËetja

kot neπkodljivega ali celo ljubeËega. Zbegani smo, zmedeni in

razæaljeni. A nismo sami. V precepu Ëustvenega izsiljevanja je

na milijone ljudi.

V knjigi opisujem zgodbe ljudi, ki so se spoprijeli s Ëust-

venim izsiljevanjem — in se ga reπili. To so zgodbe o ljudeh, z

resniËnimi Ëustvi in resniËnimi nesoglasji. Zgodbe o ljudeh, ki

so na mnogih æivljenjskih podroËjih sposobni, uspeπni in

dostojanstveni, vendar so se ujeli v past izsiljevanja. Na njihovi

strani boste in z odprtim srcem se boste od njih veliko nauËili.

Njihove zgodbe so pripovedke sodobnega Ëasa. Pomagajo vam

lahko kot vodniki in znamenja na lastni poti.

ZA IZSILJEVANJE STA POTREBNA DVA

V prvem delu knjige bom pojasnila, kako Ëustveno izsilje-

vanje deluje in zakaj smo nekateri zanj posebno dovzetni.

Podrobno bom razloæila potek izsiljevanja in pokazala, kaj si iz-

siljevalci obetajo,kaj dobijo in kako. Raziskala bom izsiljeval-

Ëevo duπevnost, kar ni videti preprosta naloga, saj imajo izsilje-

valci razliËne sloge in znaËajske poteze. Nekateri so pasivni, drugi

napadalni. Eni so neposredni, drugi spet skrajno prikriti. Neka-

teri nas natanËno opozorijo, kakπne posledice bo imelo upiranje

za nas, medtem ko drugi poudarjajo, koliko trpljenja jim

zadajamo. A ne glede na to, kako razliËni so videti, imajo skupne

glavne poteze, znaËilnosti, ki vodijo njihovo manipulativno

vedenje. Razloæila bom, kako izsiljevalci uporabljajo strah,

dolænost in krivdo, ter vam pomagala razumeti, kaj jih æene.



Vsem izsiljevalcem je skupen strah — strah pred izgubo,

strah pred spremembo, strah pred zavrnitvijo, strah pred izgubo

moËi. Pri nekaterih se je strah zakoreninil v dolgi zgodovini

obËutij tesnobe in nesposobnosti. Pri drugih je odziv na nego-

tovost in strese, ki so jim spodkopali obËutek lastne vrednosti

in moËi v novejπem Ëasu. Pojasnila vam bom, kako z razvojem

strahu strmo naraπËa moænost za izsiljevanje. In kako lahko

sproæilni dogodki, kot so ljubezenska zavrnitev, izguba sluæbe,

razdor zakona, upokojitev ali bolezen, hitro spremenijo naπe

bliænje v izsiljevalce.

Ljudje, ki se zatekajo k Ëustvenemu izsiljevanju, se zjutraj

ne zbujajo z mislijo: “Kako bi uniËil svojo ærtev?” Izsiljevanje je

za njih predvsem vstopnica do obËutka varnosti in oblasti nad

drugimi. Ne glede na to, kako samozavestni so videti, jih æeneta

moËan strah in tesnoba.

A ko se odzovemo na njihov tlesk s prsti, se vsaj za trenutek

poËutijo moËne. S Ëustvenim izsiljevanjem se branijo pred

strahom in prizadetostjo.

VLOGA, KI JO IGRAMO

Izsiljevanje se brez naπe pomoËi ne more zakoreniniti. Ne

pozabite: Za izsiljevanje sta potrebna dva — to je sporazum.

Poglejmo, kaj prispevamo kot ærtve izsiljevanja.

V medosebne zveze prinaπamo stalno zbirko “Ëustvenih

brazgotin” — nakopiËeno nezadovoljstvo, razoËaranja, nego-

tovost, strahove in jezo. To so obËutljiva mesta, ki na dotik

zabolijo. »ustveno izsiljevanje deluje lahko samo, Ëe drugim

dovolimo najti naπa obËutljiva mesta in Ëe poskoËimo, kadar

pritisnejo nanje. V knjigi bomo videli, kako æivljenjske izkuπnje

oblikujejo samodejne Ëustvene odgovore, ki ohranjajo naπa

ranljiva mesta.


UVOD 15

Razvoj vede o Ëloveπkem vedenju me je oËaral. Od pre-

priËanja, da smo ærtve, je napredovala do opogumljanja, da

prevzamemo odgovornost za lastno æivljenje in teæave. Prav pri

Ëustvenem izsiljevanju je tak pristop bistvenega pomena. Lahko

se je osredotoËiti na vedenje drugih in misliti, da bo vse sijajno,

Ëe se bodo oni spremenili. V resnici potrebujemo pogum in

zavzetost, da bi razumeli sami sebe in spremenili vedenje do

moænih izsiljevalcev. Teæko je priznati, da izsiljevalce s popuπËa-

njem dejansko uËimo, kako naj nas izsiljujejo. A resnica je kruta:

naπa privolitev pomeni za izsiljevalca nagrado. Kadarkoli pa

koga nagradimo za kako dejanje, mu s tem najbolj uËinkovito

sporoËimo, Ëe se tega zavedamo ali ne, da ga lahko ponovi.

CENA, KI JO PLA»UJEMO

»ustveno izsiljevanje se razraπËa kot brπljan. Z vzpen-

jajoËimi se viticami lahko ovije vsa podroËja naπega æivljenja.

»e smo mu popustili na delovnem mestu, pridemo morda domov

in se znesemo nad otroki. »e se ne razumemo s starπi, utegnemo

obsuti z negativnimi Ëustvi partnerja. Nesoglasja ne moremo

preprosto spraviti v predal z napisom soprog ali nadrejeni in

ga izkljuËiti iz ostalega æivljenja. Dogajanje, zaradi katerega

trpimo, morda celo podvojimo in sami postanemo izsiljevalci.

Za lastno razoËaranje se odπkodujemo nad kom, ki je slabotnejπi

ali ranljivejπi.

Ljudje, ki se zatekajo k Ëustvenemu izsiljevanju, so Ëlani naπe

druæine, naπi prijatelji ali sodelavci, s katerimi smo tesno povezani.

Vezi æelimo ohraniti in okrepiti. Te ljudi imamo radi zaradi skupaj

preæivetih prijetnih trenutkov, bliæine, ki jo tu in tam πe obËutimo,

ter skupne preteklosti. Medsebojne odnose ocenjujemo za

preteæno dobre, vendar zaradi izsiljevanja izgubljajo pravo smer.

Najpomembnejπe je, da izsiljevanju ne dovolimo, da bi nas —

skupaj z naπimi bliænjimi — potegnilo v svoj vrtinec.



Cena, ki jo plaËamo za ponavljajoËe se popuπËanje izsilje-

vanju, je zelo visoka. Zaradi izsiljevalËevih pripomb in vedenja

smo zmedeni, osramoËeni in polni krivde. Vemo, da moramo

spremeniti poloæaj. Prisegamo si, da ga bomo, a se vedno znova

znajdemo izigrani in napadeni iz zasede. Dvomiti zaËnemo, ali

smo zmoæni dræati obljube samemu sebi, in izgubimo zaupanje

v svojo uËinkovitost. Spodkopan je naπ obËutek lastne vrednosti.

Najslabπe od vsega pa je, da vsakiË, ko popustimo Ëustvenemu

izsiljevanju, izgubimo stik s svojo integriteto, notranjim kom-

pasom, ki nam pomaga doloËati naπe vrednote in vedenje.

»ustveno izsiljevanje sicer ni kaznivo dejanje, vendar niti za

trenutek ne podvomite, da vam lahko veliko vzame. »e æivimo

z njim, nas postopoma razæira in napada, dokler niso v ne-

varnosti naπe najpomembnejπe medsebojne zveze in celoten

obËutek osebnega dostojanstva.

OD RAZUMEVANJA K DEJANJEM

S psihoterapijo se ukvarjam æe veË kot petindvajset let. V

tem Ëasu sem obravnavala veË tisoË ljudi iz razliËnih okolij. In

brez strahu pred nasprotovanjem lahko posploπim, da je

sprememba ena izmed besed, ki ljudi najbolj prestraπijo.

Nikomur ni vπeË, skoraj vsi se je bojijo in veËina ljudi, vkljuËno

z mano, postane zelo ustvarjalna, da bi se ji izognila. Zaradi

svojega poËetja smo morda nesreËni, a predstava, da bi karkoli

spremenili, nam je πe manj pogodu.

Pa vendar lahko z vso osebno in poklicno gotovostjo za-

trdim: dokler ne spremenimo lastnega vedenja, se naπe æivljenje

ne bo niË spremenilo. Razumevanje vzrokov πkodljivega vedenja

ne bo ustavilo. Sitnarjenje in proπnje, naj nekdo drug kaj spre-

meni, ne pomagajo. Sami moramo ukrepati in napraviti prvi

korak na novi poti.


UVOD 17

NOVE MOÆNOSTI

Vse moje knjige so usmerjene k reπitvam in v drugem delu

te knjige vas bom korak za korakom vodila skozi πirok izbor

moænosti, ki jih imate na voljo, kadar postanete nekomu tarËa

za Ëustveno izsiljevanje. »eprav jih uporabljamo ponavadi le

nekaj, jih je na sploπno veliko veË, kot se jih zavedamo. In imeti

veliko moænosti pomeni biti moËnejπi. Pokazala vam bom

strategije, s katerimi boste nepopustljivo kljubovali izsiljevanju,

celo kadar boste prestraπeni, in pomagala, da boste pri tem

zadovoljni s sabo. Pripravila sem sezname za preverjanje dejan-

skega stanja, preproste vaje, praktiËne scenarije in posebne

tehnike sporazumevanja. UËila in izpopolnjevala sem jih prek

petindvajset let — res delujejo!

Obravnavala bom æivljenjsko pomembna etiËna, moralna

in psiholoπka vpraπanja, s katerimi se sooËamo pri Ëustvenem

izsiljevanju. Denimo:

• Kdaj sem sebiËen in kdaj zvest svojim æeljam in predno-

stim?

• Koliko lahko naredim ali dam, ne da bi bil uæaljen ali potrt?

• Ali ogroæam svojo celovitost, Ëe popustim izsiljevalcu?

Dala vam bom smernice za postavljanje meril, kje se vaπa

odgovornost do soljudi zaËne in kje konËa — kar je eden najpo-

membnejπih naËinov, da se reπite iz primeæa izigravanja.

Posebno darilo knjige je, da vam bo v pomoË pri zmanj-

πevanju in obvladovanju obËutij krivde, ki so vam jih vcepili

izsiljevalci. PouËila vas bom, kako prenesti neizogibno zaËetno

nelagodje, ki je posledica spreminjanja vedenja, da bi se osvobo-

dili nezasluæenih obËutij krivde. Pokazala vam bom, kako krivda

izginja, Ëim bolj zdravo in samopotrjevalno delujete. In da je

brez vaπe krivde izsiljevalec nemoËen.



Spremljala vas bom v procesu velikih notranjih sprememb,

ki vam bodo omogoËile opuπËanje samodejnih odzivov na Ëust-

veno izsiljevanje. Nadomestili jih boste z zavestnimi, pozitivnimi

odloËitvami o tem, koliko ste se pripravljeni nekomu prilagoditi

na raËun lastnega zdravja in sreËe.

Poleg pomoËi pri spopadanju z izsiljevanjem vam bom

pomagala tudi, da se boste znali odloËiti, kdaj se zaradi izsilje-

vanja ni vredno razburjati in kdaj je privolitev morda celo

pametna. V nekaterih skrajnih primerih je edina zdrava reπitev

popolna prekinitev odnosov z izsiljevalcem. Pokazala bom, zakaj

to naredimo in kako, kadar vse drugo spodleti.

Ko konËno razumemo hromeËi krog Ëustvenega izsiljevanja

in se zaËnemo s svojim vedenjem iz njega reπevati, se v nas

sprostita neverjetna energija in polet.

“Fantu sem rekla ne in spoznala, da so njegove zahteve

nesmiselne,” mi je sporoËila svetovanka Maggie. “Nisem ga

prizadela, Ëeprav bi se rad pretvarjal, da sem ga. In prviË se je

zgodilo, da se nisem skesala in ga Ëez deset minut poklicala, da

bi mu popustila ali se opraviËila.”

Knjigo sem napisala za vse, ki se trudijo ohraniti bliæino s

starπi, ljubimci, prijatelji ali sodelavci, ki pomemben in sicer

dober odnos zastrupljajo z nezdravim vinom izigravanja.

»eprav pri procesu spreminjanja ne morem biti poleg vas,

vam bom nudila moralno oporo ob vsakem koraku na poti, ki je

vËasih teæka, vendar vam bo spremenila æivljenje. Pomagala vam

bom pri ustvarjanju novih in zdravih odnosov — ne samo z

izsiljevalci v vaπem æivljenju, temveË tudi s samim seboj.

Spoprijemanje s Ëustvenim izsiljevanjem zahteva resniËen

pogum. Knjiga vam bo dala moË, da boste uspeli.


19

PRVI DEL

Razumevanje procesaizsiljevanja


21

1

Diagnoza:»ustveno izsiljevanje

»ustveneno izsiljevanje je zagoneten pojav. Nekateri izsilje-

valci svoje groænje izraæajo jasno, drugi poπiljajo meπane signale,

veËinoma so dobrohotni in so izsiljevalci le obËasno. Zato je

teæko opaziti, kdaj se izigravanje prikrade v medsebojne odnose.

Brez dvoma obstajajo tudi nasilni izsiljevalci, ki nedvoumno

grozijo s kaznijo, Ëe se ne boste strinjali z njimi. Posledice vaπega

upiranja jasno opiπejo: “»e me boπ zapustil, ne boπ nikoli veË

videl otrok.” “»e ne boπ podprl mojega naËrta, bom zadræal tvoje

priporoËilo, dokler se ne spametujeπ.” Groænje so jasne in o

namenu ni dvoma.

Pogosto je Ëustveno izsiljevanje mnogo bolj pretanjeno in

se pojavlja v odnosih, v katerih je veliko dobrega in pozitivnega.

SoËloveka poznamo v njegovih najboljπih trenutkih, zato

dovolimo spominom in prijetnim izkuπnjam zasenËiti neprijeten

obËutek, da je nekaj narobe. »ustveno izsiljevanje se plazi v

nas in neopazno preide mejo normalnega, πe sprejemljivega

vedenja ter vodi v odnose, ki so sprva le rahlo obarvani, nato pa

preæeti z nevarnostjo za naπe zdravje in sreËo.

Preden lahko vedenje kogarkoli oznaËimo za Ëustveno



izsiljevanje, mora imeti doloËene znaËilnosti. Diagnozo pos-

tavimo podobno, kot zdravnik ugotavlja telesno bolezen: z

iskanjem bolezenskih znamenj. Za primer bom vzela mlad

ljubezenski par. Glavni znaki Ëustvenega izsiljevanja so enaki

ne glede na to, ali pride do nesoglasja med prijatelji, sodelavci

ali druæinskimi Ëlani. Teæave so lahko razliËne, toda taktika in

ukrepi bodo enaki — ter jasno prepoznavni.

©EST GLAVNIH ZNAKOV

Mlad par, Jim in Helen, hodita skupaj æe veË kot leto. Helen,

profesorica knjiæevnosti na srednji πoli, ima velike rjave oËi in

πirok, brezhiben nasmeh. Jima so ji predstavili na zabavi in videti

je bil oËarljiv. Visok, prijazen, uspeπen pisec besedil za popevke.

Zelo se ljubita, a sproπËenost se je za Helen porazgubila. Njuna

zveza je preπla πest stopenj v razvoju Ëustvenega izsiljevanja.

Da bi si lahko jasno predstavljali, kakπni so videti znaki

Ëustvenega izsiljevanja in kako se jih Ëuti, spremljajmo poeno-

stavljeno razliËico spora med njima. Opazili boste, da nekateri

znaki opisujejo Jimovo vedenje, drugi se nanaπajo na Helenino.

1. Zahteva. Jim od Helen nekaj æeli. Predlaga ji, da bi se —

ker toliko Ëasa preæivita skupaj — preselil k njej. “PraktiËno æe

æivim tukaj,” ji pravi. “Naj bo πe uradno.” Doda, da je njeno

stanovanje ogromno in da ima polovico svojih stvari æe pri njej,

zato bo prehod lahek.

VËasih izsiljevalci svojih æelja ne izraæajo tako jasno kot Jim.

Pustijo nam jih ugibati. Jim bi lahko nakazal svoj namen

posredno. Morda bi bil slabe volje po prijateljevi poroki in bi

Helen lahko izvlekla iz njega: “Æelim, da bi si bila bliæe; vËasih

sem tako osamljen.” In konËno bi rekel, da se æeli vseliti.

Na prvi pogled je videti Jimov predlog ljubeË in sploh ni


DIAGNOZA: »USTVENO IZSILJEVANJE 23

podoben zahtevi. A kmalu postane jasno, da je zaËel svoj naskok

in ni pripravljen o njem razpravljati ali ga spremeniti.

2. Odpor. Helen zamisel o Jimovi vselitvi ni vπeË. Pove mu,

da πe ni pripravljena na tako spremembo v njunem odnosu.

Veliko ji pomeni, a æeli, da ostane v svojem stanovanju.

»e bi bila Helen manj neposredna, bi se lahko drugaËe

upirala. Lahko bi se v odnosu do Jima umaknila in ohladila. Ali

mu rekla, da bo pleskala stanovanje in bo moral odnesti svoje

stvari, dokler ne bo opravljeno. Ne glede na to, kako izraæa svoj

odpor, je sporoËilo jasno. Odgovor je ne.

3. Pritisk. Jim ob Heleninem odklonilnem odgovoru ne

poskuπa razumeti njenih Ëustev, temveË jo sili, naj spremeni

mnenje. Sprva se pretvarja, da se je pripravljen z njo pogovoriti

o teæavi. A pogovor postane enosmeren in preide v pridigo.

Helenin odpor uporablja za ugotavljanje njenih pomanjkljivosti,

medtem ko opisuje svoje æelje in zahteve z najbolj laskavimi

izrazi: “Æelim nekaj, kar je za oba najboljπe. Rad bi ti Ëim veË

dal. »e se dva ljubita, æelita æiveti skupaj. Zakaj se mi noËeπ

povsem predati? »e ne bi bila tako samoljubna, bi v æivljenju

veË dosegla.”

Potem zaigra na karto oËarljivosti in vpraπa: “Mar me nimaπ

dovolj rada, me ne æeliπ imeti nenehno ob sebi?” Drug izsiljevalec

bi utegnil poveËati pritisk z nepopustljivim vztrajanjem, da bi

njegova vselitev pripomogla k zbliæanju in izboljπanju zveze. Ne

glede na slog nastopi pritisk, ki je lahko zakrit z dobrohotnimi

izrazi. Jim, na primer, da Helen Ëutiti, kako ga boli njeno

nasprotovanje.

4. Groænje. Ker Helenin odpor ne popusti, jo Jim opozori,

da bo imelo upiranje posledice. Izsiljevalci lahko grozijo, da nam

bodo povzroËili trpljenje in nesreËo. Poudarjati utegnejo, kako



zavemo, da nas je omreæilo. Deloma zato, ker je Ëustveno

izsiljevanje samo skrajna oblika vedenja, ki ga nenehno sre-

Ëujemo in uporabljamo: manipulacije.

Mnoge oblike manipulacije sploh ne povzroËajo teæav. Vsi

vËasih manipuliramo drug z drugim. NauËimo se igrati ogromno

igric, s katerimi napeljemo druge, da naredijo, kar æelimo. Jaz

rada uporabljam “Hej, æelim, da bi kdo odprl okno” namesto

“Vas smem prositi, da bi odprli okno?”

Presenetljivo je, kako neradi smo neposredni celo pri

malenkostih, kaj πele Ëe gre za velike stvari in æelimo nekaj

pomembnega. Prositi je tvegano. Kaj Ëe bo odgovor nikalen?

Bojimo se izpostavljati drugim z odkrivanjem svojih æelja in

Ëustev. Le malo ljudi si upa svoje æelje izraæati jasno in odkrito.

Kaj Ëe bomo na koncu ostali jezni — ali πe slabπe, zavrnjeni? »e

sploh ne prosimo, potem negativen odgovor ne pomeni prave

zavrnitve, kajne? Vse nevπeËnosti skuπamo opraviËiti.

»e bi odkrito prosili, bi utegnili biti videti preveË napadalni

ali zahtevni. Laæe je namigniti posredno in upati, da bodo drugi

znali brati med vrsticami ter uganiti, kaj æelimo. Denimo: “Videti

je, da bi πel pes rad ven.”

Namigujemo lahko tudi brez besed. Naj so namigi oËitni ali

komaj zaznavni — vzdih, πobica, “ta pogled” — vsi jih oddajamo

in sprejemamo, celo v najboljπih zvezah. Vendar je jasno, kdaj

vsakdanja izigravanja preidejo v nekaj veliko nevarnejπega.

Izigravanje postane Ëustveno izsiljevanje takrat, kadar ga kdo

kar naprej uporablja, da izsili pristanek — za ceno naπih æelja,

zdravja in sreËe.

PRAVICA DO ZA»RTANJA MEJE

Ko govorimo o Ëustvenem izsiljevanju, samodejno govorimo

o sporu, moËi in pravicah. Kolikπen je lahko pritisk, kadar se



dva razhajata v æeljah, da je πe v razumnih mejah? Kdaj gre

pritiskanje na soËloveka predaleË? Odkar tako poudarjamo

izraæanje Ëustev in doloËanje meja, je to precej nejasno pod-

roËje. Ne pozabite, da ni vsak prepir, vsako izraæanje moËnih

Ëustev ali vsak primer zdravega doloËanja meje æe Ëustveno

izsiljevanje.

Da boste laæe razpoznali razlike, vam bom prikazala nekaj

primerov zdravega omejevanja. Nato si bomo ogledali, kako bi

bilo videti, Ëe bi preπli v Ëustveno izsiljevanje.

To ni Ëustveno izsiljevanje

Prijateljica Denise mi je kmalu potem, ko je prodala svojo

knjigo fotografij, ki jo je delala skoraj vse leto, pripovedovala o

teæavi, ki se je pojavila med njo in Amy. Z Amy sta bili prijateljici

in sodelavki v isti agenciji, dokler se nista obe osamosvojili.

Denise se je spraπevala, ali jo Amy Ëustveno izsiljuje. Takole je

pripovedovala:

Vedno sva se lahko o vsem pogovorili. Ure in ure sva se

posvetovali o boju za obstanek pri samostojnem delu in æiv-

ljenjskih izzivih osamosvojitve — obe sva sprva delali v velikih

podjetjih in obe sva to vËasih pogreπali. Veliko sva se

pogovarjali o skrbeh, ki jih prinaπa samostojno delo, in se na

razliËne naËine podpirali. Bili sva si zares blizu, dokler ji

nisem povedala o svoji knjigi.

Videti je bilo, da se veseli z mano. Toda kmalu me je

poklicala in rekla: “Veπ, malo sem ti nevoπËljiva. Prav zdaj

veliko delam, a nimam kaj pokazati. VπeË bi mi bilo, Ëe mi

nekaj Ëasa ne bi pripovedovala o svojem delu in navduπenju

— zame je boleËe.” Rekla sem, prav. In kot da se ne bi niË

zgodilo, sva spremenili temo in se pogovarjali o njenem delu.

»e zdaj knjigo samo omenim, pretrga pogovor in pravi:

“Najboljπe bi bilo, Ëe o tem ne bi govorili.” ZaËenja se Ëutiti



napetost, a imam jo rada in se skuπam prilagoditi njenim

pravilom.

Na prvi pogled je videti, da Amy pritiska na Denise, da bi

dosegla svoje. V odnosu naj bi prevzela vodstvo in odloËala, o

Ëem se ne sme govoriti. V resnici pa Amy odkrito prizna svoja

Ëustva. S tem, ko da vedeti, koliko Denisinih dobrih novic

prenese, se samo zaπËiti. »loveπko je biti nevoπËljiv, kadar dobi

naπ bliænji nekaj, kar si sami æelimo — πe posebno takrat, kadar

nam gre slabo. Pridejo Ëasi, ko se æelimo izogniti nekemu

predmetu pogovora. In kot Amy imamo pravico, da zaËrtamo

mejo. Tudi Denise se ima pravico odloËiti, da ji Amyjine omejitve

niso vπeË in izraziti svojo nevoljo ali preæiveti z njo manj Ëasa.

Amy niti posredno niti neposredno ne grozi, kaj bo naredila,

Ëe Denise ne bo spoπtovala njene zahteve. V prikazanih okoli-

πËinah tudi ni pravega pritiska, samo ugotovitev potreb in Ëustev.

Nasprotovanje je. Da. Denise je sprememba odnosa neprijetna.

Da, moËna Ëustva so. Vendar to ni Ëustveno izsiljevanje.

PrekoraËitev meje

Zdaj poglejmo iste okoliπËine in jim dodajmo nekaj sestavin

Ëustvenega izsiljevanja. Opazili boste, kako se ozraËje in scenarij

spremenita. Denimo, da Denise na Amyjine novice odgovori:

“Zelo sem vesela novic o knjigi! Vem, da boπ imela na tone dela.

Bi ne bilo lepo sodelovati? Lahko bi bila tvoja pomoËnica.”

Ko Denise odvrne, da ne potrebuje pomoËi, Amy pravi:

“Mislila sem, da si moja prijateljica. Veπ, da mi gre slabo. Dovolj

hudo je bilo, da sva se razπla z Robertom. Povrhu vsega imam

denarne teæave, odkar sem dobila ogromen raËun za plaËilo

davka. Tako potrta sem, da teæko delam. Mislila sem, da si

Ëlovek, ki bi pomagal prijatelju v stiski.”

Ker naleti na vztrajen odpor, Amy poveËa pritisk, sklicujoË

se na Denisino velikoduπnost: “Ne razumem, kako bi ti moglo



πkodovati, Ëe bi delila sreËo z menoj,” pravi, “veπ, da bi jaz zate

naredila isto.” Obtoæevati zaËne Denise, da je sebiËna in pohlep-

na ter poudarja brezizhodnost svojega poloæaja. Hkrati ji grozi,

da bo prijateljstvo z njo prekinila, Ëe je ne bo sprejela za

pomoËnico. KonËno Denise popusti.

Prikazani scenarij vsebuje vse sestavine Ëustvenega izsilje-

vanja: zahtevo, odpor, pritisk, groænje in privolitev. In tak scenarij

je zrel za ponovitev.

EN SPOR, DVE RE©ITVI

Prositi nekoga, naj ne naËenja neprijetne teme, pravzaprav

ni πkodljivo. Toda kaj, Ëe je vzrok spora nekaj resnejπega: part-

nerjeva nezvestoba, zasvojenost z alkoholom, nepoπtenost pri

poslu? V takih primerih si ljudje lahko izreËejo teæke stvari. Ker

so Ëustva zelo prizadeta, se v postavljanje omejitev vtihotapi

Ëustveno izsiljevanje. Vendar je tudi tukaj razlika med dolo-

Ëanjem pravih meja in Ëustvenim izsiljevanjem jasna. Spet

primerjajmo dve podobni situaciji.

Ljubezensko razmerje

Prijatelja Jacka in njegovo æeno Michelle poznam æe leta.

Njun zakon sem vedno obËudovala. Oba igrata v simfoniËnem

orkestru. Med njima je velika starostna razlika — Jack je 15 let

starejπi —, a zdi se, da sta izredno povezana. Nekega veËera se

je Jack ponudil, da me pelje na sreËanje operne skupine, katere

Ëlana sva oba. Na poti domov sva imela priloænost za pogovor.

“Kaj tako deluje med vama?” sem ga vpraπala. “Kdo ti je zaupal

skrivnost popolnega zakona?”

Jackov odgovor me je presenetil.



Po pravici povedano, stvari niso bile vedno tako popolne.

Vsaj jaz nisem bil. Povedal ti bom nekaj, kar ve le malo ljudi.

Pred tremi leti sem napravil neumnost. ZaËel sem se sestajati

z mlado æensko, ki je kot gostja igrala v orkestru violino.

Ljubezenska romanca je bila kratka, a Ëutil sem se hudiËevo

krivega. Bilo je bedasto. Nepremiπljeno. Skrivnosti pred

Michelle nisem mogel zadræati. Vedel sem, da ji ne bom mogel

biti nikoli veË resniËno blizu, Ëe se ji ne izpovem. OdloËil sem

se, da je najboljπe povedati resnico in sprejeti posledice.

Najprej sem mislil, da me bo ubila. Nekaj tednov z menoj

skoraj ni spregovorila. Preselila se je v pritliËje v delovni

kabinet. Potem me je presenetila. Povedala mi je, da je

razmiπljala o najinem zakonu. Ugotovila je, da morava napra-

viti naËrt, Ëe bova ostala skupaj do konca æivljenja. Rekla mi

je, da je bila besna, vendar se je pripravljena pogoditi z mano.

Pripravljena je dogodek pozabiti. Ne bo mi kar naprej metala

pod nos, kaj sem naredil, niti ne bo tega poudarjala, kadar bo

kaj æelela od mene. Toda ne moreva se pobotati, Ëe se ne bom

zavezal k popolni zvestobi, prenehal z neumnostmi in πel z

njo na zakonsko svetovanje. »e teh obveznosti ne morem

sprejeti, ne bo mogla ostati v zakonu, saj noËe æiveti z nego-

tovostjo, nezaπËitena in v veËnem sumniËenju.

Povedala sem Jacku, da je imel pri pogajanju z Michelle

sreËo, ker mu je zaËrtala zdrave meje. Proces bom razËlenila

tukaj in o njem obπirneje razpravljala v drugem delu knjige. Pri

pogajanju z Jackom je Michelle:

• opredelila svoje staliπËe,

• navedla, kaj potrebuje,

• poudarila, kaj bi sprejela in Ëesa ne,

• dala Jacku moænost reËi da ali ne.


Čustveno izsiljevanje

Documents