1. Uinki vloene/vroene tobe?

VLOENA TOBA: Procesni uinki: - z vloitvijo se izrpa pravica tonika izbrati krajevno pristojno sodie Za doloitev kraj.pristojnosti so pomembne okoliine ob vloitvi tobe(e se te okoliine kasneje spremenijo, ne vpliva na pristojnost) Dopustnost tobe se presoja glede na obstoj procesnih predpostavk v asu vloitve tobe.

Materialni uinki: -z vloitvijo tobe so varovani prekluzivni roki, zastaralni roki se pretrgajo uinki pretrganja odpadejo, e tonik tobo umakne / sodie tobo zavre / sodie zavrne tobeni zahtevek - od neplaanih obresti je mono zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je vloen zahtevek pri sodiu - pravica izbire se z vloitvijo tobe konzumira, e pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in ta izbire prej ni opravil.

VROENA TOBA:Pravda zane tei z vroitvijo tobe toencu. Nastopi LITISPENDENCA.Najpomembneji procesni uinek litispendence je procesna posledica, da se v isti stvari med istimi strankami ne sme zaeti nova pravda (ne bis in idem). Na litispendenco mora sodie paziti ves as postopka po uradni dolnosti. e se pravda kljub obstoju litispendence zane, mora sodie tobo zavrei. Pritobeno sodie pazi na litispendenco po uradni dolnosti. Kritev litispendence je absolutna bistvena kritev postopka pritobeno sodie sodbo 1.stopnje razveljavi in tobo zavre. Po nastopu litispendence odtujitev stvari ali pravice, o kateri tee pravda, ni ovira, da se pravda med istimi strankami ne kona. (relevanna in irelevanna teorija)Materialni posledici vroene tobe: Dobroverni posestnik po vroitvi tobe pride v poloaj nedobrovernega glede strokov, plodov in nevarnosti unienja. Dolnik mora izpolniti obveznosti solidarnemu upniku, ki prvi terja, sicer lahko sam izbere upnika.

2. Tonika varina in kdaj toenec NI UPRAVIEN DO NJE?

Kadar zane tuj dravljan ali oseba brez dravljanstva, ki nima stalnega prebivalia v Sloveniji, pravdo pred slovenskim sodiem, mora dati toencu na njegovo zahtevo varino za pravdne stroke.Toenec mora to zahtevati najkasneje na 1. naroku za glavno obravnavo.

Toenec NIMA pravice do varine, e:-velja dejanska reprociteta (slo. Dravljani v tonikovi dravi niso dolni dajati varine)-uiva tonik v Sloveniji pravico prebivalia- se tonikov zahtevek nanaa na terjatve iz delovnega razmerja v Slo.- gre za zakonski, paternitetni ali preivninski spor-gre za menino, ekovno ali nasprotno tobo ter tobo za izdajo plailnega naloga.

3. Revizija zoper sklep?Revizija je dovoljena zoper sklep sodia 2. Stopnje, s katerim je bila toba zavrena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija zoper sklep je dovoljena le v sporih, v katerih je dovoljena zoper sodbo 2. Stopnje. Uporabljajo se dolobe o reviziji zoper sodbo.

4. Subjektivnost v GOSPODARSKIH SPORIHGospodarski spor po SUBJETIVNEM KRITERIJU, je spor v katerem nastopajo kot stranke gospodarski subjekti- po ZPP so takni spori: Spori v katerih sta obe stranki gospodarska druba, zavod, zadruga, drava ali lokalna skupnost Spori med podjetniki posamezniki glede njihove pridobitne dejavnosti ter spori med podjetniki posamezniki in gospodarskimi drubami, zavodi, zadrugami, dravo ali lokalni skupnostmi. Statusni gospodarski spori : spori med drubami, drubeniki in lani upravljalnih organov drub,v katerih je treba uporabiti pravo gospodar.drub / spori med ustanovitelji zavodov glede ustanovitev, statusnih sprememb ali likvidacij zavodov / spori med zadrugami, zadruniki in lani upravljalnih organov drub, v katerih je treba uporabiti zadruno pravo. Spori med temi osebami ter dravnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, ki nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.

*Gospod.spori NISO: spori glede stvarnih pravic na premininah/nepremininah in spori zaradi motenja posesti.

5. Objektivnost v GOSPODARSKIH SPORIH?Spor, ki se odvija glede gospodarskih poslov, ne glede na to kdo so stranke. To so:-spori glede ladij in pomorske plovbe (plovbni spori)-spori glede vpisov v sodni register- spori iz koncesijskih pogodb-spori glede gospodarskih arbitra-spori glede industrijske lastnine in varstva konkurence-spori glede steajnega postopka

6. Naela postopka v sporih MAJHNE VREDNOSTI

- Omejitev naela materialne resnice sodbe ni mono izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja-Izjema od naela obligatornosti glavne obravnave - sodie ne razpie glavne obravnave, e ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odlobe.-Naelo pismenosti postopek poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Tonik navaja vsa dejstva in dokaze v tobi; toenec nanje poda odgovor na tobo. Za nova dejstva in dokaze lahko stranki vloita vsaka e po eno pripravljalno vlogo. Dejstva in dokazi izven teh vlog se ne upotevajo. Na 1. Naroku stranki ne smeta navajati novih dejstev in dokazov. Sodnik se mora omejiti na pravno obravnavanje spora (kritev prepovedi navajanja dejstev/dokazov = relativna bistvena kritev.)

7. Dopustnost revizije oz. iz katerih razlogov je dopustno vloiti revizijo?Revizijo je mono vloiti le proti pravnomonim sodbam, izdanim na 2. Stopnji. Dopustnost revizije je odvisna od 2 kriterijev:-vrednost spornega predmeta (presega 40.000)-pravni temelj civilnega spora etudi je vrednost manja od predpisane, je revizija vedno dovoljena: v sporih o preivljanju, ko je preivnina prvi doloena ali ukinjena v odkodninskih sporih za izgubljeno preivljanje zaradi smrti preivninskega zavezanca, ko je odkodnina prvi doloena ali ukinjena v sporih iz avtorskih pravic v sporih iz pravic industrijske lastnine in v konkurennih sporih

Revizijo lahko vloijo stranka, njen pravni naslednik, zakoniti zastopnik in pooblaenci teh oseb. Stranski intervenient lahko vloi revizijo le s soglasjem stranke ob pogoju, da je sodeloval v rednem postopku. Sosporniki intervenient lahko vedno vloi revizijo, etudi se ni udeleeval rednega postopka.

Revizijski razlogi: bistvene kritve (absolutne, vse razen: kritev krajevne/arbitrane pristojnosti, izdaja sodbe 1.stopnje brez obvezne gl.obravnave, kritev litispendence, nezakonita izkljuitev javnosti in relativne pred sodiem 2.stopnje), zmotna uporaba materialnega prava, prekoraitev tobenega zahtevka pred sodiem 2.stopnje

8. Natej FAZE OBNOVE POSTOPKA in jih na kratko opii?Obnovitveni postopek ima 3 stadije:

PRIPRAVLJALNI POSTOPEK Predsednik senata preveri, e je zahteva za obnovitev postopka PRAVOASNA, POPOLNA, DOVOLJENA. e je polje nasprotni stranki (15dni odg.), e ni zavre.

RAZVELJAVITVENI POSTOPEK Odloanje o utemeljenosti predloga za obnovitev postopka (narok), predsednik senata razveljavi prejnjo sodbo(odlobo) in s sklepom DOVOLI obnovo postopka.

NADOMESTITVENI POSTOPEK- Predsednik senata razpie GLAVNO OBRAVNAVO ali pa kar takoj zane z obravnavanjem glavne stvari. Sodie izda NOVO SODBO.

9. Kdaj lahko sodie popravi sklep / sodbo?

Predsednik senata lahko na predlog ali lastno pobudo vsak as popravi:-napake v imenu in tevilkah-pisne in raunske pomote-pomanjkljivosti glede oblike-neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom

Sodnih zmot (=napak sodia pri odloanju) ni mono popraviti. O popravi izda sodie poseben sklep, ki se v prepisu izroi strankam. e se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata, se vroi strankam popravljen prepis, ki nadomea prejnjega. O popravi sodbe odloa sodie brez zaslianja strank.

10. Razlogi za prekinitev postopka?

Prekinitev je zastoj v pravdi, ki nastopi neodvisno od volje strank. Nastopi na podlagi samega zakona ali sodne odlobe.Razlogi - postopek se vedno prekine po zakonu, e:-stranka umre ali izgubi pravdno sposobnosti in v pravdi nima pooblaenca-umre zakoniti zastopnik stranke ali preneha njegova pravica zastopanja in stranka nima pooblaenca v pravdi-stranka kot pravna oseba preneha obstajati ali ji pristojni organ pravnomono prepove delovanje-nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka- zaradi vojne ali drugih vzrokov sodie preneha delati-drug zakon to doloa.

*Sodie po lastni presoji prekine, e: - sklene, da ne bo reevalo predhodnega vpraanja-ivi stranka na obmoju, ki je zaradi izrednih razmer odrezano od sodia-Odvisnost odloitve o tobenem zahtevku

11. Predpostavke (pogoji) za izdajo zamudne sodbe?- toenec ni vloil odgovora na tobo-toencu je bila toba v odgovor pravilno vroena-ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati-utemeljenost tobenega zahtevka izhaja iz dejstev v tobi-dejstva na katere se opira zahtevek niso v nasprotju z : dokazi, ki jih je predloil tonik in splono znanimi dejstvi.

12. Procesna naela v postopku MOTENJA POSESTI

-naelo POSPEITVE POSTOPKA pri odloanju rokov, narokov mora sodie paziti, da je treba zadevo glede na naravo posameznega primera hitro reiti. (rok za pritobo=8 dni, rok za odg. Na sodbo=8dni)-Omejitev razpravnega naela obravnavanje se omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.

13. Posebnosti pravde MOTENJE POSESTI

Zaasne odredbe sodie med postopkom le na predlog strank izda zaasne odredbe, ki se uporabljajo v izvrilnem postopku, da: -se odvrne pretea nevarnost ali -preprei nasilje ali -odvrne nenadomestljiva koda

Konni sklep kot oblika odlobe Izrek konnega sklepa sestavljajo: ugotovitveni del, opustitveni izrek, restitucijski izrek, prepovedni izrek. Roki za sodno varstvo subjektivni (30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje), objektivni (1 leto po nastanku motenja). Nesuspenzivnost pritobe -iz tehtnih razlogov lahko sod. odloi, da pritoba ne zadri izvritve. Zoper konni sklep ni dovoljena revizija. Rok za izvrbo konnega sklepa = 30 dni Obnova postopka dovoljena le zaradi 2 razlogov: -kritev kontradiktornosti postopka -kritev procesnih predpostavk glede na stranko Rok za obnovo = 30 dni od pravnomonosti sklepa

14. Delni sklep v sporu MOTENJE POSESTIUgotovitveni del sodie ugotovi, da je toenec motil tonika v njegovi mirni posestiOpustitveni izrek toenec dolan opustiti motitvena dejanjaRestitucijski izrek toenec dolan vzpostaviti prejnje stanjePrepovedni izrek prepoved bodoih motitvenih dejanj

15. V em se obnova postopka razlikuje od drugih izrednih pravnih sredstev?Zaradi nekaterih enakih razlogov za vloitev revizije, zahteve za varstvo zakonitosti in obnovitvenega predloga lahko pride do kolizije izrednih pravnih sredstev. Kolizijska pravila: -e stranka vloi obnovitveni predlog iz izkljuno revizijskega razloga = vloga revizijska-e stranka vloi hkrati obnov.predlog iz kateregakoli razloga + revizijo zaradi kritve listispendence, se najprej obravnava revizija, etudi je bila kasneje vloena. (obnovitv. se prekine do konca postopka)-e stranka vloi hkrati revizijo iz kateregakoli razloga + obnovitveni predlog zaradi kaznivega dejanja v prejnjem postopku, se najprej obravnava obnovitveni predlog, etudi je kasneje vloen. (revizija se prekine do konca postopka obnovitv.predl.)- v vseh drugih primerih, ko stranka vloi hkrati revizijo in obnovitveni predlog, sodie odloi kateri postopek bo prekinilo.

16. IUS NOVORUM= pravica navajanja novot.Stranka lahko v pritobi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, e dokae, da jih brez lastne krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze na katera se dejstva opirajo.Ko se sklicuje na nove dokaze, mora navesti dejstva na katera se dokazi opirajo. Mono je navajati le dejstva, ki so obstajala v asu zakljuka glavne obravnave, ker sodie takrat izda sodbo glede na dejansko stanje. Ni mono upotevati novot nastalih po zakljuku gl.obravnave. e sodie to vseeno upoteva- ugovor v izvrilnem postopku ter sproi pravdo o nedopustnosti izvrbe. Nova dejstva ne pomenijo spremembo tobe.

17. Postopek s PRITOBOPritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na 1. Stopnji v zadostnem tevilu izvodov za stranke in sodie. Prepozno, nedovoljeno, nepopolno pritobo zavre predsednik senata brez posebnega naroka, vendar nedovoljen pritobeni razlog ni podlaga za zavrenje dokler sodie ne naredi preizkusa. e je pritoba pravoasna, popolna, dovoljena sodie vroi nasprotni stranki, ta ima 8 dni asa za odgovor na pritobo.Po prejemu odgovora ali poteku zanj, predsednik senata polje pritobo sodiu 2. Stopnje. Na sodiu 2.stopnje sodnik poroevalec pripravi poroilo. Sodie 2.stopnje odloa o pritobi brez posebne obravnave (razen, e je potrebno za pravilno dejansko stanje ponoviti izvedene dokaze- takrat je obravnava zaslianje vseh strank na obravnavi stranke ne morejo navajati novih dejstev in dokazov).

18. Stranke, kriteriji, naela GOSPODARSKI SPORI

Procesna naela uporabljena v posebnih postopkih v gospodarskih sporih? Zaradi hitrega reevanja blagovno-trnih odnosov, je pomembna hitrost reevanja sporov, zato se je uveljavilo naelo ekonominosti in pospeitve postopka. Ta postopek pozna omejitev od naela obligatornosti glavne obravnave, saj lahko predsednik senata brez razpisa naroka izda odlobo o sporu, kadar ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odlobe. V GS je uveljavljeno tudi naelo pismenosti, saj stranke ne morejo dajati zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodiu.

19. Zavarovanje dokazov v predhodnem preizkusu tobeSe uporabi, e ni smiselno akati na izvedbo dokaza na glavni obravnavi, ker se tam nebi mogel izvesti. Glavna predpostavka je utemeljena bojazen, da : se dokaz ne bo mogel kasneje izvesti/ bo njegova izvedba teja.Zavarovanje izvede sodie VEDNO NA PREDLOG STRANKE. O predlogu odloa predsednik senata ali sodnik posameznik. Vlogo za zavarovanje dokazov se vroi nasprotniku. Sodie odloi o predlogu brez predhodne izjave nasprotnika, e je nevarno odlaati.

20. Odlobe revizijskega sodia (str.114)

21. SPORI MAJHNE VREDNOSTI

Iz katerih razlogov se lahko izpodbija sodba v sporih majhne vrednosti? Sodba in tudi sklep se lahko izpodbijata zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka, e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen, oz. ki je bil s sklepom predsednika sodia izloen in pa tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Rok za pritobo, paricijski rok za prostovoljno izpolnitev zahtevka in rok za vloitev predloga za dopolnitev sodne odlobe je 8 dni.

22. Kaj se zgodi e narok v postopku majhne vrednosti zahteva tonik, pa na narok ne pride toenec, niti nima opraviila?e je izvedbo naroka zahtevala toena stranka, pa ne pride, eprav je bila pravilno vabljena, izda sodie sodbo na podlagi pripoznave, e toena stranka do konca glavne obravnave pripozna tobeni zahtevek, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tobenemu zahtevku ugodi.

23. Kakne so posledice, e na narok v sporu majhne vrednosti stranka, ki je narok zahtevala neupravieno izostane z naroka? e je toea stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, eprav je bila v redu vabljena, izda sodie sodbo na podlagi odpovedi, e se tonik do konca glavne obravnave odpove tobenemu zahtevku. Sodie ne izda sodbe na podlagi odpovedi, eprav so izpolnjeni potrebni pogoji, e spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati

25. SOSPORNITVO preberi v zapiskih.

26. Poloaj INTERVENIENTA V PRAVDI

Intervenient mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.Ima pravico podajati vse predloge in opravljati vsa procesna dejanja v rokih, v katerih bi to storila stranka.Intervenientova dejanja imajo uinek za stranko, e niso z njimi v nasprotju. V tem primeru uinkujejo strankina dejanja. Intervenient lahko opravlja le pozitivna procesna dejanja ( v skladu z interesi stranke). Ne more razpolagati z zahtevkom, odpovedati se zahtevku, pripoznati zahtevek, umakniti tobe, priznati doloena dejstva.

27. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI RAZLOGI:

1. Absolutne in relativne bistvene kritve pravdnega postopka, razen:-kritev krajevne pristojnosti, pristojnosti arbitrae-kritev obligatornosti glavne obravnave-Kritev litispendence-izkljuitev javnosti glavne obravnave, v nasprotju z zakonom

2. Zmotna uporaba materialnega prava

Vsi ostali razlogi odpadejo.

28. Kaj je to dokumentiran plailni nalog in pravna sredstva?Je plailni nalog izdan na podlagi verodostojne listine. Izdati ga je mogoe, e so izpolnjene predpostavke: da gre za denarno terjatev, da je terjatev zapadla in da je priloena verodostojna listina, izdana v izvirniku ali overjenem prepisu. Za verodostojne listine veljajo: javne listine; zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca overil organ, ki je pristojen za overitve; menice in eki s protestom in povratnimi rauni, e so ti potrebni za nastanek zahtevka; izpiski iz overjenih poslovnih knjig; fakture; listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin. Plailni nalog izda sodie tudi tedaj, kadar tonik v tobi tega ni predlagal, pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plailnega naloga.

29. OBNOVITVENI RAZLOGI

Absolutne bistvene kritve postopka:Pri izdaji odlobe je sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izkljuen ali je bil izkljuen s sklepom sodiaKritev naela kontradiktornosti-ni bilo dane monosti zaslianja Uporaba fikcije vroitve zaradi nepretrgane strankine odsotnosti (ve od 3 mesecev)Kritev procesnih predpostavk

Kazniva dejanja (kriva izpovedba prie ali izvedenca, ponarejena listina, neresninost vsebine listine, kaznivo dejanje sodnika, pooblaenca, zastopnika, strank)

Nova dejstva in dokazi (opiranje sodbe na spremenjeno, razveljavljeno ali odpravljeno odlobo, stranka zve za nova dejstva in dokaze)

30. ZAKONSKI SPORIProcesna naela v zakonskih sporih. Druina, kot ivljenjska skupnost starev in otrok uiva posebno drubeno varstvo, ki je prilo do izraza pri drugani ureditvi nekaterih temeljnih nael. Predvsem se kae uveljavljanje naela oficialnosti. V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in otroki mora sodie po uradni dolnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Kadar sodie razvee zakonsko zvezo, odloi po uradni dolnosti tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok, prav tako tudi v sodbi s katero ugodi zahtevku za ugotovitev oetovstva.Naelo dispozitivnosti zaetek zakonskih sporov, dispozitivna dejanja, Razpravno in preiskovalno naelo bolj preiskovalno naelo (ugotavljanje dejstev, podatkov, ki jih stranke niso navajale)Naelo tajnosti vedno izkljuenaPodrejena uporaba ZPP kadar ni posebnih dolob, velja ZPP.

31. Kdaj se lahko vloi NOVA TOBA? ( naelo ne bis in idem). Pravda zane tei z vroitvijo tobe toeni stranki. Tedaj nastopi Iitispendenca ali visenost tobe, katere procesni uinki so, da se v isti stvari med istimi strankami ne sme zaeti nova pravda (ne bis in idem). Na to procesno predpostavko mora sodie paziti ves as postopka po uradni doInosti (ex offo) .

32. Mirovanje postopka po ZPP. Mirovanje postopka nastane, e se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. Mirovanje postopka se zane z dnem, ko stranki to naznanita sodiu. (po volji strank) Mirovanje nastopi, e nobena od strank ne pride na narok za GO oz. e se stranki noeta spustiti v obravnavanje e ena stranka ne pride, druga predlaga mirovanje, razen e je stranka, ki je ni na narok predlagala, da se vseeno opravi v njeni odsotnosti.

Ugotovitvena sodba: z njo sodie ne razveljavi sklepa o izvrbi, ampak samostojno uinkuje kot moneji pravni naslov. Ker pa je izvrilno sodie vezano na pravnomono ugotovitveno sodbo, mora izvrbo ustaviti.

34. Sodba na podlagi stanja spisa e je poleg prvega in poravnalnega naroka razpisan e kaken pozneji narok, na katerega ne pride nobena stranka, sodie odloi glede na stanje spisa, e je e opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodie tudi v primeru, e na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s katerim sodie zavrne predlog za odloitev glede na stanje spisa, ni pritobe.

35. Posledice, e na 1. narok za glavno obravnavo ne pride: Tonik sodie izda sodbo na podlagi odpovedi, e se tonik do konca glavne obravnave odpove tobenemu zahtevku. Toenec sodie izda zamudno sodbo, eprav je toena stranka odgovorila na tobo. Noben teje se, kot da je toea stranka tobo umaknila.

36. Kdaj se lahko izda delno sodbo? -e so od ve tobenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za konno odlobo-e je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo-e je bila vloena nasprotna toba, pa je zrel za odlobo samo zahtevek iz tobe ali zahtevek iz nasprotne tobe

Delna sodba je v bistvu konna sodba o enem izmed zahtevkov oziroma njegovem delu.Izda jo sodie na predlog stranke ali po lastni presoji z upotevanjem naela ekonominosti in pospeitve.

37. Ali lahko sodie izda sodbo brez naroka za glavno obravnavo? Razloi! S soglasjem strank lahko sodie v sporu odloi na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, e se stranki obravnavi pisno odpovesta. Sodie opozori stranke na monost, da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku, ki ga doloi sodie. Sodie v sporu odloi prednostno.(spori majhne vrednosti + gospodarski spori e ni spornega dejanskega stanja, ali pri plailnih nalogih-terjatev dokazana z verodostojno listino)

38. Kdaj sodie ne izda sodbe na podlagi pripoznave?

39. Perpetuatio fori?Je institut ustalitve pristojnosti. Ta institut velja predvsem za krajevne pristojnosti in le deloma za stvarno, kadar toea stranka pred okronim sodiem znia tobeni zahtevek tako, da bi za odloanje bilo pristojno krajevno sodie. e gre za obrnjeno situacijo tega instituta ne moremo uporabiti.

40. Stvarna in procesna legitimacija?Stvarna legitimacija se nanaa na vpraanje UTEMELJENOSTI TOBENEGA ZAHTEVKA. Stranka je stvarno legitimirana, e je nosilec pravic ali obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaa civilni spor.Zato, da nastopa v pravdi ni treba izkazati stvarne legitimacije, zadostuje zatrjevanje.Procesna legitimacija ali pravdno upravienje stranki pripada upravienje sproiti konkreten spor. Pri ugotovitvenih tobah tudi to ne zadostuje (pravni interes je treba izkazati). Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka, e je stranka nima zavrei tobo.

41. Razlika med umikom tobe in odpovedjo. Medtem ko gre pri umiku tobe le za umik zahteve za pravno varstvo in lahko tonik tobo kasneje vnovi vloi, pa pomeni odpoved zahtevku izjavo toenca, da je tobeni zahtevek neutemeljen (izda se sodba na podlagi odpovedi v isti zadevi tonik ne more ve vloiti tobe).

42. Priviligirana sprememba tobe Je takrat , kadar za spremembo ni potrebna privolitev toenca. Privolitev toene stranke ni potrebna, e toea stranka spremeni tobo tako, da zahteva zaradi okoliin, ki so nastale po vloitvi tobe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali e uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek43. Razlogi za vloitev tobe za razveljavitev sodne poravnave Sodna poravnava je sklenjena v zmoti, ali pod vplivom sile ali zvijae Pri odlobi sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izloen ali je bil s sklepom izloen Pri sklenitvi sodne poravnave sodelovala stranka, ki ne more biti pravdna stranka, ali neupravien zastopnik, nepravilni pooblaenec

44. Razlogi za izloitev sodnika?

Izkljuitveni razlogi - nateti v zakonu, upoteva se jih po uradni dolnosti ves as postopka, ugotavljanje ali vpliva na nepristranskost sodnika (sam stranka, razmerju z stranko, sorodstvo)Odklonitveni razlogi opredeljeni z generalno klavzulo, upoteva se na predlog sodnika/strank, ugotavljanje ali vzbuja dvom o nepristranskosti sodnika (prijateljstvo, sovratvo, daljno sorodstvo..)

45. Fikcija odpovedi zahtevka?V sporih majhne vrednosti izda sodie sodbo zaradi odpovedi, e toea stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, eprav je v redu povabljena.

46. Procesni uinki litispendence?

Najpomembneji procesni uinek litispendence je procesna posledica, da se v isti stvari med istimistrankami ne sme zaeti nova pravda (ne bis in idem). Na litispendenco mora sodie paziti ves aspostopka po uradni dolnosti. e se pravda kljub obstoju litispendence zane, mora sodie tobo zavrei.Kritev litispendence je absolutna bistvena kritev postopka pritobeno sodie sodbo I. stopnje razveljavi in tobo zavre. e pride v pravdi, ki se je zaela pozneje, prej do pravnomone sodbe, te sodbe ni mono napasti z revizijo ali obnovo postopka, temve je treba zavrei prej vloeno tobo ali napasti poznejopravnomono sodbo z izrednimi pravnimi sredstvi. Po nastopu litispendence odtujitev stvari ali pravice, o kateri tee pravda, ni ovira, da se pravda med istimi strankami ne kona.

47. Kako se izvri ugotovitvena toba ? Ugotovitvena toba ugotovi (ne)obstoj pravice ali pravnega razmerja. Ugotovitveni sodbi ne sledi izvrilni postopek.