ŠMARTNO, PRAVLJIČNA VASSOBOTA, 29. JUNIJ

Ciganske noči poezije in vina27. junij do 30. junij 2019

BOJAN RISTIĆ BRASS BAND (SRBIJA) MÓNIKA LAKATOS: ROMANIMO (MADŽARSKA)

ROMANO GLAUSO (PREKMURJE) MARKO TOMAŠ (BiH) SVETLANA MAKAROVIČ, ALFRED BURGSTALLER (AVSTRIJA): SNEGUROČKA

BAKALINA VELIKA KATARINA JUVANČIČ JANI KOVAČIČ IZTOK OSOJNIK SOFYA-AGNESSA YAKUNTSOVA (RUSIJA) MARIJA SREŠ ANA JELNIKAR PRAVLJICE IZ DRUGE VIOLINE VIOLETA TOMIČ MILENA MILEVA BLAŽIČ

PRAVLJIČARJI IZ REZIJE (ITALIJA) PESNIKI ŽUPANČIČEVE FRULICE MIHA RAZDRIH GREGA ULEN IVAN PETERNELJ VLASTA NUSSDORFER

Medana * Vipolže * Šmartno * Dobrovo

Foto

grafi

ja Ja

nez M

arol

t

SODELUJOČI UMETNIKI IN SOUSTVARJALCIVesna Bukovec, Aleks Vičič, Tadej Stolič, Matej Srebrnič, Ana Jelnikar, Milena Mileva Blažič, Jani Kovačič, Anja Srpčič, Andreja Udovč, Rok Zavrtanik, Sofya-Agnessa Yakuntsova, Maida Džinić Poljak, Tajda Pavletič, Brane Solce, Sanja Fidler, Tajda Hladnjak, Violeta Tomič, Ivan Peternelj, Blaž Šef, Vesna Maria Maher, Miha Razdrih, Jerica Šemerl Harmel, Matjaž Juričak, Lidia Bučar, Tisa Zavrtanik Drglin, Marko Pogačar, Iztok Majhenič, Tjaša Podpečan, Rok Košir, Katarina Ropret, Iztok Osojnik, Marko Tomaš, Grega Ulen, Katarina Juvančič, nagrajenci Župančičeve frulice, pripovedniki iz Rezije, Violinčki, Vlasta Nussdorfer in drugi.

CENE VSTOPNIC• dnevna vstopnica s knjigo festivala, 28. ter 29. 6. 20 EUR / 15 EUR (predprodaja)• dnevna vstopnica s knjigo festivala, 30. 6. 15 EUR / 12 EUR (predprodaja)• vstopnica za predavanje 5 EUR / 3 EUR (predprodaja)• festivalska vstopnica s knjigo festivala 35 EUR / 30 EUR (predprodaja)

BREZPLAČNE VSTOPNICEZa otroke do 16. leta in odrasle nad 80. letom je vstop prost.

BREZPLAČNI DOGODKIŠmartno, pravljična vasRazstava v Medani (idejni osnutki prenove Gradnikove domačije)

PRODAJA VSTOPNICMojekarte.si in na dan koncerta na prizorišču. Število vstopnic je omejeno.

V primeru dežja se dogodki selijo v dvorano Vile Vipolže oziroma pod pokrito teraso Gradu Dobrovo. Organizator si pridržuje pravico do sprememb programa.

Festival Sanje v Medani nastaja v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter ob podpori Založbe Sanje, KUD-a Morgan, nastopajočih in posamičnih donatorjev.

Organizator Društvo Festival Sanje ter Založba Sanje v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter KUD-om Morgan (Pretočnice). Razstava v Medani v sodelovanju s Harfo v vetru Umetniški vodja festivala Rok Zavrtanik Besedila Andreja Udovč | Oblikovanje zloženke Tajda PavletičPodporniki Umetnice in umetniki, Občina Brda, Javna agencija za knjigo RS, Hiša kulture Šmartno, SNG Nova Gorica in posamični donatorjiInformacije za novinarje | PR email: pr@sanje.si Zloženko objavila Založba Sanje. Pridržujemo si pravico do sprememb. © Vse krivice pridržane.

VEČ INFORMACIJ NA sanje.si | festival.sanje.siVSTOPNICE mojekarte.si | sanje.si

10.00 GLASBENA DELAVNICA USPAVANK S KATARINO JUVANČIČDelavnica petja ljudskih pesmi in raziskovanja glasu. V sodelovanju s KUD Morgan

16.00 PRIPOVEDNIKI IZ REZIJELuigi Negro, Sandra Quaglia in ostali Rezijanci. Pripovedovanje pravljic

17.00 PRAVLJICE IZ DRUGE VIOLINEBlaž Kužnik, Blaž Pirman in ostali Violinčki. Pripovedovanje zgodb

FORUM SANJESOBOTA, 29. JUNIJ - NEDELJA, 30. JUNIJ

15.00 ŽIVLJENSKE ZGODBEVlasta Nussdorder. Pripovedovanje

16.00 POTOP V GAMBIJOAnja Srpčič. Predavanje o prostovoljski izkušnji

17.00 MISIJONARKA PRIPOVEDUJEMarija Sreš. Pogovor z misijonarko in pisateljico, ki je štirideset let preživela med staroselci v Indiji. Pogovor vodi Ana Jelnikar.

18.00 ARHITEKTURNI IDEJNI PREDLOGI ZA PRENOVO GRADNIKOVE DOMAČIJERazstava maket študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V sodelovanju s Harfo v vetru

MEDANAČETRTEK, 27. JUNIJ

GRAD DOBROVO SOBOTA, 29. JUNIJ

VILA VIPOLŽE PETEK, 28. JUNIJ

19.30 STOPIVA V DEŽPesniško potovanje

21.00 SNEGUROČKA Pripovedka ob glasbeni spremljavi Pripoveduje Svetlana MakarovičVokal in kitara Alfred Burgstaller (Avstrija)

22.00 BOJAN RISTIČ BRASS BAND Koncert romskih trubačev, večkratnih nagrajencev Guče (Srbija)

19.30 USTVARIVA GLASBO IN PLESPesniško potovanje

21.00 ROMANIMO * MÓNIKA LAKATOSKoncert romske glasbe (Madžarska) Vokal Mónika Lakatos; Kitara in violina Mazsi Mihály Rostás

22.30 ROMANO GLAUSOKoncert romske glasbe (Prekmurje) Igor Baranja, Darko Rudaš, Milan Šarkezi, Belmondo Stojanovič, Miki Horvat, Kristjan Horvat, Dušan Horvat Vajta

VILA VIPOLŽENEDELJA, 30. JUNIJ

19.30 LEPOTA, OD KATERE BO SMRT ZBLAZNELAPesniško potovanje

21.30 BAKALINA VELIKAKoncert (Slovenija). V sodelovanju s KUD Morgan Jani Kutin, Renata Lapanja, Marjan Stanić, Matej Magajne, Andrea Pandolfo, Dejan Lapanja, Samo Kutin

Prekmurske ravnice so pojile Romano Glauso. Glasbena skupina prihaja iz naselja Pušča, edine romske krajevne skupnosti v Evropi. Po lastni volji so zajeli iz skrinje dediščine, strastno potapljajoč se v romski melos, in mu dali avtorski pečat. Plešejo – tudi po mizah. Kamorkoli pridejo, so otroci svoje dežele ... Kje so stari, sprhneli zemljevidi, na katere je bila Brezdomnija še vrisana? Vrnite nam jih!

ROMANO GLAUSO

Nekega jutra, ko bo vse dišalo po medu, bodo besede vstale dovolj močne, da bodo govorile aletheio, v kateri se s tako neskončno človeškim in hkrati božanskim uvidom pokaže neskritost v izvirnem, starodavnem pomenu. Plamenico letošnjega Foruma Sanje bodo nosile Evine hčere. Marija Sreš, misijonarka in pisateljica, je dušo izlila staroselkam iz Sabarkantha na severu Indije, kjer je preživela dobršen del življenja; sedaj bo krušno popotnico jasnega zavedanja lomila še z nami. Ana Jelnikar bi nam želela nekaj povedati skozi zaveso dežnih kapelj, preden dež postane dobrina, ki jo načrtujejo in delijo za denar. Morjanka je, ki ljubi miselne prepihe, prisluhnili bomo. Še veter in koruzna polja bodo poslušali, ko bo govorila: elementi narave jo prepoznavajo za svojo, ko pod streho sprejme Raka samotarja. 22-letna Anja Srpčič bo zajela dah, da se potopi v naročje matere Afrike in oživi izkušnjo iz Gambije. Najlepše vabljeni v sveti tempelj govorice, ki je živa voda.

FORUM SANJE

Ko je vedno vandrajoči ciganski duh zaslišal zvok medeninastih trobil, je storil nekaj nepredstavljivega: pridržal je uzde potujočim konjem, ko so prečkali srbsko zemljo, da bi pognal v galop trubaško zasedbo Bojan Ristić Brass Band. Od prvega albuma Mile VS muzička industrija dalje so zajemali sapo na domačih in mednarodnih odrih. So trikratni (!) zmagovalci Guče, med drugim so sodelovali z Magnificom, Severino in Marijo Šerifovič. Tokrat v Brdih – s polnimi pljuči!

BOJAN RISTIČ BRASS BAND Najprej je bila Bakalina; duo samorastniških glasbenikov – tekstopisca in pevca, jezičnega kmeta-poeta Janija Kutina in harmonikarke Renate Lapanja. V skoraj desetletju od nastanka so Bakalino njene sodobno-ljudske viže ter družbenokritična in lirična sporočila, odpeta v čadrski govorici, iz tolminskega konca ponesle od največjih koncertnih prizorišč do najbolj odročnih vasi. Z vsakim koncertom in albumom je rasla tudi Bakalina – vse do Velike. Slišimo, da je Prvi krajec njihov najboljši album doslej. Samostojni večerni koncert bo od lune obsijan.

BAKALINA VELIKA

Ogenj v Šmartnem bo letos varovala akademska profesorica Milena Mileva Blažič. S pedagoškim erosom in šepetajočo veščino pripovedovalke zgodb bo razpihala tlečo žerjavico pravljičnega ognjišča. Obetamo si strokovno predavanje, ki bo šlo po sledi arhetipov globoko v čas, vse do v temo ovitih začetkov, ko je domišljija ukresala prvo iskro zgodbe. Ob njej bodo z ramo ob rami pripovedniki iz Rezije pod častno stražo Luigia Negra in Sandre Quaglia. Milena je med nas povabila tudi Violinčke, ki morda nimajo idealnega para kromosomov, a se njihove zgodbene strukture košatijo od domišljije. Na Milenino povabilo se nam pridruži tudi Vlasta Nussdorfer, ki pa bo izjemoma nastopila šele v nedeljo, predvidoma v Vili Vipolže. Sinje bodo goreli kresovi fantazije!

ŠMARTNO, PRAVLJIČNA VAS

Mora stopiti čez rob začrtanih dežel tja v Brezdomnijo, da bi iz globokih grl medanskega cvetja vzplamenela ciganska glasba. Nedotakljiva. Hči preganjanega plemena. Še ni biričem uspelo zadušiti tisočletnega tabornega ognja, potujočih zeleno-rdeče pobarvanih vozov, petja, ki s senčnim mečem nerazložljive – in včasih neobvladljive – magije premaga oba, muzo in angela, kot se je razodelo velikemu poetu Andaluzije. Madžarska romska pevka MÓnika Lakatos se je leta 1994 kot pevka, plesalka in igralka pridružila teatru Holdvilág. V pesmih Romanima se z vsem svojim bitjem vzpne v glas, ki je starodavni steber romskega izročila, večnoživo zapisan v krvi.

MÓNIKA LAKATOS, ROMANIMOHočete mojo belo kožo in črne lase, nočete pa moje rdeče krvi ... A zgodba se piše s kapljico krvi na beli sneg, ni življenja brez zgodbe, ni zgodbe brez življenja. Ti povem pravljico? Nekoč je v tajgah Rusije živelo lepo dekle. Vila, ki ji je čudna čarovnija uklela telo v kristalno krsto, zbito iz snega in ledu. Da bi lahko bila, plačuje ceno. Dotik jo pošlje v gotovo smrt. Na letošnjih Sanjah v Medani bo zledenelo past razklenila velika dama slovenske poezije ob izjemnem glasbeniku – Alfred Burgstaller premore enega najlepših basov, kar smo jih slišali. Selimo se v daljne ruske gozdove ...

SVETLANA MAKAROVIČ

Potujoč je dojel: nimam doma razen ljubezni. Eno najmilejših in najostrejših peres Balkana se s pesmijo, razprostrto na vse štiri strani neba, toliko kruto kot lepo, seli od mesta do mesta nekdaj skupnega prostora in ustvarja sotočja človeških duš. V Medani se predstavlja z izjemno, novo pesniško zbirko Želim postati terorist.

MARKO TOMAŠ

Z rdečimi zvezdami tlakovano grajsko dvorišče bo pozdravilo trubadurja Medane: kultni slovenski kantavtor bo s kitaro ozvočil prostor. Skozi vdihovanje ulice, revolucije, nageljnov, življenjske filozofije in kolektivnih sanj se je njegovi poetiki zgodila opredelitev za človeka. Verjamemo raskavosti v glasu. V podtekstu pa toliko nežnosti ...

JANI KOVAČIČ

Poslušala je orakeljski nasvet Bacha in Paganinija, kako naj vzburka violinske strune, da bi se zgodil véliki Prihod duendeja: zapomni si srčno, navdih se nikoli ne ponavlja! Nekaj neimenljivega se je odbliskovalo v lepih, svobodnih kodrih, rdečelasa rusalka pa je telesu violine drzno vdihovala dušo. Vile rojenice so ji izvolile življenje resnične umetnice. Val je, ne bo se ustavila sredi poti.

SOFYA-AGNESSA YAKUNTSOVA

Med plameneče briške griče je naplavilo vrhunske ustvarjalce iz Brezdomnije. Zaslišali so glasbo črnih tipk, ki naznani, da prihaja duende, zaslišali ciganko, ki se še kar guga tam, pod srpom polne lune, čeprav ji hočejo vsakršne patrulje vselej znova spodmakniti gugalnico izpod zelenih las. S stražnih stolpov so zaslišali klic k borbi, častni borbi na življenje in smrt, v katerem se iz Stika z božanskim zmagovito rodi resnična umetnost, ki ni borba ne z angelom ne z muzo, temveč z duendejem, magičnim navdihom, skrivnostno močjo, ki jo čutijo vsi, a je noben filozof ne more razložiti. F. G. Lorca jo je videl hoditi po zemlji. In se zgodi, da se prostranstva tisočerih duš odzovejo kot eno telo. Zdaj smo tu. Z vseh vetrov zbrani, eno sanjajoče pleme. Z vsemi močmi, ki jih je v nas položila ciganska luna, začenjamo to ježo po neukročenih svetovih, ki nas vžigajo že samo s tem, da jim ne vemo imena, a jih usodno prepoznavamo v najglobljih bivališčih duše. Kako jasno se iz tolmuna temne vode vidijo zvezde stalnice. Še bodo cigani v svojih kovačnicah kovali puščice in sonca, ko se bo spuščala noč, vseh noči najtemnejša!

PESNIŠKA POTOVANJA

KNJIGE FESTIVALA

Marko Tomaš Želim postati terorist

Zapečateno čustvo je zlomila divja sila poezije. Po pesniških zbirkah Črni molitvenik in Zbogom, fašisti izpod peresa enega najizvirnejših pesniških glasov s področja Balkana prihajajo pesmi za polnih sto let ljubezni. Pištola, ki je v imenu Cigana sanjala ljubezen, se je izprožila. Je hotela zadeti kamen, obraščen s trnjem? Prekrotki ali premalo žejni resnice si bodo na njih polomili zobe, kajti to so pesmi, ob katerih bo še smrt zblaznela.

Wilhelm Reich Prisluhni, mali človek!

Izjemen esej zdravnika, misleca, psihoanalitika in znanstvenika, katerega knjige in raziskave so zažigali fašisti, nacisti, komunisti in nazadnje – in nemara najbolj dosledno – kapitalisti. Prisluhni, mali človek! je krik avtorja, ki se je zavedel, da ljudje že dolgo grdo ravnajo z življenjsko silo v sebi, kozmični coup de coeur, ki je nastal neposredno po izteku 2. svetovne vojne iz zgroženosti nad nepojm-ljivim nasiljem. S knjigo otvarjamo zbirko Knjižnica sežganih knjig.

Thomas MertonO dežju in nosorogu

Esej šumeče govorice dežja je drobec v obsežnem opusu znalca in iskalca, meniha in eremita, svetovno znanega pisatelja in družbenega aktivista. Brezčasna meditacija o samoti, ki nagovarja k razmisleku, kako ostati človek sredi ponorele množice, je otvoritveno besedilo knjižne zbirke Rak samotar, ki je iz spanja predramila pozabljena, neprevedena ali neobjavljena krajša besedila, nespregledljiva za današnji čas.

stopiva v dež ... in ustvariva glasbo in ples, ... od katerih bo smrt zblaznela.

Fotografija Janez Marolt

Odraslim namenjena večurna delavnica pod vodstvom glasbene antropologinje in kantavtorice Katarine Juvančič se osredotoča na skupinsko petje umirjajočih pesmi, napevov in uspavank, ki predstavljajo prvo srečanje s človeškim zvokom in nagovarjajo našo intimno, človeško plat, ki je temelj bivanja in grajenja odnosov. Predhodno glasbeno znanje ni potrebno, mehka podlaga, udobna oblačila in voda pa.

USPAVANKE S KATARINO JUVANČIČ