sssooobbboootttaaaprimorske novice št. 30sobota, 5. februarja 2011 Z ANIMIVOSTI

sobota@primorske.si19

CELOSTNE METODE ZDRAVLJENJA

Govorimo, namestoda bi poslušaliLe malokdo se zaveda pomena in moči komunikacije.Da n a šnji način življenja, ki znižuje nivo pristne človeškeinterakcije, ali pa jo, predvsem med mladimi, nadomeščaz virtualnim druženjem, v posamezniku ustvarja občutekodtujenosti.

SVETNIK TEDNA

Bl a ženi Alojzije StepinacZa g re b ški kardinal Alojzije Stepinac, ki je dosegel čast oltarjaistočasno z Antonom Martinom Slomškom, je bil zelo povezan sSlovenci. Pokopali so ga v zagrebški katedrali, kamor se zgrinjajomnožice romarjev, tudi iz Slovenije.

V četrtek, 10. februarja, se spomi-njamo smrti zagrebškega nadškofaAlojzija Stepinca. Za blaženega ga jerazglasil papež Janez Pavel II., ko je leta1998 drugič obiskal Hrvašk o.

Stepinac se je rodil leta 1898 vK ra šiću. Maturiral je na gimnaziji vZagrebu, nato pa je bil vpoklican vvojsko. Kot avstrijski častnik se je borilna soški fronti, kjer je padel v italijanskoujetništvo. Vojna pa se je zanj končalana solunski fronti, kjer se je kot pro-stovoljec skupaj s Srbi boril za novojugoslovansko drža vo.

Po vojni se je odločil za duhovniškipoklic. Na rimski Gregoriani je dok-toriral iz filozofije in teologije. V Zagrebuje bil leta 1931 pobudnik ustanovitvedobrodelne organizacije Karitas, kmalunato pa je postal najmlajši škof na svetu,saj je imel le dobrih 36 let.

Te žko breme prvega pastirja Cerkve naHr vaškem je pogumno nosil tudi v hudihletih druge svetovne vojne, ko so za-vladali ustaši. V pridigah je odločnoobsojal in zavračal strahote, ki so jihpočenjali v okviru Neodvisne države Hr-va ške (NDH). Stepinac je pri medvojnemustaškem hrvaškem voditelju Pavelićuostro protestiral, ko so v taborišču Ja-senovac ubili sedem slovenskih duhov-nikov. V tem koncentracijskem taboriščuje umrl tudi njegov brat.

O prekrščevanju judov in pravoslav-cev v katolištvo, s čimer so se pre-krščenci izognili smrtni nevarnosti, paje v pismu duhovnikom naročil, da so“pravoslavni kristjani kot mi, judovskavera pa je tista, iz katere kršč a n s t vopoganja korenine”, zato naj od teh ljudine zahtevajo posebnega verskega zna-nja. “Vloga in naloga kristjanov je pred-

vsem reševati ljudi,” je še pojasnil vpismu in napovedal, da se bodo povojni vsi lahko vrnili v svojo vero.

Po vojni je kot prvopodpisani ju-goslovanski škof na pastirskem pismu,ki je obsodilo komunistične zločine,doživel montirani proces. Drugi vzrokza preganjanje je bila njegova zvestobaRimu, saj je odklonil pobudo Jo s i p aBroza Tita, da bi se odcepili in us-tanovili jugoslovansko cerkev. Obsojenje bil na 16 let prisilnega dela in poslanv razvpiti zapor v Lepoglavi. Ker ga jepapež leta 1953 povzdignil v kardinala,so jugoslovanske oblasti pretrgale di-plomatske odnose z Vatikanom.

O Stepincu je bilo v vsej nekdanjiJugoslaviji, pa tudi v Sloveniji, izrečenihže nešteto laži, ki pa jih je v kardinalovinajobšir nejši biografiji, pred leti izdaniv zajetni knjigi, zavrnil prav Slovenec,Aleksa Benigar. Knjiga tega redovnika,ki je sicer večino življenja preživel naHr vaškem, je bila najpomembnejši do-kument, da mu je Vatikan priznalblaženstvo. SILVESTER ČUK

TINO MAMIĆStepinac na sodobnem vitražu znanega hrvaškega slikarjaJosipa Botterija Dinija v Imotskem

Vse manj je priložnosti za odprtpogovor, ljudje pa smo po svojinaravi socialna bitja in potrebu-jemo kakovostne stike z okolico.Zato je pomanjkanje pristne ko-munikacije pogosto vzrok notra-njih frustracij.

Prepogosto se dogaja, da v silniželji, da bi nas kdo poslušal, prevečgovorimo in premalo posluša m o,saj nam za to enostavno zmanjkae n e rg i j e.

Posebno težke posledice imalahko pomanjkanje komunikacijev družini. Se še spomnimo, kakovneto smo se pogovarjali s svojimpartnerjem na začetku zveze, sizaupali in se skupaj smejali? Ko-liko od tega je danes še ostalo?

Kaj pa stiki z otroki? Vsi vemo,kako lepo je klepetati s štir ilet-nikom, a kaj ko otrok pri šes-tnajstih letih postane molčeč, za-prt vase in odtujen celo do svojihnajbližjih. Starši pogosto ne naj-dejo prave poti za preboj te ovire.

Na j b r ž ni potrebno posebejpoudarjati, da se težave pri ko-municiranju pojavljajo tudi na de-lovnem mestu. Kako mučno je

delati v okolju, kjer le stežka stečeiskren pogovor, kjer je ozračje na-peto in polno osebnih zamer!

Čustveni egoizem

Živimo v obdobju materialnegain čustvenega egoizma. Iz okolicedobivamo sporočila, da smoo g ro ženi, da mora vsak poskrbetile zase, da je egoizem na nekinačin zdrav, saj nam omogoča ob-stoj v materialno usmerjenem sve-tu.

V naši podzavesti se je počasiudomačilo sporočilo: “Jaz sem naj-pomembnejši, jaz imam vselejprav, vsi ostali me omejujejo ino g ro ža j o.” Posledica tega je, da ni-mamo posluha za druge, pomem-bno je le, da sogovorniku vsilimolastna stališča. Drugih enostavnone sliši m o.

V določenih kulturah modrimožje komunicirajo za večino nasna zelo nenavaden način. Znotrajskupine, kjer poteka pogovor, si vsivzamejo čas za globok premislek,ko eden neha govoriti. Vsi so nekajčasa tiho. Šele ko v sebi oblikujejoustrezne pripombe ali odgovore,jih tudi ubesedijo. In verjemite, dopravega odgovora pridejo hitrejekot mi, ki hitimo govoriti vsevprek,saj so med seboj popolnomauglašeni.

Po g ovo rni enosmerna ulica

Kvaliteten pogovor ni enosmer-na ulica. V človekovi naravi je, dateži h kakovostnim stikom z dru-gimi. Posluh za stališča drugihimamo zapisan v genih, vendar tonašo sposobnost prekrivajo slojinavlake in najrazličnejši vplivi.

Pri ponovnem odkrivanju našeprirojene sposobnosti komunici-ranja nam lahko pomagajo tudiBachovi cvetni pripravki. VibracijeBachovih cvetov nas povežejo znotranjim virom, iz katerega lahkočrpamo najboljše napotke za kva-litetno komunikacijo.

Resje za tiste,ki preveč govorijo

Poglejmo, kakšne spremembelahko povzroči vibracija jesenske-ga resja, ko ga jemlje oseba, ki poobnašanju spominja na otroka znezadovoljenimi potrebami. Takaoseba zlahka prekine vsak pogo-vor, samo da pozornost usmerinase. Njene misli se vrtijo okroglastnih problemov, zato sebe je-mlje zelo resno, nerada pa pris-luhne drugim.

Pogosto so to osebe, ki so odnajzgodnejšega otroštva čustvenopodhranjene. Ko odrastejo, so ševedno odvisne od pozornosti innaklonjenosti okolice. Z nepres-tanim govorjenjem se podzaves-tno prepričujejo, da jih drugi po-slušajo, da so torej zanje pomem-bne. Velikokrat so ti ljudje za oko-lico skrajno naporni in kljub svo-jim velikim prizadevanjem odga-njajo naklonjenost, po kateri takohrepenijo. Kljub občinstvu so vsvoji notranjosti osamljeni.

S pomočjo resja se njihova po-zornost in energija usmerita pročod zunanjega sveta. Tako si kmalu

povrnejo pozornost, naklonjenostin ljubezen okolice. Odkrijejo, daznajo prav dobro poslušati, po-dobno dobro, kot so prej znaligovoriti. Končno se lahko posve-tijo sočloveku.

Tisti, ki potrebuje esenco resja,velikokrat za svojo žrtev najde ose-bo, ki potrebuje tavže n t ro žo: ose-bo, ki ne zmore dovolj močnevolje, da bi se uprla, ki je prevečboječa, da bi enostavno vstala inodšla. In tako oba uspešno igratasvojo omejujočo vlogo, vse doklerse zavestno ne odločita za spre-m e m b o.

Prihodnjič: Kako reči ne

Palma Smrekar pri svojemdelu uporablja Bachovo cvet-no zdravljenje, metodo Phyl-lis Krystal, psihološko astro-logijo, prehrambeno svetova-nje, tuino - kitajsko medi-cinsko masažo, shiatsu, re-fleksoterapijo in meditacijo.Za obisk v njenem studiu naLiminjanski 119 v Luciji se jetreba naročiti na tel.031/385-253. Več informacijna spletni strani w w w. p a l -m a s m re k a r. c o m .

PalmaS m re k a r,terapevtka

Osebe, ki so v otroštvu čustveno podhranjene, so kasneje odvisne odpozornosti in naklonjenosti okolice

Foto

: Tin

o M

amić