Bravo bilten 8

Download Bravo bilten 8

Post on 11-Apr-2015

1.004 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

<p>Kaj se je dogajalo v Dru{tvu BRAVO od januarja do junija 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Poro~ilo o delu podru`nice Slovenj Gradec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Podru`nica Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Poro~ilce o udele`bi na Pohodu 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Bralne te`ave in strategije bralega razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Kaj sem sploh napisal? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Preobrat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 ^im bolj zgodnja in u~inkovita u~na pomo~ za u~ence s specifi~nimi u~nimi te`avami . . . . . . . . . 12 Vzpostavitev ob~utka varnosti (Delo z u~enci, nad katerimi `e vsi obupajo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Mamica, jaz bi brala knjigo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Spodbujanje za~etnega branja pri otrocih, ki imajo specifi~no motnjo branja in pisanja (disleksijo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Dru`ina z u~nimi te`avami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Fetalni alkoholni sindrom (FAS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Pozdravljeni, moje ime je Mojca in sem dislekti~arka, taka ta prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Zmorem, kar ho~em, ~eprav imam primanjkljaje na posameznih podro~jih u~enja . . . . . . . . . . . . . 40 Moje ime je Mateja. Stara sem 20 let. Sem {tudentka. Imam disleksijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Neverbalna komunikacija v bibliotekarstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Na napakah se u~im. Res? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49</p> <p>Bilten dru{tva Bravoletnik IV, {tevilka 8Izdajatelj: Bravo, dru{tvo za pomo~ otrokom in mladostnikom s specifi~nimi u~nimi te`avami Slovenije Glavna urednica: Mojca Klug Odgovorna urednica: Marija Kavkler ^lanica uredni{kega odbora: Milena Ko{ak Babuder Oblikovanje: Nikola [iprak, s.p. Lektoriranje: Bernarda Kej`ar Tisk: Tiskarna Somaru d.o.o., Ljubljana Naklada: 700 izvodov ISSN 1854-0929 IZHAJA DVAKRAT LETNO Naslov uredni{tva: Dru{tvo Bravo, Gotska 18, 1000 Ljubljana Telefonska {tevilka dru{tva: 01/583 75 00 e-mail: drustvo.bravo@guest.arnes.si http://www.drustvo-bravo.siAvtor risbice na naslovnici: Jakob, u~enec drugega razreda PO[ Bevke Avtorji prispevkov: Tanja ^erne, Gianna Djaba, Ksenija Funa, Lidija Janko Pe~nik,Polona Je{elnik, Marija Kavkler, Ksenja Kos, Karmen Kr`an, Jerneja Ku{nik, Irena Lu{ina, Mateja, Mojca, Marko Strle, Darja Vezjak, Konstanca Zalar, Alenka Zupan~i~ Danko1</p> <p>K a j s e j e d o g a j a l o v d r u { t v u B R AV O od januarja do junija 2008Predsednica dru{tva BRAVO: dr. Marija Kavkler Uspeli smo dose~i spremembo statusa dru{tva BRAVO, ki je postalo dru{tvo v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja. Z akcijo ozave{~anja javnosti o disleksiji smo sodelovali na Pohodu 2008 ob `ici okupirane Ljubljane. U~encu, ki ima disleksijo in izhaja iz dru`ine z ni`jim socio-ekonomskim statusom, smo podarili osebni ra~unalnik, ki ga je dru{tvu doniralo podjetje Alterna Intertrade, d. d. Organizirali smo zanimivi predavanji: Natalije Vovk Ornik, prof. def., z naslovom: Delovanje Centra za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami s poudarkom na vlogi star{ev pri usmerjanju (27. 3. 2008) in Marje Strojin, psihologinje, z naslovom: Kako pre`iveti konec {olskega leta? (27. 5. 2008). Seminar prof. dr. Carol Goldfus: Mo`gani in u~enje pri u~encih z ADHD, 23.25. 1. 2008 je navdu{il udele`ence. Predavalnica je bila premajhna, da bi sprejela vse zainteresirane. Predavanje dr. Davida Pollaka: [tudenti z disleksijo pa smo zaradi bolezni predavatelja prestavili na jesen 2008. Veseli smo, da nam je uspelo januarja 2008 ponatisniti knjigo Romane A. Kav~i~ U~enje matematike z gibanjem. Konec maja 2008 pa je iz{la zelo zanimiva knjiga Katarine Kesi~ Dimic: ALI DEKLICE HITIJO DRUGA^E Spregledane deklice z motnjo ADHD.</p> <p>2</p> <p>Po r o ~ i l o o d e l u p o d r u ` n i c e S l ov e n j G r a d e cLidija Janko Pe~nik, prof. def. 1. V januarju smo izvedli delavnico otroke z naslovom U^IMO SE U^ITI. Izvedla jo je ga. Simona Levc. Udele`ilo se je je tudi nekaj star{ev. 2. Od za~etka decembra do konca februarja je potekala ra~unalni{ka delavnica za otroke UREJANJE IN OBLIKOVANJE BESEDIL (enkrat tedensko). 3. V marcu smo izvedli zelo prijetno predavanje za strokovne delavce in star{e z naslovom KAKO SI LAHKO IZBOLJ[AMO KVALITETO @IVLJENJA. Izvedla ga je ga. Nada Duler. V tem mesecu smo dobili tudi prenosni telefon, kjer bomo v ~asu uradnih ur dosegljivi za svetovanje v zvezi s SUT vsem ~lanom in ne~lanom. 4. V aprilu je potekalo sre~anje, namenjeno star{em in strokovnim delavcem. Naslov: IZKU[NJE MAME IN RAZREDNI^ARKE Z OTROKOM, KI IMA DISLEKSIJO. Mama in u~iteljica sta skupaj povedali (vsaka iz svojega vidika) izku{nje, ob~utke; svetovali, predlagali Prijavili smo se na javni razpis za sofinanciranje programov s podro~ja socialnega varstva v MO Slovenj Gradec. Odgovora {e nismo dobili. Upamo na najbolj{e. Na predlog ~lanov smo organizirali forum za ~lane podru`nice. 5. Mesec maj: predavanje mag. Mateje Hudoklin iz Svetovalnega centra v Ljubljani: IZVR[ILNE FUNKCIJE IN HIPERAKTIVEN OTROK. Zaklju~no dru`enje: analiza dela, predlogi za naprej in zaklju~ek {olskega leta.</p> <p>To bi bilo vse za leto{nje {olsko leto.</p> <p>Po r o ~ i l o p o d r u ` n i c e N ov o m e s t oKarmen Kr`an, prof. def. V podru`nici Novo mesto smo to pomlad izvedli dve dejavnosti, in sicer: 1. 18. marca smo imeli predavanje in pogovor z Estero Dvornik, socialno delavko in dru`insko terapevtko na temo Dru`ina in otrok z u~nimi te`avami. 2. 8. maja pa je Zvjezdana Cujnik, mama deklice z disleksijo in u~iteljica angle{kega jezika, predstavila svoje izku{nje in re{itve pri soo~anju z disleksijo.3</p> <p>Po r o ~ i l c e o u d e l e ` b i n a Po h o d u 2 0 0 8Polona Je{elnik</p> <p>Dru{tvo Bravo se je letos udele`ilo prireditve Pohod 2008. Sodelovali smo z dvema stojnicama, in sicer na informacijskih to~kah na Wolfovi v centru Ljubljane in v Kosezah. Nekaj bolj pohodni{ko vnetih pa si je obulo superge, si obleklo v majice s sloganom Skupaj pridemo dlje in na{im znakom ter se podalo na pot.</p> <p>Seveda na{a akcija ne bi bila uspe{na brez predanih src prostovoljk. Od pobudnice gospe Milice Bu~ar do organizatorke Polone Je{elnik, informatork gospe Sonje K. Gro{elj, Marjane P{eni~nik, opremljevalk stojnic Ane in Lene Lek{e ter Ajde Vovk. Kako pa se je vse odvijalo? Agencija za {port je na na{o pro{njo na osnovi predlo`enega programa verjela na{im dobrim namenom in nam omogo~ila, da smo dobili, lahko bi rekli, najbolj{e to~ke v mestu tisti dan. Kajpak smo morali najbolj{e pozicije tudi dobro izkoristiti. Na pomo~ sta nam prisko~ila gospod Ale{ Kogov{ek in Marjo Kapeli, oba doma~a v marketin{kih vodah, ki sta nam pripravila dober slogan in oblikovala majico. Z njo smo bili res odli~ni, saj se je precej mimoido~ih ustavilo in si jo `elelo kupiti. Morda je to dobra ideja za kak{no novo dejavnost dru{tva. Kakor koli `e, geslo Skupaj pridemo dlje je tudi tokrat obveljalo. Skupaj smo z udele`enci, ki so se za hip ustavili, prehodili marsikatero pot skozi njihovo otro{tvo. Najprepri~ljivej{e in pou~ne so bile pripovedi pohodnic in pohodnikov, ki jih krasijo izku{nje zrelih let. V spomin se mi ji globoko vtisnila pripoved gospe, ki je s prijateljico pri{la mimo v Kosezah. To poznam, to poznam. To sem jaz. Ne morete si predstavljati, kako je bilo to grozno! Nisem in nisem mogla brati. Kaj vse sem bila! U~iteljica je kri~ala name pred razredom, da sem lena,4</p> <p>mama je morala kar naprej hoditi v {olo. Tudi tepena sem bila. Meni je bilo tako grozno. In potem sem si obljubila, da bodo moji otroci znali brati, preden bodo {li v {olo. Obe sta znali. Nisem si upala niti pomisliti, da bi do`ivljali to, kar sem do`ivljala sama. Pa tudi vozni{kega nisem {la delat. Vsa tista vpra{anja! In se je vleklo. Tudi v slu`bi. Nisem si upala povedati. V inventurni komisiji so morali vedno pogledati, ali je 78 ali 87. Danes se ne sekiram ve~. Rada bi {la v Tretjo univerzo, ampak tudi tam je treba kaj prebrati, pa bi mi bilo potem nerodno. Po tej pripovedi, ko so ji solze rahlo orosile o~i, se je obrnila k prijateljici in zaklju~ila: Saj ve{, ko mi v~asih po{lje{ kak{en sms, ga ~isto ne razumem. Zgodba je povzeta in nikakor ni popisana po kak{nem natan~nem magnetogramu, vendar se mi je zdela izmed vseh sli{anih tistega dne najbolj pou~na. Ka`e na vso razse`nost disleksije, ki je zaznamovala to prijetno gospo. @e v otro{tvu se je sre~ala z nerazumevanjem. Zaradi stisk, ki so jo spremljale ves ~as {olanja, je sprejemanje znanja povezovala z neko travmati~no izku{njo. Ves strah se je, kot bode~a `ica okoli Ljubljane, zajedel v njeno srce in prenesla ga je na vzgojo otrok. Gospa je opozorila s svojim pri~evanjem tudi na dejstvo, da so ljudje zaradi disleksije v lepi godlji, ko poskusijo napraviti tako enostaven preizkus vklju~itve v vsakdanje `ivljenje, kot je opravljanje vozni{kega izpita. In {e dlje, tudi sodobna tehnologija ni vedno prijazna. Informacij je res vedno ve~ in so na voljo v razli~nih oblikah, pa vendar je ve~ino izmed njih potrebno dekodirati. To besedo sem uporabila namerno, saj prof. dr. Golfusova na vsakem od svojih predavanj opozarja, da gre pri disleksiji za te`avo dekodiranja. In dekodiranje ni le branje, dekodiranje je ve~ kot to. Na{e dekodiranje na prireditvi Pohod 2008 je tudi potrdilo, da je potrebno o disleksiji spregovoriti ve~krat, na glas, povabiti ljudi, da sami spregovorijo in govorijo. Vsi sodelujo~i verjamemo, da je na{ prispevek eden od ko{~kov v mozaiku ozave{~anja in radi smo sodelovali na prireditvi. Obljubili smo si, da se podamo na pot tudi prihodnje leto. Vabimo tudi vas. Ledina je zaorana.</p> <p>Fotografije s prireditve si lahko ogledate na spletni strani.5</p> <p>Bralne te`ave in strategije bralega razumevanjaGianna Djaba</p> <p>Nata{a Metlika, prof. defektologije, nam je januarja predavala o strategijah, ki nam pomagajo k ve~jemu bralnem razumevanju. Njeno predavanje je bilo neke vrste nadgradnja odli~nega seminarja mag. Marka Kalana o kognitivni metodi u~enja branja, ki ga je imel jeseni za obalno podru`nico Dru{tva Bravo. Nata{a je pripravila predavanje, ki je bilo namenjeno predvsem u~iteljem, bila je neke vrste predstavitev razli~nih teorij, kako pomagati otrokom k ve~jemu razumevanju prebranega. Prisotnih je bilo tudi nekaj star{ev in to je dalo idejo na{i Kseniji Funa (~lanica obalnega odbora Dru{tva Bravo), da se Nata{ino predavanje priredi in dopolni z delom, ki bi ga ona, Ksenija Funa, prof. defektologije, pripravila o bralnih te`avah in v prakti~ni obliki ponudila kot neke vrste delavnico za star{e. To je bilo izpeljano v dveh delih, aprila in maja v prostorih Centra za korekcijo sluha in govora Portoro`. Delavnici sta bili izpeljani odli~no, tu gre spet zahvala Kseniji, gostovali smo v njenem razredu, kot defektologinja je zaposlena v Centru, tako da smo bili sami neke vrste u~enci. Razred je bil bolj primeren, ker je bil prakti~ni del sestavni del delavnice, Ksenjina omara z didakti~nimi pripomo~ki pa, naj dodam, je brez dna. Imam sina z disleksijo, ki se ravno pripravlja na maturo, veliko sem prebrala, veliko napotkov sem dobila, vsako dragoceno, pa vendar je bilo to nekaj novega in mi je `al, da je pri{lo zame skoraj malo prepozno: koliko stvari bi se lahko s sinom nau~ila skozi igro, z veseljem in smehom, namesto s tesnobo in v~asih s solzami v o~eh. Pri zelo te`kih bralnih te`avah sem popolnoma zanemarila izgled besedila in tisto, kar mi lahko pove `e na prvi pogled. Koliko stvari sem v dobri veri, da delam prav, naredila narobe. Mogo~e refleksija o tem kdaj drugi~, danes bi vam rada na kratko predstavila njuni delavnici, ki bi lahko bili odli~en za~etek novega {olskega leta. Ksenija Funa nam je predstavila Bralne te`avice od A do @, kot jih je sama imenovala. @e na za~etku je povedala, da so si otroci z bralno-napisovalnimi te`avami zelo razli~ni in da vsak zase zahteva posebno pozornost in specifi~no pomo~. Njene predstavljene metode niso, kot sama pravi, zbirka receptov za posebne prilo`nosti, so samo smernice za iskanje na~inov. Izto~nice za star{e, ki se velikokrat popolnoma nepripravljeni sre~ajo s te`avami svojih otrok. Te`ko bi obnovila ve~ kot triurno prikazovanje bralnih te`av, od povezovanja glasu z odgovarjajo~o ~rko do avtomatiziranega branja, preko vseh mo`nih zatikov s ~rkami, zlogi, besedami, branjem. Razdeljeno je bilo v posamezne sklope, kot so povezovanje glasu in ~rke, spajanje glasov v zloge, vezano branje, motnja v zaporedni predelavi informacij, raz~lenjevanje besed na glasove, motivacije za branje Tisto, kar je to predavanje naredilo edinstveno, je bil prikaz konkretnih pomagal, najve~krat v obliki igric, ki otroku lahko pomagajo k premostitvi te`ave, ki mu nagaja pri uspe{nem usvajanju bralno-napisovalnih ve{~in. Sprotno, ob vsakem sklopu posebej, po kratkem opisu motnje oz. te`ave, so po razredu zakro`ila pogosto doma narejena pomagala v obliki ~rkovnih domin, labirintov, pokrivank, spominov, zlogovnih mozaikov. V `elji, da pomaga svojim otrokom, je izdelala celo vrsto pripomo~kov, pogosto s pomo~jo danes `al ne ve~ izhajajo~e Bu~ke. V~asih si lahko pomagamo kar z obstoje~imi didakti~nimi igricami, ki se jih dobi v prosti prodaji. Pokazala nam je publikacije z zbirkami uporabnih igric, kot so kri`anke, labirinti, povezanke, ki bodo~im mladim bralcem pomagajo razvijati razli~ne strategije in se dobijo v knjigarni. Predstavila nam je tudi otrokom prijazne knjige, ki morajo ustrezati dolo~enim zahtevam in so hkrati lepe, zabavne in pou~ne. Na koncu so nam bili sugerirani razli~ni igrivi na~ini, kako otroka motivirati za branje, kot so: skrivnostna sporo~ila v kinder jaj~ku; otrok bere besedilo, ki ga je prej povedal zapisovalcu; {portnemu6</p> <p>otroku napi{emo navodila za razgibalne vaje; ve~kratno branje istega besedila ... Vse to je bilo za~injeno s celo kopico ~isto prakti~nih nasvetov, kako otroku prisluhniti in mu pomagati na njegovi poti k uspehu. Za delavnico se je res temeljito pripravila in me zelo veseli, da bo v okviru vse`ivljenskega u~enja 5. junija predavanje ponovila za u~iteljice. Upam, da jih bo veliko, ker vem, da bodo {le...</p>