Univerza v Ljubljani

Pedagoška fakulteta

biologija – gospodinjstvo

Botanični vrt

(poročilo pri predmetu Ekologija rastlin)

BI –GO

Ljubljana, 2012

KAZALO VSEBINE 1. Uvod o botaničnem vrtu, takšnem kot je danes .................................................................. 3

2. Zgodovina botaničnega vrta ................................................................................................ 3

3. Deli botaničnega vrta .......................................................................................................... 3

3.1. Skalnjak ....................................................................................................................... 3

3.1.1. Endemiti ............................................................................................................... 4

3.2. Mlaka ........................................................................................................................... 4

3.3. Barje ............................................................................................................................. 5

3.4. Arboretum .................................................................................................................... 6

3.5. Rastlinski sitem ............................................................................................................ 6

3.6. Rastlinjak ..................................................................................................................... 6

3.7. Tropski rastlinjak ......................................................................................................... 7

4. Operativni učni cilji ............................................................................................................ 7

5. Delovni list ......................................................................................................................... 9

KAZALO SLIK

Slika 1 Mentha pulegium,polaj ............................................................................................... 4

Slika 2 Thymus sp., materina dušica ..........................................................................................4

Slika 3 Rosmarinus officinalis, rožmarin....................................................................................4

Slika 4 Nuphar luteum, rumeni blatnik ...................................................................................... 5

Slika 5 Typha latifolia, širokolistni rogoz .................................................................................. 5

Slika 6 Drosera anglica, dolgolistna rosika ................................................................................ 5

Slika 7 Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. fleischmannii) ..................................... 6

1. Uvod o botaničnem vrtu, takšnem kot je danes

Botanični vrt je enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Njegova naloga je predstavitev domačega in tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju.

V rastlinjaku so rastline, ki potrebujejo višjo zračno vlago in razmeroma stalno temperaturo

vse leto, pomanjkljivost rastlinjaka je le v tem, da je prostorsko omejen.

Na dveh hektarih površine raste več kot 4500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot

tretjina domačih, ostale rastline pa so iz različnih območij Evrope in tudi drugih celin.

Botanični vrt je del naše kulturne dediščine, z letom 1991 je postal zavarovan kot spomenik

oblikovane narave. V letu 2010 je vrt praznoval 200-letnico svojega delovanja in je naša

najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem.

2. Zgodovina botaničnega vrta

Na območju, kjer se danes nahaja botanični vrt, le – ta deluje že vse od leta 1810. Kot Vrt

domovinske flore ga je zasnoval Franc Hladnik (1773 – 1844), ki je bil tudi njegov prvi

ravnatelj in predavatelj za naravoslovje in botaniko. Prvotna velikost Botaničnega vrta je bila

33 arov. Kasneje je vrt prevzel Alfonz Paulin (1853 – 1942), ki je v letu 1889 začel z izdajo

seznama semen, s pomočjo katerega je navezal stike z 78 vrtovi po Evropi.

Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze (1919) je vrt že leta 1920 prišel pod njeno okrilje, kjer

deluje še v današnjem času v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Po drugi

vojni, leta 1946, je vrt v času vodstva Jožeta Lazarja, doživel povečanje na 2,35 ha in dobil je

prvi rastlinjak, vendar se je zaradi širitve ceste njegova velikost zmanjšala na 2 ha. Z letom

1991 je bil botanični vrt na Ižanski cesti zavarovan kot spomenik oblikovane narave na

lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena. Velja za najstarejši

botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. V evropskem merilu spada med srednje stare

vrtove.

3. Deli botaničnega vrta

3.1. Skalnjak Skalnjak v botaničnem vrtu predstavlja rastline, ki uspevajo med skalami v gorskem in

hribovitem delu. Za takšne rastlinske vrste je pomebno, da se optimalno prilagodijo na

življenjske razmere v različnih letnih časih, na njih vpliva veliko stresnih dejavnikov. Ti so:

močno sevanje

nihanje med temperaturami glede na letni čas

snežna odeja

močni vetrovi pomanjkanje vode

pomanjkanje prsti

Prilagoditve rastlin, ki rastejo v gorskem in hribovitem predelu:

debela kutikula drobni in gosti lističi debeli listi listna površina z dlačicami, ki služijo srkanju vode listne reže na spodnji strani lista so ugreznjene

pigmenti, ki služijo zaščiti pred močnimi sončnimi žarki tvorba blazinic, ki omogoča nastanek mikrohabitata (nihanje temperatur manjša,

srkanje zračne vlage) razširjen koreninski sitem, ki pripomore k učvrstitvi med skalovje

Med rastlinami, ki jih najdemo v skalnjaku srečamo tudi nekatere vrste sočnic in dišavnic. Te

so pomembne v kulinariki, zdravilstvu, njihova eterična olja pa imajo zelo širok spekter

uporabe.

Slika 1 Mentha pulegium,polaj Slika 2 Thymus sp., materina dušica Slika 3 Rosmarinus officinalis,

rožmarin

3.1.1. Endemiti

Skalnjak je primeren prostor za spoznavanje endemitov, to so živali ali rastline ki jih je moč

najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu). Fizični, klimatski in biološki faktorji

lahko prispevajo k endemičnosti določene vrste. Endemizempomeni biti edinstven za točno

določeno zemljepisno področje, habitat, državo ali kakšno drugo poljubno določljivo

zemljepisno določeno področje. Da je nekaj endemično, pomeni da pripada točno določenemu

kraju ali okolju in ga ni moč najti nikjer drugje.

V Sloveniji imamo kar nekaj primerov endemičnih vrst:

Žički grobelnik Juvanov natresk Kranjski jeglič Idrijski jeglič

Blagajev volčin

Kranjski volčič Hladnikov volčič

3.2. Mlaka

Mlaka je približek vodnih ekosistemov, kjer je glavni dejavnik voda. Rastlinam, ki se

nahajajo v globljih delih vode, problem predstavlja pomanjkanje sončne svetlobe, kisika ter

presežek ali pomanjkanje hranilnih snovi, ki so ključni dejavniki za optimalen razvoj in

uspešno rast rastlin.

Prilagoditve rastlin, ki so potopljene v vodi:

ni listnih rež

tanka kutikula

koreninski sistem reduciran

črpanje hranilnih snovi skozi celotno površino

drobni, narezljani listi

Prilagoditve rastlin, ki plavajo na vodi:

debelejši listi od potopljenih

okrogle, ščitaste, ledvičaste ali podolgovate oblike

listne reže nameščene na zgornji strani lista

aerenhim (zračni prostor, ki o omogoča listom

plavanje na vodi)

Prilagoditve obrežnih rastlin:

potrebujejo ogromno vlage

vsebujejo aerenhim in oporne elemente

imajo značilnosti kopenskih rastlin

Pomembno je izpostaviti tudi amfibijske rastline, ki uspevajo tako v vodi kot

na kopnem, saj se prilagodijo na različne okoljske razmere.

3.3. Barje Barjen je poseben tip mokrišča za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.

Porasel je z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami. Ločimo dve vrsti barja

Visoko barje:

Pri visokem barju stika s podtalnico ni, rastline so odvisne izključno od s hranili revne

padavinske vode. Takšne razmere prenese le malokatera rastlina, zato je rastlinstvo visokih

barij specifično in se močno razlikuje od rastlinstva okolice. Nekatera visoka barja porašča

zgolj zeliščna in mahovna plast, v najboljšem primeru pa na njih naletimo na večje ali manjše

otoke rušja. Na samem robu barja se običajno rušju priključi smreka, ki pa je zaradi mineralno

revne šotne plasti slabo razvita in pritlikava.

Nizko barje:

nastane z zamočvirjenem stoječih voda od obrežja proti sredini in s trajno ali občasno

poplavljenostjo nekaj kopnih predelov. Nizka barja nastajajo na povirnih krajih v globelih s

trajno ali občasno stoječo vodo in na krajih z visoko podtalno vodo.

Rastline, ki uspevajo na takih področjih potrebujejo posebne prilagoditve, saj je količina

hranil zelo majhna, temu so se ratline prilagodile tudi z tako imenovano mesojednostjo.

Slika 4 Nuphar luteum, rumeni

blatnik

Slika 5 Typha latifolia,

širokolistni rogoz

Slika 6 Drosera anglica,

dolgolistna rosika

3.4. Arboretum

Temeljni cilj v arboretumu je učencem prikazati drevesne vrste, grmovnice in prikaz razmer,

ki vladajo v gozdu.

Sestava listnatega gozda:

tla

sloj rastlinske podrasti sloj zelišč

sloj nizkega grmičevja

nizka drevesa

visoka drevesa

Spoznajo, da je količina svetlobe odvisna od letnega časa, saj je primanjkljaj svetlobe v času

olistanosti krošenj.

Tako rastline podrasti izkoriščajo spomladanski čas, ko krošnje še niso olistane. Značilen je

tudi padec rastlin v dormanco v zimskem času.

Primeri rastlin, ki uspevajo na tem območju:

• Kavkaški dežen (dotik povzroča opekline)

• Lipa

• Sekvoja

• Dvokrpi ginko

• Mamutovec

Učencem bi tu razložila tudi razlike med golosemenkami in

kritosemenkami. Povedala bi jim zanimivost o dvokrpem ginku

(živi fosil, golosemenka, bilobil)

3.5. Rastlinski sitem

Rastlinski sistem je organiziran po gredicah, tako je enostavnejši

in preglednejši

3.6. Rastlinjak

V rastlinjaku so ponazorjene rastline, ki se nahajajo v subtropskem in tropskem območju, kjer

je zračna vlaga več kot 90 %. V rastlinjaku bi učenci spoznali rastlinske ekosisteme, ki so še

bolj strukturirano kot listopadni gozd ter s katerimi težavami se soočajo rastline, ki živijo v

subtropskih in tropskih predelih ( pomanjkanje hranilnih snovi, pomanjkanje svetlobe,…) v

rastlinjaku pa je tudi veliko število sočnic.

• Orhideje

• Kaktusi

• Mesojedke

• Bromelija

• Papirus

• Kokos

Slika 7 Fleischmannov

rebrinec (Pastinaca sativa

var. fleischmannii)

• Fikus

3.7. Tropski rastlinjak

V rastlinjaku uspevajo tropske rastline: ananasovke, orhideje – priraslike na drevesnih

krošnjah ali tudi skalah – mnoge plezavke, različne praproti, begonije, mnoge druge

pisanolistne rastline izvirajo iz različnih nivojev tropskega gozda. Vsaka rastlina si tam najde

svoje mesto. Avtomatski sistem megličenja omogoča v tropskem rastlinjaku vzdrževati visok

odstotek vlažnosti, kar te rastline potrebujejo.

Tropske rastline, ki so v podrasti, imajo velikokrat zelo barvite liste. Do tal pride le malo

svetlobe in take rastline so prilagojene prav na izkoriščanje minimalne svetlobe. Zato so listi

zelo barvito pisani.

4. Operativni učni cilji

Učni cilji, ki jih učenci dosežejo z ogledom botaničnega vrta:

učenci spoznajo zgodovino botaničnega vrta

učenci spoznajo razdelitev botaničnega vrta

učenci ponovijo podnebne pasove in njihove značilnosti ter iz tega izluščijo, kakšne so

razmere v posameznih ekosistemih, ki jih ponazarjajo različni deli botaničnega vrta

učenci spoznajo različne ekosisteme in razumejo pomen prilagoditev rastlin na

določen ekosistem

učenci spoznajo značilne rastline, njihove posebnosti, rastišča

učenci razumejo kakšen pomen imajo prilagoditve rastlin za rastline same

učenci razumejo pojem endemit in spoznajo naše endemične vrste

učenci razumejo razlike med enokaličnicami in dvokaličnicami

učenci ponovijo predstavnike golosemenk in kritosemenk, ter bistvene razlike med

njimi

učenci ponovijo zgradbo cveta kritosemenk in razumejo vlogo funkcij posameznega

dela cveta

učenci ponovijo spolno in nespolno razmnoževanje rastlin ter razmislijo o prednostih

in slabostih obeh

Didaktične oblike:

frontalna,

skupinska,

individualna.

Metode:

razlaga,

razgovor,

diskusija,

samostojno delo.

Dan v botaničnem vrtu bi organizirala tako, da bi učence vodila po posameznih delih

botaničnega vrta, kjer bi spoznali značilne rastline, njihove posebnosti ter rastišča. Vodenje bi

po botaničnem vrtu bi potekalo v naslednjem vrstnem redu:

Uvod in zgodovina botaničnega vrta

Skalnjak

Mlaka

Barje

Arboretum

Rastlinski sistem

Rastlinjaka

Po končanem vodenem ogledu bi učencem razdelila delovne liste, ki bi jih rešili s pomočjo

ponovnega samostojnega ali skupinskega ogleda botaničnega vrta. S pomočjo delovnega lista

bi učenci ponovili in razumeli na novo pridobljeno snov. Delovni list bi na koncu tudi

pregledali in razrešili težave, v kolikor bi učenci naleteli nanje. Dan v botaničnem vrtu bi

trajal 4 šolske ure.

5. Delovni list

bOTANicNI VRT

delovni list datum _________ razred:_____

ime in priimek____________________________

1. Katere prilagoditve so značilne za rastline, ki rastejo na skalnjakih?

Obkroži pravilne odgovore!

a) debela kutikula

b) tanka kutikula

c) drobni in gosti lističi

d) nerazširjen koreninski sitem

e) razširjen koreninski sitem

f) tanki listi

3 a) Napiši tri značilnosti plavajočih rastlin:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

3 b) Naštej pet predstavnikov potopljenih, plavajočih in obrežnih rastlin:

______________________________

______________________________

______________________________

______________________________

______________________________

4. Opiši sestavo listnatega gozda!

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

5. Napiši tri značilnosti enokaličnic in dvokaličnic!

ENOKALIČNICE DVOKALIČNICE

6. Kakšna je razllika med spolnim in nespolnim raznoževanjem rastline, zraven pripiši še

primer rastline.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

7 Napiši označene strukture!

8. Zakaj imajo nekatere rastline razvite drugačne liste nad vodo kot pod vodo? Kako

imenujemo te rastline?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

9. Na kakšen način so se prilagodile rastline, ki jim v prsti primanjkuje hranil?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

C

A

B

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

11. V vsakem predelu botaničnega vrta si izberi eno rastlino in jo skiciraj, lahko tudi

samo del, cvet, list... Zraven napiši katera rastlina je to.

Barje Skalnjak Mlaka

Arboretum Rastlinski sistem Tropski rastlinjak

Rastlinjak sredozemskih rastlin in sočnic

6. Viri, literatura

Botanični vrt, Ljubljana (http://www.botanicni-vrt.si/index.php)

BAVCON, J, (2000) Botanični vrt v Ljubljani : "Vrt domovinske flore, Ljubljana :

Kmečki glas.

BAVCON, J, (2010) Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Ljubljana : Kmečki glas.